Komentar

Stoletje Ljuba Sirca

Bi bil Pezdir danes to, kar je, če ne bi bilo Sirca, se sprašuje avtor, to je Rado Pezdir, čigar spomine na pokojnega ekonomista Ljuba Sirca objavljamo kot drugi tekst v seriji treh. Začeli smo z Dimitrijem Ruplom, zaključili pa bomo s Keithom Milesom. Na željo Rada Pezdirja je njegov prispevek zaprt za komentarje bralcev, seveda pa nam lahko odzive, mnenja ali razmišljanja vedno pošljete na uredništvo (info@portalplus.si).

05.12.2016 20:00
Piše: Rado Pezdir
Ključne besede:   Ljubo Sirc   Rado Pezir   Tito   liberalizem   Demos   LDS   Nova revija

Foto: arhiv Portala PLUS

Sirc je doživel celotno norost preteklega stoletja, videl vzpon in padec totalitarnih sistemov ter eden prvih spoznal, da je vsaj slovenska tranzicija navadna prevara.

Ljuba Sirca sem spoznal leta 2005 na seminarju, ki ga je organiziral njegov londonski inštitut CRCE (Center for Research into Post – Communist Economies), in to v času, ko se je moj svetovni nazor začel dokončno formirati v klasično – liberalnega. Tisto, kar me je pri Sircu najbolj pritegnilo, je bil najprej način argumentiranja: kratek, popolnoma jasen in logičen, potem pa še njegova neverjetna skromnost. V debatah, ki sva jih imela, nikoli ni nastopal kot profesor z neverjetno kilometrino, ki je uspel v svetu akademske ekonomije, temveč zgolj kot debater, ki je znal argumentirati svoje trditve in mi s pomočjo logike pokazati, kje se moji argumenti zlomijo. Tista neprodušna vrata Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, ki so me silile v položaj provincialnega in nerazgledanega ekonomista, so se sesula, in sesul jih je Ljubo. Bi bil Pezdir danes tak, kot je, če ne bi bilo Sirca? Verjetno bi bil podoben, ne pa tudi enak.

 

Z Ljubom sem leta 2006, skupaj z Mićem Mrkaićem ter ob asistenci Mateja Steinbacherja naredil veliki intervju za mesečnik Ampak, ki ga je tedaj izdajala Nova revija, in takrat se je pred menoj odprlo Ljubovo stoletje. Te dimenzije njegovega stoletja pa so kolosalne in kažejo na to, da je bil Sirc pravzaprav večji od življenja samega. Sirc je doživel celotno norost preteklega stoletja, videl vzpon in padec totalitarnih sistemov ter kot eden prvih spoznal, da je vsaj slovenska tranzicija navadna prevara. Še več, bil je ekonomist, kot ga na slovenskem ni bilo.

 

Sirčevo stoletje je bilo polno paradoksov in prav nobeden mu ni bil prihranjen. Čisto vsak paradoks je izkusil na svoji koži. Ko je hotel skupaj s skupino Stara Pravda vstopiti v OF, so ga iz nje pregnali; ne zaradi ideoloških razlik, temveč zaradi nestrpnosti do vsega, kar se ni upogibalo podobno kot Kocbek. Ker je ostal lojalen mednarodno priznani jugoslovanski vladi in kralju, je po sporazumu Tito – Šubašič vstopil v novo jugoslovansko vojsko, ki jo je vodil zadnji predsednik kraljeve vlade Josip Broz. Taisti Broz, ki je po sporazumu Tito – Šubašič dovolil organiziranje strank za prve volitve v FLRJ, je Sirca in ostale zaprl prav zaradi organiziranja tistega, kar je bilo eksplicitno dovoljeno. Sirc je bil osumljen kot angleški špijon, ki naj bi organiziral opozicijo proti Komunistični partiji, sedel v zaporu, obsojen na nedoločene kazni komunističnega parapravnega sistema, takrat, ko so zaradi spora s Sovjeti Jugoslovani začeli zapirati staliniste in odkrito sodelovati z Britanci in Američani.

