Komentar

Stoletje Ljuba Sirca

Bi bil Pezdir danes to, kar je, če ne bi bilo Sirca, se sprašuje avtor, to je Rado Pezdir, čigar spomine na pokojnega ekonomista Ljuba Sirca objavljamo kot drugi tekst v seriji treh. Začeli smo z Dimitrijem Ruplom, zaključili pa bomo s Keithom Milesom. Na željo Rada Pezdirja je njegov prispevek zaprt za komentarje bralcev, seveda pa nam lahko odzive, mnenja ali razmišljanja vedno pošljete na uredništvo (info@portalplus.si).

05.12.2016 20:00
Piše: Rado Pezdir
Ključne besede:   Ljubo Sirc   Rado Pezir   Tito   liberalizem   Demos   LDS   Nova revija

Foto: arhiv Portala PLUS

Sirc je doživel celotno norost preteklega stoletja, videl vzpon in padec totalitarnih sistemov ter eden prvih spoznal, da je vsaj slovenska tranzicija navadna prevara.

Ljuba Sirca sem spoznal leta 2005 na seminarju, ki ga je organiziral njegov londonski inštitut CRCE (Center for Research into Post – Communist Economies), in to v času, ko se je moj svetovni nazor začel dokončno formirati v klasično – liberalnega. Tisto, kar me je pri Sircu najbolj pritegnilo, je bil najprej način argumentiranja: kratek, popolnoma jasen in logičen, potem pa še njegova neverjetna skromnost. V debatah, ki sva jih imela, nikoli ni nastopal kot profesor z neverjetno kilometrino, ki je uspel v svetu akademske ekonomije, temveč zgolj kot debater, ki je znal argumentirati svoje trditve in mi s pomočjo logike pokazati, kje se moji argumenti zlomijo. Tista neprodušna vrata Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, ki so me silile v položaj provincialnega in nerazgledanega ekonomista, so se sesula, in sesul jih je Ljubo. Bi bil Pezdir danes tak, kot je, če ne bi bilo Sirca? Verjetno bi bil podoben, ne pa tudi enak.

 

Z Ljubom sem leta 2006, skupaj z Mićem Mrkaićem ter ob asistenci Mateja Steinbacherja naredil veliki intervju za mesečnik Ampak, ki ga je tedaj izdajala Nova revija, in takrat se je pred menoj odprlo Ljubovo stoletje. Te dimenzije njegovega stoletja pa so kolosalne in kažejo na to, da je bil Sirc pravzaprav večji od življenja samega. Sirc je doživel celotno norost preteklega stoletja, videl vzpon in padec totalitarnih sistemov ter kot eden prvih spoznal, da je vsaj slovenska tranzicija navadna prevara. Še več, bil je ekonomist, kot ga na slovenskem ni bilo.

 

Sirčevo stoletje je bilo polno paradoksov in prav nobeden mu ni bil prihranjen. Čisto vsak paradoks je izkusil na svoji koži. Ko je hotel skupaj s skupino Stara Pravda vstopiti v OF, so ga iz nje pregnali; ne zaradi ideoloških razlik, temveč zaradi nestrpnosti do vsega, kar se ni upogibalo podobno kot Kocbek. Ker je ostal lojalen mednarodno priznani jugoslovanski vladi in kralju, je po sporazumu Tito – Šubašič vstopil v novo jugoslovansko vojsko, ki jo je vodil zadnji predsednik kraljeve vlade Josip Broz. Taisti Broz, ki je po sporazumu Tito – Šubašič dovolil organiziranje strank za prve volitve v FLRJ, je Sirca in ostale zaprl prav zaradi organiziranja tistega, kar je bilo eksplicitno dovoljeno. Sirc je bil osumljen kot angleški špijon, ki naj bi organiziral opozicijo proti Komunistični partiji, sedel v zaporu, obsojen na nedoločene kazni komunističnega parapravnega sistema, takrat, ko so zaradi spora s Sovjeti Jugoslovani začeli zapirati staliniste in odkrito sodelovati z Britanci in Američani.

