Intervju

"Postaviti se moramo zase, komunicirati s svetom, stopiti v javni prostor in začeti z dialogom."

Pogovor z nadvojvodinjo Camillo Habsburško Lotarinško smo sprva želeli objaviti prav na dan predsedniških volitev v Avstriji. Kot svojevrsten statement. Naša severna soseda je namreč z odpravo monarhije in razglasitvijo republike družini Habsburg nacionalizirala vse premoženje in prepovedala uporabo plemiškega naziva. To slednje je danes sicer absurdno, vendar si pripadniki ene najštevilčnejših plemiških družin na svetu - trenutno njihov klan šteje 660 ljudi - tega ne jemljejo k srcu. Camilla Habsburška Lotarinška, s katero sva se srečala v Ljubljani, je prijetna sogovornica, pri kateri človek kmalu začuti, da ničesar ne govori na pamet. Najin pogovor je bil zaradi tega zelo iskren, predvsem pa bistveno daljši, kot sva si sprva zamišljala.

10.12.2016 00:53
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Camilla Habsburg Lothringen   Habsburgi   Avstrija   Marija Terezija   Franc Jožef   Miramar   Evropa   vrednote   Vatikan   papež   Frančišek

Foto: Željko Stevanić / IFIMES

V Avstriji so nam nacionalizirali vse. Zame je vedno tako nenavadno videti predsednika republike, kako sprejema tuje goste v svojem uradu, potem pa za njegovim hrbtom vidimo krasen portret Marije Terezije.

Če bi se držal strogega formalizma, potem bi se moral pred Njeno imperialno in kraljevsko visokostjo, nadvojvodinjo Camillo von Habsburg Lothringen v znak spoštovanja malce prikloniti. Tudi med pogovorom, ki je večinoma potekal v nevtralni angleščini, bi jo moral načeloma ves čas titulirati s polnim imenom in nazivom. Toda ker bi bilo delovalo preveč arhaično ali celo umetno, zato sva že takoj na začetku spontano prešla na povsem običajen dialog in ves čas ohranila sproščenost v pogovoru. Te Camilli Habsburški Lotarinški vsekakor ne primanjkuje; praprapraprapra-pravnukinja cesarice Marije Terezije je že zaradi svojega porekla povezana tudi s slovensko zgodovino. Nenazadnje je Franc Jožef, čigar stoletnico smrti obeležujemo tudi pri nas, neposredni dedič Marije Terezije (prapravnuk), Habsburžani pa so še danes ena najštevilčnejših plemiških rodbin na svetu. Nekateri jim pravijo kar klan. S čem se ukvarjajo danes, kakšen odnos imajo do politike, kaj mislijo o prihodnosti Evrope in kaj jim je povedal papež, s katerim se redno srečajo na avdienci, sem povprašal sogovornico, ki v glavnem živi na Dunaju in se ukvarja z odnosi z javnostjo in komunikacijami.

 

 

Kako je biti potomec takšne zgodovinske osebnosti, kakršna je bila Marija Terezija?

Avstrijci v teh dneh praznujejo mnogo obletnic. To naredi zgodovino spet zanimivo, še posebej mlajšim generacijam. Praznovanja koristijo tudi turizmu. Ljudje prihajajo, da bi si ogledali razstave, spomenike itd. Ravnokar sem videla razstavo, posvečeno cesarju Francu Jožefu, ki je umrl pred stoletjem. Od te zgodovinske osebnosti se lahko vse toliko naučimo. Veselim se tudi že prihodnjega leta, ko bomo praznovali 300 let rojstva Marije Terezije. Leto 2017 bo v precej pogledih njeno let. O njej pripravljajo tudi dokumentarni film.

 

Kako na vas gledajo v Avstriji? Plemiškega naziva "von" ne smete uporabljati, kajne?

Da, to je res. Toda ime govori samo zase. Vsi veliko potujemo in naše ime je zgodovinsko zelo prisotno in poznano, zato nas to ne moti. Naša družina danes šteje okoli 660 članov. Kot veste, imamo več vej. Imamo direktno linijo, madžarsko, italijansko linijo, tu je tudi poljska linija, ki ni tako poznana. Imamo toliko zanimivih in aktivnih Habsburgov prisotnih v Evropi in drugod.

 

Izvirate iz toskanske linije, če se ne motim?