 

Po pobegu od titoistične histerije pa Sirc presenetljivo ni naletel na svet, ki bi hotel priznati, da je komunizem v svojem jedru totalitarni sistem. Namesto tega se je svobodni svet trudil dokazati, da je neka oblika mehkega komunizma pravzaprav edina prava prihodnost tega planeta. Svobodni svet se je zmotil, Sirc ne. V svobodnem svetu se je Sirc desetletja tako na akademski kot politični ravni spopadal z norostjo socialistične ekonomije in njenimi zagovorniki, mestoma prav tako, kot da bi še vedno živel v Jugoslaviji. Danes so znameniti njegovi spopadi denimo s Alecom Novo, nekoč izjemno popularnim zagovornikom planske socialistične ekonomije. In neverjetno, ampak resnično, Sirčev doktorat je bil resno ogrožen, ker na univerzi v Friburgu enostavno niso mogli verjeti, da bi bil sistem jugoslovanske socialistične ekonomije tako nesmiseln, kot je v resnici bil in kot ga je Sirc opisoval. Njegovi članki in analize, ki so izšli v knjigi Brezpotja socializma, kažejo, kako prav je imel ves čas oziroma kako zelo pronicljiv analitik je bil, pravzaprav genialen. Kažejo pa še na nekaj, kako zelo neomajen je bil v svojih stališčih, ne glede na to proti kako zelo popularnim metafizičnim verovanjem v socializem se je boril.

 

Ko se je pisala znamenita 57. številka Nove revije, je bil Sircu naročen prispevek. Tega prispevka v tej reviji nikoli ni bilo. Razlog je spet eden od cele vrste paradoksov, ki so zaznamovali Sirčevo življenje – tako partija kot ekipa okoli Nove revije sta bili enotnega mnenja, da njegov prispevek ni za objavo. Novorevijaši so bili mnenja, da Sirc ni bil dovolj nacionalno usmerjen, saj ga je namesto nacionalnega vprašanja bolj zanimala ekonomska in politična tranzicija v normalno državo, partija pa je se je tresla zaradi možnosti, da bi edini svetovno priznani slovenski disdent vstopil v javni prostor v ključnem trenutku zloma sistema. To, da Nova revija ni rada slišala za Sirca, je imelo za posledico deformirano ekonomsko tranzicijo Demosove vlade. Ekonomsko tranzicijo, ki je nastavila pogoje za bizaren sistem državnega kapitalizma, v katerem moramo živeti še danes. Še več, ko se je Nova revija, prelita v Demos, iztrošila na projektu nacionalne države, je brez idej, kaj bi sploh počeli sami s seboj, padla v obskurnost. Ni bilo širine. To, da so ključni člani Komunistične partije blokirali Sirčev vstop v inkubator demokratičnega gibanja, pa je kasneje omogočilo, da se je Demos transformiral v enkratni provincialni sistem, daleč od širine in svetovljanstva, ki ga je povsod, kamor je vstopil, prinesel Sirčev značaj. Laar, Klavs, Čubajs, Gajdar, prvi disidenti Vzhodne Evrope, so bili vsi po vrsti njegovi učenci, v Sloveniji pa je imel Demos raje svojo pamet. Tako kot je imel LDS s Školjčem na čelu, idejo, da je liberalizem drugo ime za kardeljizem, in je bil ob Sirčevi kandidaturi za predsednika države šokiran, ko je ugotovil, da gre za nekaj čisto drugega. Tako kot Demos tudi LDS zaradi omejenosti in provincializma ni bil sposoben razumeti, kaj Sirc pravzaprav sploh govori. LDS-a in njegove sprevržene različice liberalnega danes ni več, to pa zato, ker je bil navadna iluzija. Sirc je bil prvi, ki je to iluzijo razgradil.

