Komentar

Poraz samotnega geparda ali referendum proti narcisizmu elite

Če smo tik pred italijanskim referendumom objavili komentar našega sodelavca Larisa Gaiserja, je zdaj čas, da pride na vrsto tudi podrobna analiza rezultatov, za katere naš komentator Iztok Mirošič, ki je prav tako eden najboljših poznavalcev italijanskih družbenih in političnih razmer pri nas, pravi, da sploh niso presenetljivi: "Vsak referendum je predvsem glasovanje o trenutni priljubljenosti vlade. Kdor tega ne razume, podcenjuje javno mnenje. Premier Renzi je napravil še hujšo napako, glasovanje na referendumu je povezal s svojo osebo in usodo."

08.12.2016 22:29
Piše: Iztok Mirošič
Ključne besede:   Italija   referendum   Matteo Renzi   Il gattopardo   Evropska unija   Rim

Prav nezmožnost sprememb in reform je poleg upora proti političnim elitam glavno sporočilo nedeljskega referenduma, ki lahko usodno vpliva na prihodnje konstrukcijske in stabilizacijske procese Evropske unije.

V znamenitem filmu Luchina Viscontija Il Gattopardo, posnetem po istoimenskem romanu Giuseppeja Tomasija di Lampedusa, ki pripoveduje o epohalnih politično-socialnih spremembah in izgubi moči nostalgične aristokracije v času buržuaznega združevanja Italije z izkrcanjem Garibaldija na Siciliji, lahko najdemo tudi ironični zaključek nedeljskega referenduma. Zaključek tako za premierja Mattea Renzija in Italijo, kot tudi za Evropsko unijo in s tem tudi Slovenijo pomembnega referenduma o ustavnih spremembah. V omenjenem italijansko-francoskem koprodukcijskem filmu Tancredi Falconieri, nečak princa Fabrizia Salinskega, cinično izpove zgodovinsko bistvo vseh poizkusov sprememb na Apeninskem polotoku, in s tem tudi nedeljskega ljudskega glasovanja: "Se vogliamo che tutto rimanga come e, bisogna che tutto cambi." Ali v prevodu: "Če želimo, da vse ostane, kot je, se mora vse spremeniti."

 

Rezultat referenduma o ustavnih spremembah, na katerega je italijanski predsednik vlade Renzi vezal usodo svoje vlade in sebe, je lahko presenečenje samo za nepoznavalce političnih, ekonomskih in socialnih gibanj v Italiji v zadnjih letih. Tokrat so ankete zgrešile le v prepričljivosti poraza vlade. Bil je pričakovan, čeprav ne tako močan. Že meseca junija sem po županskih volitvah, posebej v prestolnici Rim, kjer je slavilo Gibanje 5 zvezdic, v komentarju na tem mestu zapisal, da so občani sporočila nezadovoljstva poslali predvsem premierju Renziju, ki je takrat doživel prvi poraz, nacionalnim politikom in Evropi. Italijanska politika se je močno nagnila od sredine k populizmu in evroskepticizmu. Oba sta prišla močno do izraza tudi na včerajšnjem glasovanju.

 

 

Narcisizem se ne obrestuje

 

Vsak referendum je predvsem glasovanje o trenutni priljubljenosti vlade. Kdor tega ne razume, podcenjuje javno mnenje. Premier Renzi je napravil še hujšo napako, glasovanje na referendumu je povezal s svojo osebo in usodo. Verjetno je res iskreno verjel v svoje poslanstvo reformatorja oziroma "razbijalca" (rotamattore),  a sprožil je plaz z vseh (političnih) strani. Premieru je uspelo razdeliti javno mnenje, državo in celo lastno stranko ter motivirati ljudi, da so z rekordno udeležbo na referendumu izrazli protest in nezadovoljstvo s celotno nacionalno politiko, posebej pa osebno politiko tudi nekoliko narcisističnega in precej samovšečnega Mattea. Tako množične in enoglasne zavrnitve, kot je bilo videti v njegovi precej emotivni najavi odstopa uro po zaprtju volišč, ni pričakoval niti sam. To je bil glas plebiscitarnega protesta. Hrbet so mu obrnili predvsem vse bolj množično v tujino bežeči mladi, na katere je premier Renzi posebej računal. Glas protesta se je stopnjeval od severnih dežel k Jugu, in to kljub obljubljenim milijardam razvojnih evrov. Poraz je bil močan in sporočilo kristalno jsno.

