Komentar

Stoletje Ljuba Sirca

Bi bil Pezdir danes to, kar je, če ne bi bilo Sirca, se sprašuje avtor, to je Rado Pezdir, čigar spomine na pokojnega ekonomista Ljuba Sirca objavljamo kot drugi tekst v seriji treh. Začeli smo z Dimitrijem Ruplom, zaključili pa bomo s Keithom Milesom. Na željo Rada Pezdirja je njegov prispevek zaprt za komentarje bralcev, seveda pa nam lahko odzive, mnenja ali razmišljanja vedno pošljete na uredništvo (info@portalplus.si).

05.12.2016 20:00
Piše: Rado Pezdir
Ključne besede:   Ljubo Sirc   Rado Pezir   Tito   liberalizem   Demos   LDS   Nova revija

Foto: arhiv Portala PLUS

Sirc je doživel celotno norost preteklega stoletja, videl vzpon in padec totalitarnih sistemov ter eden prvih spoznal, da je vsaj slovenska tranzicija navadna prevara.

Ljuba Sirca sem spoznal leta 2005 na seminarju, ki ga je organiziral njegov londonski inštitut CRCE (Center for Research into Post – Communist Economies), in to v času, ko se je moj svetovni nazor začel dokončno formirati v klasično – liberalnega. Tisto, kar me je pri Sircu najbolj pritegnilo, je bil najprej način argumentiranja: kratek, popolnoma jasen in logičen, potem pa še njegova neverjetna skromnost. V debatah, ki sva jih imela, nikoli ni nastopal kot profesor z neverjetno kilometrino, ki je uspel v svetu akademske ekonomije, temveč zgolj kot debater, ki je znal argumentirati svoje trditve in mi s pomočjo logike pokazati, kje se moji argumenti zlomijo. Tista neprodušna vrata Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, ki so me silile v položaj provincialnega in nerazgledanega ekonomista, so se sesula, in sesul jih je Ljubo. Bi bil Pezdir danes tak, kot je, če ne bi bilo Sirca? Verjetno bi bil podoben, ne pa tudi enak.

 

Z Ljubom sem leta 2006, skupaj z Mićem Mrkaićem ter ob asistenci Mateja Steinbacherja naredil veliki intervju za mesečnik Ampak, ki ga je tedaj izdajala Nova revija, in takrat se je pred menoj odprlo Ljubovo stoletje. Te dimenzije njegovega stoletja pa so kolosalne in kažejo na to, da je bil Sirc pravzaprav večji od življenja samega. Sirc je doživel celotno norost preteklega stoletja, videl vzpon in padec totalitarnih sistemov ter kot eden prvih spoznal, da je vsaj slovenska tranzicija navadna prevara. Še več, bil je ekonomist, kot ga na slovenskem ni bilo.

 

Sirčevo stoletje je bilo polno paradoksov in prav nobeden mu ni bil prihranjen. Čisto vsak paradoks je izkusil na svoji koži. Ko je hotel skupaj s skupino Stara Pravda vstopiti v OF, so ga iz nje pregnali; ne zaradi ideoloških razlik, temveč zaradi nestrpnosti do vsega, kar se ni upogibalo podobno kot Kocbek. Ker je ostal lojalen mednarodno priznani jugoslovanski vladi in kralju, je po sporazumu Tito – Šubašič vstopil v novo jugoslovansko vojsko, ki jo je vodil zadnji predsednik kraljeve vlade Josip Broz. Taisti Broz, ki je po sporazumu Tito – Šubašič dovolil organiziranje strank za prve volitve v FLRJ, je Sirca in ostale zaprl prav zaradi organiziranja tistega, kar je bilo eksplicitno dovoljeno. Sirc je bil osumljen kot angleški špijon, ki naj bi organiziral opozicijo proti Komunistični partiji, sedel v zaporu, obsojen na nedoločene kazni komunističnega parapravnega sistema, takrat, ko so zaradi spora s Sovjeti Jugoslovani začeli zapirati staliniste in odkrito sodelovati z Britanci in Američani.

 

Po pobegu od titoistične histerije pa Sirc presenetljivo ni naletel na svet, ki bi hotel priznati, da je komunizem v svojem jedru totalitarni sistem. Namesto tega se je svobodni svet trudil dokazati, da je neka oblika mehkega komunizma pravzaprav edina prava prihodnost tega planeta. Svobodni svet se je zmotil, Sirc ne. V svobodnem svetu se je Sirc desetletja tako na akademski kot politični ravni spopadal z norostjo socialistične ekonomije in njenimi zagovorniki, mestoma prav tako, kot da bi še vedno živel v Jugoslaviji. Danes so znameniti njegovi spopadi denimo s Alecom Novo, nekoč izjemno popularnim zagovornikom planske socialistične ekonomije. In neverjetno, ampak resnično, Sirčev doktorat je bil resno ogrožen, ker na univerzi v Friburgu enostavno niso mogli verjeti, da bi bil sistem jugoslovanske socialistične ekonomije tako nesmiseln, kot je v resnici bil in kot ga je Sirc opisoval. Njegovi članki in analize, ki so izšli v knjigi Brezpotja socializma, kažejo, kako prav je imel ves čas oziroma kako zelo pronicljiv analitik je bil, pravzaprav genialen. Kažejo pa še na nekaj, kako zelo neomajen je bil v svojih stališčih, ne glede na to proti kako zelo popularnim metafizičnim verovanjem v socializem se je boril.