Drži, pripadam italijanski veji.

 

Je to zgolj naziv ali je kdo od vaših prednikov dejansko nekoč živel v Toskani?

O ne, zares so živeli v palači Pitti ... 

 

... v Firencah.

Da, moj pradedek Ferdinand IV. je tam res živel, toda družino so potem izgnali v Salzburg zaradi združitve Italije, gibanja Risorgimento in razglasitve Viktorja Emmanuela II. Savojskega za kralja Italije.


Sicer pa ste rojeni v Wimbledonu?

Tako je. Ampak to ni dovolj vplivalo name, da bi postala velika teniška igralka (smeh).

 

Bral sem tudi, da ste odraščali na Ibizi.

Da, veliko časa sem preživela tam. Kot otrok sem tam hodila v šolo. Tudi zdaj preživim kar precej tednov poleti na Ibizi, ker imamo hišo v starem delu mesta.

 

V Italiji, tik ob meji s Slovenijo, leži še en zgodovinski kraj usodno povezan z vašo družino – grad Miramar. Ste bili kdaj tam?

Seveda! Večkrat sem ga obiskala in zdi se mi zelo privlačen. Toda vsa zgodba z dramatično smrtjo Maksimilijana – brata cesarja Franca Jožefa – in trpljenjem njegove soproge Charlotte ima fatalno povezavo. Ko je postal mehiški kralj, se je, kot vemo, to poglavje zgodovine za Maksimilijana končalo tragično. Charlotte preprosto nikoli ni prebolela njegove smrti in je padla v globoko depresijo. Ta čudoviti grad, za katerega se je par tako veselil, da bo v njem skupaj živel, potem ni bil nikoli izkoriščen. Na žalost je bila za Charlotte edina rešitev, da se je vrnila v Belgijo.

 

Nadvojvodinja Camilla je tudi botra Srednjeevropskega združenja regimentov s 30.000 člani.

 

 

Če preideva k vam: ste strokovnjakinja za odnose z javnostjo in oglaševanje.

Da. Toda poleg tega sem tudi zelo aktivna na področju mreženja (networking). Spravljam skupaj ljudi. Zame je najpomembnejše področje tisto, ki se tiče vrednot: stabilnost družbe in posredovanje idej ter pošiljanje impulzov. Nikoli nisem predstavljala podjetij ali firm, vedno sem se osredotočala v smer t.i. atmosferskega piarja (atmospheric PR), če me razumete. To je vrsta seizmografskega občutka v smeri našega okolja in globalnega razmišljanja, delovanja, kjer poskušaš najti rešitve, zbiraš skupaj ljudi, ki misijo in čutijo podobno in potem se stvari premaknejo.

 

Vas je kdaj potegnilo proti politki?

Ne, sploh ne. Zame je malce frustrirajoče, če imate na voljo le določen časa za angažma, ste izvoljeni in v času mandata poskušate narediti, kolikor pač lahko – vsaj upajmo, da to drži – in potem bodisi izgubite položaj ali pa ste ponovno izvoljeni. Toda vedno je časovno omejeno. Družbe imajo lahko različne poglede na spremembe, ki jih želite narediti, tudi na način razmišljanja. Lahko je tako kot zdaj, ko se dogajajo v Evropi zelo velike spremembe, kar se mi zdi kar malo zaskrbljujoče. Nadalje, kot politik potrebujete za seboj cel team ljudi, imeti oziroma ustvariti morate pozitivno okolje, morate biti zelo optimističen in predvsem morate dajati upanje. Za to pa potrebujete veliko energije ...

 

... in dobrega PR-ja, da to prodate.

... natanko tako. In če želite svojo idejo prav prodati, jo morate avtentično tudi živeti. To pa ne gre vedno skupaj. Tako da zame ... no, malce sem kritična in zato ne morem kupiti vseh idej, ki jih politiki prodajajo danes. Me ne prepričajo.

 

Člani vaše družine so na splošno zelo previdni glede politike. Nekako stojijo ob strani, v glavnem niso politično aktivni. Se motim?

