Biblija pravi: In on (Jezus) je rekel, "resnično vam povem: noben prerok ne velja veliko v domačem kraju" (Luka 4:24). To zdaj za Ljuba ne velja popolnoma, toda mnogo let je veljalo za Jugoslavijo in Slovenijo, in resnično je delno veljalo tudi v njegovi drugi domovini, Veliki Britaniji. Osebno sem Ljuba Sirca spoznal leta 1988, ko sem delal na Inštitutu za gospodarske zadeve v Londonu. Seveda sem zvedel za njegovo delo iz knjig in od prijateljev, vendar ga nisem nikoli srečal osebno. Spominjam se, kako se je razveselil ob najinem prvem srečanju, ker sem poznal nekaj slovenskih besed.

Nedavno predavanje Ljuba Sirca v zgornjem domu parlamenta Združenega kraljestva je mnogim odprlo oči o značilnih odlikah Ljuba Sirca. Ljubo je predvsem bolj verjel v jugoslovansko demokracijo kot v samostojno Slovenijo, vendar je vseeno spoznal neizvedljivost prve in je iz ozadja podpiral neodvisno državo. Njegov največji prispevek h gospodarstvu je bil izpostavljanje intelektualnih ter praktičnih napak in protislovij v jugoslovanskem komunističnem sistemu samoupravljanja. Levičarski ekonomisti v Združenem kraljestvu so podcenjevali njegovo raziskovanje, ker so hoteli najti alternativo propadlemu sovjetskemu sistemu. Na koncu se je izkazalo, da je imel Ljubo prav.

Ljubo Sirc je v zgodnjih devetdesetih tesno sodeloval z ruskimi reformatorji, ki so želeli zagotoviti hitro spremembo sovjetskega sistema. Bili so prepričani, da je potrebna hitra tranzicija, s katero bi preprečili vrnitev nazaj. Kljub temu, da je v Rusiji komunistična partija ostala močna še nekaj let po spremembah, je zdaj vzpostavljen svobodnejši sistem. Čeprav lahko tam vidimo še mnogo težav, je življenje večine Rusov dramatično boljše od tistega, ki so ga živeli pred letom 1990.

Ljubo je bil vedno pozitivna oseba, zaradi različnih stvari bi ga lahko imenovali "slovenski Havel". Potem ko je med II. svetovno vojno podprl osvobodilni boj proti okupatorjem, je kmalu ugotovil, da je cilj komunistov totalitaristična kontrola države. Ko je o tem glasno spregovoril, so ga zaprli in obsodili na smrt. V zaporu so ga mučili, vendar so bile zaradi zahodnega pritiska na Tita, ki je potreboval pomoč Zahoda, mnoge smrtne kazni spremenjene v dolgoletne zaporne. Ljubo je bil eden izmed srečnežev in je odsedel sedem let, preden so ga spustili. Ko je zapuščal zapor, je moral podpisati dokument, s katerim se je obvezal, da bo sodeloval s tajno policijo. To je bil prisiljen storiti, vendar je skoraj takoj zapustil državo, ker ni mogel delovati na tako podel način.

Končno je prišel v Združeno kraljestvo in postal uspešen akademik na Univerzi v Glasgowu. Pozneje je ustanovil svoj think tank, ki se je sprva imenoval Center za raziskavo komunističnih gospodarstev, zdajšnji Center za raziskavo v post komunističnih gospodarstvih. Pred kratkim sem ga vprašal, če se je kdaj želel maščevati svojim jugoslovanskim mučiteljem. Njegov odgovor je bil tipičen za zelo humanega človeka: "Želim jim, da bi s svojo slabo vestjo še dolgo živeli." Nisem si drznil reči, da se sprašujem, če sploh imajo vest.

Kraljica ga je odlikovala z redom poveljnik britanskega imperija (CBE), priznanje je dobil za svoje zasluge pri demokratizaciji Vzhodne Evrope. Da, prerok, za katerega upam, da je zdaj popolnoma sprejet v svoji domovini kot velik demokrat, ekonomist, domoljub in človekoljub.