 

Po pobegu od titoistične histerije pa Sirc presenetljivo ni naletel na svet, ki bi hotel priznati, da je komunizem v svojem jedru totalitarni sistem. Namesto tega se je svobodni svet trudil dokazati, da je neka oblika mehkega komunizma pravzaprav edina prava prihodnost tega planeta. Svobodni svet se je zmotil, Sirc ne. V svobodnem svetu se je Sirc desetletja tako na akademski kot politični ravni spopadal z norostjo socialistične ekonomije in njenimi zagovorniki, mestoma prav tako, kot da bi še vedno živel v Jugoslaviji. Danes so znameniti njegovi spopadi denimo s Alecom Novo, nekoč izjemno popularnim zagovornikom planske socialistične ekonomije. In neverjetno, ampak resnično, Sirčev doktorat je bil resno ogrožen, ker na univerzi v Friburgu enostavno niso mogli verjeti, da bi bil sistem jugoslovanske socialistične ekonomije tako nesmiseln, kot je v resnici bil in kot ga je Sirc opisoval. Njegovi članki in analize, ki so izšli v knjigi Brezpotja socializma, kažejo, kako prav je imel ves čas oziroma kako zelo pronicljiv analitik je bil, pravzaprav genialen. Kažejo pa še na nekaj, kako zelo neomajen je bil v svojih stališčih, ne glede na to proti kako zelo popularnim metafizičnim verovanjem v socializem se je boril.

 

Ko se je pisala znamenita 57. številka Nove revije, je bil Sircu naročen prispevek. Tega prispevka v tej reviji nikoli ni bilo. Razlog je spet eden od cele vrste paradoksov, ki so zaznamovali Sirčevo življenje – tako partija kot ekipa okoli Nove revije sta bili enotnega mnenja, da njegov prispevek ni za objavo. Novorevijaši so bili mnenja, da Sirc ni bil dovolj nacionalno usmerjen, saj ga je namesto nacionalnega vprašanja bolj zanimala ekonomska in politična tranzicija v normalno državo, partija pa je se je tresla zaradi možnosti, da bi edini svetovno priznani slovenski disdent vstopil v javni prostor v ključnem trenutku zloma sistema. To, da Nova revija ni rada slišala za Sirca, je imelo za posledico deformirano ekonomsko tranzicijo Demosove vlade. Ekonomsko tranzicijo, ki je nastavila pogoje za bizaren sistem državnega kapitalizma, v katerem moramo živeti še danes. Še več, ko se je Nova revija, prelita v Demos, iztrošila na projektu nacionalne države, je brez idej, kaj bi sploh počeli sami s seboj, padla v obskurnost. Ni bilo širine. To, da so ključni člani Komunistične partije blokirali Sirčev vstop v inkubator demokratičnega gibanja, pa je kasneje omogočilo, da se je Demos transformiral v enkratni provincialni sistem, daleč od širine in svetovljanstva, ki ga je povsod, kamor je vstopil, prinesel Sirčev značaj. Laar, Klavs, Čubajs, Gajdar, prvi disidenti Vzhodne Evrope, so bili vsi po vrsti njegovi učenci, v Sloveniji pa je imel Demos raje svojo pamet. Tako kot je imel LDS s Školjčem na čelu, idejo, da je liberalizem drugo ime za kardeljizem, in je bil ob Sirčevi kandidaturi za predsednika države šokiran, ko je ugotovil, da gre za nekaj čisto drugega. Tako kot Demos tudi LDS zaradi omejenosti in provincializma ni bil sposoben razumeti, kaj Sirc pravzaprav sploh govori. LDS-a in njegove sprevržene različice liberalnega danes ni več, to pa zato, ker je bil navadna iluzija. Sirc je bil prvi, ki je to iluzijo razgradil.