No, ena od sestra Karla Habsburga, Walburga, je bila članica parlamenta na Švedskem, zelo vplivna in je še vedno precej aktivna. Tudi Karl je bil član Evropskega parlamenta, danes pa je zelo involviran v mnogo reči, v glavnem pa se angažira kot predsednik Blue Shield International, kjer ohranja kulturno dediščino, je prisoten in nadzoruje status zaščite kulturne dediščine v območjih konfliktov, ki se pojavljajo v različnih delih sveta. Tu je še njegov brat Georg, ki je ob svojem siceršnje delu tudi predsednik Rdečega križa na Madžarskem. V družini imamo tudi tri ambasadorje; na Madžarskem, v Jordaniji in zdaj še v Rimu oziroma Vatikanu. Vsi člani družine živijo vrednote, ki jih potrebujemo za to, da ima naše življenje močan smisel. Ravno smo imeli, pred tremi ali štirimi tedni, čudovito srečanje – 300 članov je prišlo – v Rimu, s papežem Frančiškom. Zelo lepo avdienco nam je naklonil. Bil je čudovit občutek, imeti družino skupaj tisti vikend, čutiti to enost. Za vse nas je zelo pomembno, da živimo religiozno, to je vez, ki nas drži skupaj.

 

Kakšen se vam je zdel Frančišek?

Papež je čudovit. Ima takšno toplino! Z ljudi zna tako enostavno komunicirati, izraža se z jasnostjo in preprostostjo. Ob njem si zaželite postati skromnejši, ljubeči in bolj usmerjeni v sedanji trenutek, v zdajšnje življenje. Papež poskuša razstaviti vsa ta materialistična vprašanja, da bi se vrnili k temeljnim vrednotam življenja.

 

Franšiček se gre nekakšno revolucijo v Vatikanu. Nekateri ga sovražijo zaradi tega...

Prosil nas je, naj molimo zanj. Veliko energij je proti njemu, da. Toda še več jih je zanj.

 

Habsburgi pri papežu Frančišku prejšnji mesec.

 

 

Vaša družina ima z Vatikanom neke posebne odnose. Je to zgodovinsko utemeljeno?

V bistvu je ... Vedno smo resnično živeli religiozne vrednote, tako v svojih simbolnih kot tudi dejanskih povezavah s papeštvom in papeži. Karl, ki je na čelu naše družine, je vodja Reda zlatega runa, ki ima prav v teh dneh velik dogodek na Tirolskem. Gre za red, ki je najvišji v habsburški monarhiji in ki ima le 50 članov. Veliko ima opraviti s katoliškimi vrednotami in moralo.

 

So danes ogroženi temeljni principi Evrope, njeni stebri, na katerih je bila zgrajena?
 
Trenutni materializem, v katerem živimo, je po mojem veliko zlo. Občutek imamo, da lahko kupimo vse in da nas nakupovanje dela srečne. To je napačen pristop k sreči, saj ta občutek nemudoma zbledi. Skozi ta materializem so prišle destabilizacije. In ta naredijo ljudi bolj ranljive, saj preveč iščejo zunaj sebe. Če se vsaj za hip umaknete, povlečete korak nazaj, in opazujete okolico iz druge vrste, boste videli, koliko ljudi – ne vsi, hvala Bogu, ampak veliko – preganjajo njihove dnevne skrbi. To je tako kot hrček na kolesu, ki se vrti, vrti, vrti ves čas. Srečo lahko najdete v svojih otrocih, družini, nasmehu ... Zame je zelo pomembna tema, spomniti družine, kako pomembno je pred njihovimi otroci pokazati harmonijo in stabilnost skupnega življenja. Vem, kako težko je to dandanes. Res je zelo težko, toda otroci ujamejo vse, opazujejo bolj, kot si mi mislimo. Vidijo, si zapomnijo in potem mislijo, da mora biti tako v njihovi prihodnosti. Zanje je to resnica. Zame je zelo frustrirajoče, kako lahko nekateri s svojimi otroci ravnajo tako brezbrižno. V zvezi s tem sem imela govore, ker mislim, da otrok v svetu zunaj sebe išče nadomestek, išče priznanje, občutek, da je pomemben. Možno, da je prav to razlog, zakaj se nekateri mladostniki radikalizirajo in gredo potem po svetu delati škodo drugim. Brezsrčno potrošništvo povzroča manko ljubezni, kar posledično ne more ustvarjati empatičnih, toplih, tolerantnih in pozornih odraslih.