 

Se bo meteorski vzpon bivšega župana Firenc končal tam, kjer se je začel?

 

Sprememba državnega ustroja in povečanje politične ter s tem reformne učinkovitosti odločanja za modernizacijo sta bila osrednja projekt vlade in premiera osebno. Ustvarila naj bi sistem bolj centralizirane države in jasne bipolarne politične odgovornosti, kjer bi zmagovalec volitev dobil parlamentarno večino v novem enodomnem parlamentu in s tem popolno odgovornost za vladanje. To naj bi dvignilo tudi učinkovitost boja proti korupciji. Nanj je, ob rahlo povečani gospodarski rasti iz negativne v pozitivno ter povečanju kratkoročnih zaposlitev, premier stavil vse. Po evropskih volitvah naj bi prav z referendumom dobil legitimiteto svoje vlade in sebe kot premierja. Gospod Renzi namreč ni bil izvoljen na nobenih parlamentarnih volitvah, bil je le izvoljeni župan. A Italija je med tem postala tripolarna država z rastočim populističnim Grillovim Gibanjem 5 zvezdic, ki počasi prerašča večino leve sredine.

 

 

"Levičar" v primežu velikega kapitala

 

Proti ustavnim reformam je tako potekala množična mobilizacija. Zaradi nevarnosti fašizma in avtoritarizma je bila italijanska povojna ustava pazljivo oblikovana tudi skozi ravnotežje med spodnjim in zgornjim domom parlamenta in porazdelitvijo politične moči med različne akterje pod demokratičnim nadzorom. Prav odprava demokratične distribucije moči in njena (pre)velika koncentracija je bil argument večine uglednih ustavnih pravnikov, da so se izrekli proti predlagani reformi.

 

Italija je država v Evropski uniji,v kateri je palica zloglasne globalizacije - ob krizi domačega institucionalnega in bančnega upravljanja - najbolj udarila srednji in nižji razred, podobno kot v ZDA. Množice malih in srednjih podjetij so mesečno propadale. Življenski standard povprečnega Italijana je bil resno oslabljen. Politika varčevanja je bila neusmiljena, ekonomija ostaja kljub napredku šibka. Nerešen ostaja problem nedovoljene imigracije iz Severne Afrike in odsotnost evropske solidarnosti. Ljudje želijo (hitrejših) sprememb. Gospod Renzi jih je obljubljal, a ljudskega mandata, ki bi ga okrepil, za to v tisoč dneh, ki jih je preživel na vladi, ni nikoli iskal. Iskal je le posredne oblike legitimacije do rednih volitev 2018 leta. To je bila politična napaka. Še posebej, ker se je Matteo Renzi odločil za ekonomske reforme v smeri večje liberalizacije italijanske ekonomije in trga dela. Bil je namreč človek, ki ga je, čeprav levosredinske orientacije, postavil veliki kapital, tj. elite. Podobno kot bivšega britanskega premierja Tonya Blaira, ki ga je z njegovo "tretjo potjo" vred italijanski premier precej kopiral. Svetovalce je izbiral med premožnimi poslovneži in prijatelji. Oblikoval je ozek krog tako imenovanih "toskanskih zaupnikov", ki so staro politično kasto odrezali od vzvodov moči.

 

Preveč je reševal banke. Čeprav je pozival proti političnim kastam, so ga ljudje vseeno videli kot del iste politične elite. A brez širše politične legitimnosti je težko braniti obsežno politično reformo pred samoohranjujočo se politično kasto. Predvsem ta je - nespremenjena - zmagovalka nedeljskega referenduma. Obstoječe bo za dolgo nespremenljivo.