 

Ljubo Sirc je edini slovenski ekonomist, ki je v mednarodno izjemno konkurenčnem akademskem svetu ustanovil svoj inštitut, ki zdaj že desetletja izdaja SSCI rangirano znanstveno revijo. Tega noben Slovenec nikoli ni zmogel, niti vsa slovenska ekonomska srenja ob izdatni pomoči države. To priča, kakšen velikan je Sirc pravzaprav bil. Medtem ko imajo naši ekonomsiti srečo, če se udeležijo konference, kjer predavajo nobelovci, bi se Sirc lahko, pa se zaradi skromnosti nikoli ni, pohvalil, da so bili orjaki ekonomske znanosti Friedrich A. von Hayek, James Buchanan in Milton Friedman ne samo njegovi kolegi, temveč tudi osebni prijatelji. Morda niste vedeli, toda prva publikacija, ki jo je izdal Sirčev CRCE, je bila Fridmanova knjižica o problemih socialistične ekonomske politike. Spisek velikih imen ekonomske znanosti, ki so objavljali ali pa bili udeleženci seminarjev, ki jih je organiziral Sirčev CRCE, pa je danes skorajda neverjeten.

 

Kljub temu ga slovenski ekonomisti niso zmogli predlagati za častnega člana Društva ekonomistov Slovenije ali za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ne, namesto Sirca slovensko ekonomsko akademsko znanost danes na Akademiji predstavlja provincialno zatohli in z vidika svetovne ekonomske znanosti obskurni Jože Mencinger. Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani kot največja in najstarejša akademska ekonomska institucija v državi ob njegovi smrti ni uspela organizirati niti seminarja v njegov spomin. Toda to niso več paradoksi, to kaže samo na to, da slovenski ekonomisti niso nič od tistega, kar je Sirc vseskozi bil.

 

Vesel sem, da so vsaj moji študentje, ki so se udeleževali različnih poletnih šol in seminarjev, spoznali Sirca in imeli z njim priložnost govoriti. Tudi če bo ta država še kar naprej nadaljevala po tej sramotni poti ignoriranja enega izmed velikanov te države, je tu najmlajša generacije študentov, ki bo kmalu dopolnila trideset let, in ki je nedolgo nazaj z odprtimi usti poslušala Sirčeva predavanja. Boris Meglič, ustanovni urednik Portala PLUS, in Luka Gubo, nekdanji kolumnist tega portala, danes finančni analitik z impresivno kariero v finančnem svetu, sta samo dva od teh, ki jih je Sirc, tako kot mene prevzel s svojo logično argumentacijo in skromnostjo. Tega nam nihče ne more vzeti, tudi če cela država nadaljuje z ignoriranjem enega izmed največjih slovenskih ekonomistov vseh časov.

 

Sircu sem zadnja leta hotel povedati ogromno stvari, ki sem jih odkril, in z njim predebatirati moje analize in ugotovitve. Zdaj bodo ti dialogi ostali neizgovorjeni. Ljubo, odšel si. Svet, ki pospešeno spet drvi k stanju totalitarnega, proti kateremu si se boril celo življenje, se je s tvojim odhodom skrčil. Odšel si, preden bi me naučil še zadnje velike lekcije, da sovraštvo ni smiselno in produktivno.

 

Pogrešal te bom.

Veliko steklo in nadškof Alojzij Šuštar v vonju vanilije
1
07.06.2020 01:00
Najmanj tri izjemne situacije so se mi zgodile s tremi nadškofi v različnih časovnih obdobjih. Za lažje razumevanje umetnine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenska desnica in tuji mediji: Ker Janša noče, da bi ga kot žabo skuhali v topli vodi, občasno kar sam skoči v ponev z vrelim oljem
24
06.06.2020 03:00
V zadnjih mesecih so vsi tuji mediji, ki so poročali o Sloveniji oziroma vladi Janeza Janše, to počeli izrazito negativno: ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
7
04.06.2020 00:59
Ko je pred leti za ustavnega sodnika kandidiral Klemen Jaklič, sem ga brez pomislekov podprl. Iz treh razlogov: Ker pravo res ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
26
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.416
02/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 4.180
03/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.541
04/
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.240
05/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 2.133
06/
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
Uredništvo
Ogledov: 1.895
07/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 2.190
08/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 6.074
09/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.757
10/
Slovenska desnica in tuji mediji: Ker Janša noče, da bi ga kot žabo skuhali v topli vodi, občasno kar sam skoči v ponev z vrelim oljem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.500