 

Mnogi Evropejci, razočarani nad politiko, emigrirajo v svoj notranji svet. Na drugi strani pa imamo mlade ljudi, ki izvirajo iz ateističnih družin, pa jih pritegne verski ekstremizem. Zadnje čase zlasti islamski. Ni to zanimivo?

Sem botra zastave Srednjeevropskega združenja zgodovinskih regimentov, ki ima prek 30.000 članov. Gre za vse tiste formacije, ki so bile aktivne v času monarhije, recimo dragonci, huzarji, tirolci, cesarski strelci, cesarski lovci in tako dalje. Vsi danes živijo za tradicijo. Ideja tradicije se mi zdi zelo pomembna v teh časih, kajti daje vam občutek pripadnosti, povezanosti in prepričanja v podobne ideje. Da živite za nekaj. Ravno smo imeli veliko mašo in spominski dan za 100. obletnico smrti cesarja Franca Jožefa. Tam je bilo 700 mož in žena v uniformah v svojih formacijah z 68 različnimi zastavami. Zame je vedno zelo impresivno videti, kako so vsi ti ljudje prišli iz različnih koncev Evrope samo zato, da bi bili tam, morda za tri ure, in da bi pokazali svojo privrženosti temu pomembnemu članu družine, ki je bil v svojem času velik vladar. Vsi ti ljudje še vedno živijo to tradicijo, imajo takšno spoštovanje do družine Habsburg. Ta občutek pripadnosti jim po mojem mnenju daje stabilnost; daje jim občutek, da so vrednote še vedno tam. Pa ne gre toliko za to, da bi ti možje in žene padli v nekakšno nostalgijo, kar nam prav tako ni preveč v pomoč. Zame je vedno tako ganljivo, ko vidim te mlade može in dekleta v skupini. Torej poskušam dati vse od sebe, da dobro predstavljal svojo družino in svoje obveznosti kot vodja te skupine.

Ekstremizem se pojavi, kjer ni nobene vezi v družini, družbi, kjer ni povezanosti z vrednotami in moralo. Ekstremisti so storilci – brez dvoma – ampak tu so še družinske in družbene žrtve, spremenjene v storilce.


Ne bova o avstrijskih volitvah, a vseeno: pojavlja se trend po svetu, da na volitvah zmagujejo politiki, ki jih mainstream mediji in elite zasmehujejo, potem pa se zgodi presenetljiv obrat. Kakšna je po vašem vloga medijev pri tem? Manipulirajo z nami?

Mediji lahko veliko monopolizirajo. Kar me rahlo vznemirja. Dejstvo je, da večina ljudi ne razmišlja veliko, pač pa so zgolj potrošniki. Kot takšni vzamejo za suho zlato vse, kar preberejo, vidijo ali slišijo. Zelo me preseneča, da nihče ne dvomi v nobeno informacijo, ki jo dobi. Z manipulacijo lahko popolnoma destabilizirate družbo. To veliko ljudi navdaja s strahom. Iz takšnega strahu lahko se lahko odločite za nekaj, česar običajno ne bi storili. Če bi bilo po mojem, bi imeli neke vrste filter za lažne novice, kar pa je tako ali tako nemogoče v teh časih. Novic je enostavno preveč. Tako imate na koncu skorajda identično novico v vseh mainstream medijih. Pred kratim sem prebrala eno zadnjih papeževih sporočil, ki me je opogumilo. Rekel je, da se moramo ljudje postaviti zase, komunicirati s svetom, stopiti v javni prostor in začeti z dialogom. Ne pa se izolirati pred svetom, saj to vodi k polarizaciji v binarno shemo sovražnik-prijatelj. Biti aktiven in radoveden glede neznanega s svojim lastnim razmišljanjem, to postaja v teh časih nestabilnosti vse bolj pomembno.

 

Camilla von Habsburg z direktorjema inštituta Ifimes Zijadom Bećirovićem in Bakhtyarjem Aljafom.

 

 

Kako ste evropske kraljeve družine danes povezane med seboj? Se srečujete, kako ohranjate povezanost?