 

Ko se je pisala znamenita 57. številka Nove revije, je bil Sircu naročen prispevek. Tega prispevka v tej reviji nikoli ni bilo. Razlog je spet eden od cele vrste paradoksov, ki so zaznamovali Sirčevo življenje – tako partija kot ekipa okoli Nove revije sta bili enotnega mnenja, da njegov prispevek ni za objavo. Novorevijaši so bili mnenja, da Sirc ni bil dovolj nacionalno usmerjen, saj ga je namesto nacionalnega vprašanja bolj zanimala ekonomska in politična tranzicija v normalno državo, partija pa je se je tresla zaradi možnosti, da bi edini svetovno priznani slovenski disdent vstopil v javni prostor v ključnem trenutku zloma sistema. To, da Nova revija ni rada slišala za Sirca, je imelo za posledico deformirano ekonomsko tranzicijo Demosove vlade. Ekonomsko tranzicijo, ki je nastavila pogoje za bizaren sistem državnega kapitalizma, v katerem moramo živeti še danes. Še več, ko se je Nova revija, prelita v Demos, iztrošila na projektu nacionalne države, je brez idej, kaj bi sploh počeli sami s seboj, padla v obskurnost. Ni bilo širine. To, da so ključni člani Komunistične partije blokirali Sirčev vstop v inkubator demokratičnega gibanja, pa je kasneje omogočilo, da se je Demos transformiral v enkratni provincialni sistem, daleč od širine in svetovljanstva, ki ga je povsod, kamor je vstopil, prinesel Sirčev značaj. Laar, Klavs, Čubajs, Gajdar, prvi disidenti Vzhodne Evrope, so bili vsi po vrsti njegovi učenci, v Sloveniji pa je imel Demos raje svojo pamet. Tako kot je imel LDS s Školjčem na čelu, idejo, da je liberalizem drugo ime za kardeljizem, in je bil ob Sirčevi kandidaturi za predsednika države šokiran, ko je ugotovil, da gre za nekaj čisto drugega. Tako kot Demos tudi LDS zaradi omejenosti in provincializma ni bil sposoben razumeti, kaj Sirc pravzaprav sploh govori. LDS-a in njegove sprevržene različice liberalnega danes ni več, to pa zato, ker je bil navadna iluzija. Sirc je bil prvi, ki je to iluzijo razgradil.

 

Ljubo Sirc je edini slovenski ekonomist, ki je v mednarodno izjemno konkurenčnem akademskem svetu ustanovil svoj inštitut, ki zdaj že desetletja izdaja SSCI rangirano znanstveno revijo. Tega noben Slovenec nikoli ni zmogel, niti vsa slovenska ekonomska srenja ob izdatni pomoči države. To priča, kakšen velikan je Sirc pravzaprav bil. Medtem ko imajo naši ekonomsiti srečo, če se udeležijo konference, kjer predavajo nobelovci, bi se Sirc lahko, pa se zaradi skromnosti nikoli ni, pohvalil, da so bili orjaki ekonomske znanosti Friedrich A. von Hayek, James Buchanan in Milton Friedman ne samo njegovi kolegi, temveč tudi osebni prijatelji. Morda niste vedeli, toda prva publikacija, ki jo je izdal Sirčev CRCE, je bila Fridmanova knjižica o problemih socialistične ekonomske politike. Spisek velikih imen ekonomske znanosti, ki so objavljali ali pa bili udeleženci seminarjev, ki jih je organiziral Sirčev CRCE, pa je danes skorajda neverjeten.

 

Kljub temu ga slovenski ekonomisti niso zmogli predlagati za častnega člana Društva ekonomistov Slovenije ali za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ne, namesto Sirca slovensko ekonomsko akademsko znanost danes na Akademiji predstavlja provincialno zatohli in z vidika svetovne ekonomske znanosti obskurni Jože Mencinger. Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani kot največja in najstarejša akademska ekonomska institucija v državi ob njegovi smrti ni uspela organizirati niti seminarja v njegov spomin. Toda to niso več paradoksi, to kaže samo na to, da slovenski ekonomisti niso nič od tistega, kar je Sirc vseskozi bil.