 

Ljubo Sirc je edini slovenski ekonomist, ki je v mednarodno izjemno konkurenčnem akademskem svetu ustanovil svoj inštitut, ki zdaj že desetletja izdaja SSCI rangirano znanstveno revijo. Tega noben Slovenec nikoli ni zmogel, niti vsa slovenska ekonomska srenja ob izdatni pomoči države. To priča, kakšen velikan je Sirc pravzaprav bil. Medtem ko imajo naši ekonomsiti srečo, če se udeležijo konference, kjer predavajo nobelovci, bi se Sirc lahko, pa se zaradi skromnosti nikoli ni, pohvalil, da so bili orjaki ekonomske znanosti Friedrich A. von Hayek, James Buchanan in Milton Friedman ne samo njegovi kolegi, temveč tudi osebni prijatelji. Morda niste vedeli, toda prva publikacija, ki jo je izdal Sirčev CRCE, je bila Fridmanova knjižica o problemih socialistične ekonomske politike. Spisek velikih imen ekonomske znanosti, ki so objavljali ali pa bili udeleženci seminarjev, ki jih je organiziral Sirčev CRCE, pa je danes skorajda neverjeten.

 

Kljub temu ga slovenski ekonomisti niso zmogli predlagati za častnega člana Društva ekonomistov Slovenije ali za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ne, namesto Sirca slovensko ekonomsko akademsko znanost danes na Akademiji predstavlja provincialno zatohli in z vidika svetovne ekonomske znanosti obskurni Jože Mencinger. Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani kot največja in najstarejša akademska ekonomska institucija v državi ob njegovi smrti ni uspela organizirati niti seminarja v njegov spomin. Toda to niso več paradoksi, to kaže samo na to, da slovenski ekonomisti niso nič od tistega, kar je Sirc vseskozi bil.

 

Vesel sem, da so vsaj moji študentje, ki so se udeleževali različnih poletnih šol in seminarjev, spoznali Sirca in imeli z njim priložnost govoriti. Tudi če bo ta država še kar naprej nadaljevala po tej sramotni poti ignoriranja enega izmed velikanov te države, je tu najmlajša generacije študentov, ki bo kmalu dopolnila trideset let, in ki je nedolgo nazaj z odprtimi usti poslušala Sirčeva predavanja. Boris Meglič, ustanovni urednik Portala PLUS, in Luka Gubo, nekdanji kolumnist tega portala, danes finančni analitik z impresivno kariero v finančnem svetu, sta samo dva od teh, ki jih je Sirc, tako kot mene prevzel s svojo logično argumentacijo in skromnostjo. Tega nam nihče ne more vzeti, tudi če cela država nadaljuje z ignoriranjem enega izmed največjih slovenskih ekonomistov vseh časov.

 

Sircu sem zadnja leta hotel povedati ogromno stvari, ki sem jih odkril, in z njim predebatirati moje analize in ugotovitve. Zdaj bodo ti dialogi ostali neizgovorjeni. Ljubo, odšel si. Svet, ki pospešeno spet drvi k stanju totalitarnega, proti kateremu si se boril celo življenje, se je s tvojim odhodom skrčil. Odšel si, preden bi me naučil še zadnje velike lekcije, da sovraštvo ni smiselno in produktivno.

 

Pogrešal te bom.

Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
18
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
15
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenski hudičev trikotnik*: Opazke ob branju knjige Jožeta Možine Slovenski razkol
8
27.12.2019 20:34
Možina se na podlagi na novo odkritih dokumentov ukvarja z najtežjimi vprašanji slovenske preteklosti, ki se prenašajo v naš ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Božične meditacije o sovražnem govoru, sovražnih dejanjih in uporu
6
24.12.2019 22:00
V začetku leta, ki se izteka, je predsednikBorut Pahorzbral za široko omizje cvetober bistrookih pravnikov. Dolgo so govorili na ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Ko človekove pravice ne temeljijo na dostojanstvu človeka, ampak na 1500 let starih islamskih verskih predpisih
7
23.12.2019 20:00
Šeriatsko pravo vse bolj prodira na Zahod. VVeliki Britanijivzporedno s posvetno pravno državo že delujejo šeriatska sodišča. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kako razumeti volitve v Britaniji: Upor ogoljufane periferije proti levičarskim mestnim elitam
11
22.12.2019 23:59
Upajmo, da bo naslednja faza britanskega odhoda pomenila resna, poštena in razumna pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,841
02/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,195
03/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,695
04/
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
Matija Ž. Likar
Ogledov: 2,355
05/
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
Shane Quinn
Ogledov: 1,984
06/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,548
07/
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,325
08/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 990
09/
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
Keith Miles
Ogledov: 846
10/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 896