 
Povabljena sem bila v Beograd h kraljevi družini Karađorđević, k Elizabeti, ki se mi zdi čudovita. V njenem stanovanju sem videla album vseh kraljevih družin iz časa njene matere kraljice Olge. Videla sem, kako so bili vsi povezani, vsi skupaj. Hodili so na poroke, pogrebe in krste. Toda srečevali so se tudi med seboj, vsi so bili medsebojno povezani. Ko sem to videla, sem dobila energijo. To je nekaj, kar danes zelo pogrešam, to povezanost – toda za to so krivi časi, v katerih živimo. Naša družina ima člane raztresene po vsem svetu. Če vem, da bom v New Yorku ali Londonu, pokličem sestrične, ki živijo tam, in povem, da pridem. Toda velikih družinskih srečanj v resnici ni. Morda bomo organizirali enega v naslednjih dveh letih. Takšen je vsaj načrt ...

 

Ni lahko zbobnati več kot 600 sorodnikov skupaj.

Težko jih je bilo spraviti skupaj že 300 na našem zadnjem srečanju. Presenečena sem bila, da jih je prišlo toliko. Še vedno moramo preveriti vse naslove, posodobiti imena novo poročenih, otrok in tako dalje.

Ste na Facebooku?

Nekateri so, ne pa vsi seveda. Smo pa zdaj na Whatsup family. Izmenjujemo fotografije in klepetamo. Zelo je zabavno.

Mislite, da vas veliko ljudi še vedno ne vidi kot "ene izmed njih"?

V Avstriji je malce čudno. Uporabljajo vse tiste čudovite palače, rezidence in njihov interier. Zame je vedno tako nenavadno videti predsednika republike, kako sprejema tuje goste v svojem uradu, za njegovim hrbtom pa vidimo krasen portret Marije Terezije.

 

V Avstriji so vam pobrali vse, kajne?
 