 

Vesel sem, da so vsaj moji študentje, ki so se udeleževali različnih poletnih šol in seminarjev, spoznali Sirca in imeli z njim priložnost govoriti. Tudi če bo ta država še kar naprej nadaljevala po tej sramotni poti ignoriranja enega izmed velikanov te države, je tu najmlajša generacije študentov, ki bo kmalu dopolnila trideset let, in ki je nedolgo nazaj z odprtimi usti poslušala Sirčeva predavanja. Boris Meglič, ustanovni urednik Portala PLUS, in Luka Gubo, nekdanji kolumnist tega portala, danes finančni analitik z impresivno kariero v finančnem svetu, sta samo dva od teh, ki jih je Sirc, tako kot mene prevzel s svojo logično argumentacijo in skromnostjo. Tega nam nihče ne more vzeti, tudi če cela država nadaljuje z ignoriranjem enega izmed največjih slovenskih ekonomistov vseh časov.

 

Sircu sem zadnja leta hotel povedati ogromno stvari, ki sem jih odkril, in z njim predebatirati moje analize in ugotovitve. Zdaj bodo ti dialogi ostali neizgovorjeni. Ljubo, odšel si. Svet, ki pospešeno spet drvi k stanju totalitarnega, proti kateremu si se boril celo življenje, se je s tvojim odhodom skrčil. Odšel si, preden bi me naučil še zadnje velike lekcije, da sovraštvo ni smiselno in produktivno.

 

Pogrešal te bom.

Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
10
19.10.2021 22:03
Osnovni vzrok vseh zagat, v katere pada bolj ali manj celotna človeška skupnost in zadnje čase naša ožja skupnost, Slovenija, še ... Več.
Piše: Miha Burger
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
12
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
Zeniteum: To čemur pravimo resničnost, je neskončnost brez teže, mere, časa in prostora
10
09.10.2021 20:00
Kdo je naš skupni nasprotnik? Ta sovražnik je narava. Dokler bomo nemočni, bo ona močna, dokler ne postanemo njena volja, bo ona ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Spletni Antikvariat: Kar je za nekoga pozabljen lovilec prahu, je za drugega knjiga, ki jo morda išče že dolga leta.
9
08.10.2021 21:25
Dragi bralci, preglejte svoje knjižne police. Premislite, katere knjige so vam posebej ljube in jih obdržite, morda jih znova ... Več.
Piše: Stella Šibanc
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
10
07.10.2021 21:00
Stopila sem v samopostrežno trgovino in prodajalka na blagajni, tik ob vhodu, me je vprašala, če imam PCT. Od vseh kupcev se je ... Več.
Piše: Ana Jud
Za medicinsko stroko ni koalicije in opozicije, naša skrb so ljudje, ki so žrtve trenutnega političnega ozračja v državi
19
06.10.2021 20:20
Slovenci se moramo čim bolj poenotiti. Naj nas politika združuje, naj ji stroka pomaga pri premagovanju bolezni Covid-19, saj ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenski paradoksi: Ne, znanja se ne sme plačati, znanje je potrebno obdavčiti!
9
05.10.2021 21:20
Estonija je mrzla, imajo sicer morje, nimajo pa gora in višjih hribov. In so nas v dvajsetih letih prehiteli po plačah. Plačne ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Zakaj se nekdo, ki vstopi v politiko, tako hitro prelevi iz mojega prijatelja v politično svinjo, ki "krade, laže, bolhe je"?
13
04.10.2021 22:00
Komu verjeti? Arogantni znanstveni skupnosti, zdravnikom z božjim sindromom ali lažnivim politikom? Novinarjem? Medijskim hišam? ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Nova zunanjepolitična doktrina Združenih držav Amerike: Manj militarizma, manj aktivizma
7
03.10.2021 22:30
Poteka proces oblikovanja najnovejše ameriške zunanjepolitične doktrine, nekateri jo imenujejo tudi Bidenova, čeprav njeni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Nedeljska pridiga: Strah nas je ljudi, ki zgolj opravljajo svoje delo!
14
03.10.2021 10:07
Kakšne ukrepe sprejema oblast in kako komunicira z državljani ob boku s svojimi izbranimi predstavniki stroke, predstavlja ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Včasih povabi občinstvo, da skupaj spijo v njeni sobi, tako se jim lahko prikrade v sanje in jim pleše
2
02.10.2021 21:00
Ekin Bernay pravi, da jeotrok plesa, da nikoli ni bila čudežni otrok: Želim biti smiselna, ne pa virtuozna plesalka. Hočem biti ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.171
02/
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 2.189
03/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 2.209
04/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.068
05/
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
Milan Krek
Ogledov: 1.492
06/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.328
07/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.101
08/
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
Miha Burger
Ogledov: 1.475
09/
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
Bine Kordež
Ogledov: 1.608
10/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 592