Da, vse je tam. Ampak dokler skrbijo za vse in to cenijo, je v redu (smeh).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Bojan Požar: "Samo še vprašanje časa je, kdaj bo Vida Žurga zapustila Telekom in kdaj bo odstopil Damir Črnčec"
29
29.09.2019 17:00
Za Požarjem se pošteno kadi, v teh dneh je v središču dogajanja, ki spominja na fronto, saj je v slovenskem medijskem prostoru ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
18
11.08.2019 20:00
Marjan Podobnik je poseben lik v slovenski politiki, izjema od pravila, da ponovno politično vstajenje ni mogoče. Sredi ... Več.
Piše: Uredništvo
"Ko Helmut Kohl pravi, da želi politično zvezo in reče, da Nemčija ne bo plačevala računov drugih držav, je to oksimoron."
5
26.02.2019 20:08
Na začetku meseca je francoski portal Atlantico objavil ekskluzivni pogovor z indijskim ekonomistom, ki je lani zaslovel s ... Več.
Piše: Uredništvo
"Slovenska politika je v bistvu nasilna, ne ozira se na protiargumente, le poniglavo s silo preglasovanja doseže svoje."
9
31.01.2019 20:59
Za intervju s predsednikom državnega sveta Alojzom Kovšco smo se odločili, ker nas je v zadnjih mesecih pozitivno presenetilo ... Več.
Piše: Uredništvo
Andraž Teršek: "Smo družba kroničnega nemišljenja, šibkega znanja in negativnih čustev"
12
21.11.2018 20:31
Za ene je kontroverzen, za druge ekscentričen, za tretje samosvoj. Eni ga obožujejo, drugi bi ga utopili v kozarcu vode. Zavrača ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Idealni model proletarca v postmoderni interpretaciji je črna, enonoga muslimanska lezbijka, ki govori špansko"
8
28.09.2018 00:30
Srđa Trifković naj bi bil eden od najeminentnejših sodobnih srbskih političnih mislecev in komentatorjev. Pogojnik smo ... Več.
Piše: Uredništvo
Evropa se boji islamizma, pripravljena mu je predati vse in se zadušiti
12
16.09.2018 18:00
Zgodovina se ponavlja, je prepričan alžirski pisatelj in intelektualec Boualem Sensal. Le da migracije tokrat ne potekajo iz ... Več.
Piše: Uredništvo
Intervju z največjem presenečenjem v slovenski politiki v letu 2017
22
03.01.2018 19:16
Nisem odrešenik in superman in se kot takega tudi ne jemljem , pravi Marjan Šarec, letnik 1977, ki je za marsikoga politični ... Več.
Piše: Uredništvo
"Tako kot v športu smo lahko Slovenci tudi v vseh gospodarskih panogah najboljši na svetu."
1
16.11.2017 11:44
Včasih so ga zamenjevali s tistim Andrejem Vizjakom, ki je bil v Janševi vladi 2004-2008 minister za gospodarstvo. Takrat je bil ... Več.
Piše: Uredništvo
"Včasih imam občutek, da Slovencem, novodobnim sužnjem, poleg joda v vodo dajejo tudi sedative."
13
25.05.2017 23:15
Z Blažem Mrevljetom, tistim kardiologom, ki je v zadnjih dneh brez dlake na jeziku spregovoril o korupciji v zdravstvu, zlasti v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Trije pogledi na Matićev kvotni sistem: "To je le spodbuda manj kakovostni glasbi."
7
26.09.2016 18:47
Uršula Cetinski je generalna direktorica Cankarjevega doma, Damjan Damjanovič opravlja funkcijo direktorja Slovenske ... Več.
Piše: Uredništvo
O lobijih, ki ščitijo Milojko Kolar Celarc in odstavljajo Petra Gašperšiča
3
11.09.2016 18:00
S poslancem Jankom Vebrom smo govorili o obeh interpelacijah, ki v teh dneh dvigujeta največ prahu. Medtem ko je ministrica za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kako Cerarjev medijski zakon z glasbenimi kvotami zvija roke javnemu radiu
4
08.09.2016 08:59
Ministrstvo za kulturo je še kar sveto prepričano, da nov kvotni sistem, ki ga je vladna koalicija na čelu z Draganom Matićem ... Več.
Piše: Uredništvo
Svetovne organizacije in države hočejo nadzor nad našo odgovornostjo in osebno svobodo. Tobak je le začetek.
5
14.08.2016 18:30
Novozelanska poslanka Marama Fox ga je pred tedni v televizijski debati javno označila za prinašalca smrti in ga primerjala celo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zmago Jelinčič: "Nič nimam proti muslimanom. Financiral sem celo prvi prevod Korana v slovenščino."
14
24.07.2016 19:00
Predsednik nekoliko pozabljene Slovenske nacionalne stranke o nacionalni državi in prihodnosti združene Evrope, migrantih in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Po neuspelem puču v Turčiji: vojaški udar se ne zgodi brez zunanje podpore
14
18.07.2016 22:59
Z našim komentatorjem Zijadom Bećirovićem, ki je tudi direktor ljubljanskega Inštituta za balkanske in bližnjevzhodne študije ... Več.
Piše: Zijad Bećirović
"Antiintelektualizem ima na Slovenskem dolgoživo tradicijo. Da cenimo svoje intelektualce in umetnike, je mit. "
3
29.06.2016 20:35
Soustanovitelj in urednik nekdanje Študentske založba, ki se je kasneje preoblikovala v Založbo Beletrina, ni le esejist, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Ko sem še delal kot novinar, sem slišal šalo, da je datum edina resnica, ki jo najdeš v časopisih."
15
01.06.2016 20:48
Ker v teh dneh v Slovenijo prihaja prvi mož Opus Dei Javier Echevarria Rodrigues, smo se pogovarjali z regionalnim vikarjem Opus ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Mislim, da nisem "grožnja" za avstrijsko svobodo in demokracijo."
3
20.05.2016 20:00
Ekskluzivno objavljamo pogovor z zmagovalcem prvega kroga avstrijskih predsedniških volitev Norbertom Hoferjem, ki se bo jutri ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Slovensko pravosodje je proces proti Tošiću vodilo amatersko!"
7
15.05.2016 20:00
Stevan Dojčinović, letnik 1985, je kljub mladosti večkrat mednarodno nagrajeni srbski preiskovalni novinar, ki je napisal knjigo ... Več.
Piše: Gašper Lubej
1 2 3 

Najbolj brano

01/
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,466
02/
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
Uredništvo
Ogledov: 3,135
03/
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,028
04/
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,915
05/
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
Božo Cerar
Ogledov: 1,501
06/
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
Angel Polajnko
Ogledov: 2,155
07/
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,194
08/
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,587
09/
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
Shane Quinn
Ogledov: 1,000
10/
Bojan Požar: "Samo še vprašanje časa je, kdaj bo Vida Žurga zapustila Telekom in kdaj bo odstopil Damir Črnčec"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,460