 

 

Vpliv na evropske politike, nestabilnost bo slaba za Slovenijo

 

Glas italijanskega ljudstva, ki je ponovno šokiral Evropsko unijo, je v globalnem trendu. Zameglil je celo avstrijsko antipopulistično zmago. Ljudje oziorma volivci kljub pozivom mednarodnih voditeljev in institucij, grožnjam bank s finančnimi posledicami očitno ne glasujejo več po nareku. Glasujejo celo namerno proti svojim voditeljem in ne zaupajo več tradicionalnim politikom in etabliranim strankam.

 

Začelo je v Veliki Britaniji (Brexit), se nadaljevalo v ZDA z uporom proti predstavnici elit Hillary Clinton, v Avstriji sta obe veliki stranki izpadli iz predsedniškega finala, v Italiji pa je ljudstvo zavrnilo reforme, ki jih je podpirala celotna evropska politika. Davida Camerona je odnesel Brexit, Holland se poslavlja, prav tako Obama, Renzi je v odhodu. Vse to v zadnjih petih mesecih. Od velikih vztraja le še kanclerka Angela Merkel. Pred nami so pomembne volitve v Franciji in Nemčiji. Zrušenje italijanske vlade na referendumu bo vplivalo tudi nanje. Populisti proslavljajo. Italija je velika in pomembna članica Unije. Tretje največje evropsko gospodarstvo. Z njeno morebitno večjo nestabilnostjo lahko v nestabilnost zapade ves evropski projekt, ki bi ga evroskeptiki radi preoblikovali. Zgodovinske težave Evrope, gorje preteklih stoletij, so v pozabi.

 

Prva skrb naše postreferendumske sosede in Evrope bo tako ohraniti politično, predvsem pa finančno stabilnost Italije ter stabilnost svetovnih borz glede italijanskih vrednostnih papirjev. Kreativnih rešitev za oblikovanje vlade je v Italiji vedno precej in italijanske demokratične institucije so trdne. Zmagovalcem referenduma se seveda mudi na volitve, a Italija nima veljavnega volilnega zakona (!). Tako bodo osrednje tri naloge prehodne ali prihodnje vlade sprejetje državnega proračuna, oblikovanje volilnega zakona za volitve najkasneje leta 2018 in zagotoviti finančno stabilnost ter preprečiti stampedo  kreditnih pribitkov na italijanske državne obveznice v primeru politične nestabilnost. To bi omogočilo ustrezno rekapitalizacijo italijanskih bank po znosni ceni. Politična nestabilnost bi odgnala tudi tuje naložbe. Bistven bo dialog z evropskimi partnerji, predvsem Nemčijo in Francijo, ter Evropsko komisijo glede izvajanja proračunskih pravil. Prav zato bo verjetno osrednja figura kakršnekoli prihodnje vlade finančni minister oziroma predsednik vlade z močnim finančno-ekonomskim ozadjem. Pogosto se omenja dosedanji finančni minister Pier Carlo Padoan, a italijanska politika je glede kadrov vedno visoko nepredvidljiva.

 

Referendumska ljudska volja pa bo hočeš nočeš vplivala tudi na evropsko in zunanje politično orientacijo prihodnje vlade. Italija je bila vedno zelo proevropsko usmerjena država, je tudi soustanoviteljica Evropske unije. V zadnjem času pa se njeno javno mnenje zaznavno premika od sredine k populizmu in evroskepticizmu. Predvsem skepsi do evra, ki je za državljane glavni krivec njihovih osebnih težav. V programu vzpenjajočega se Gibanja 5 zvezdic je celo referendum o izstopu Italije iz Evroobmočja, saj v njem vidi osnovno krivdo za ekonomske probleme podjetij in slabše življenje Italijanov. Tudi ankete kažejo, da bi večina Italijanov danes glasovala za izstop iz Evra in podprla konec varčevanja, pa naj bo to v skladu z realnimi dejstvi ali ne.

 

 

Anti-politika postaja politika

 

Vse to verjetno ne bo brez vpliva na vodenje italijanskih politikih v Evroomočju, v razpravah za stabilizacijo evrske valute skozi oblikovanje bančne unije in kasneje gospodarske, fiskalne, socialne ali politične unije. Nadaljnje poglabljanje evrske integracije, posebej finančne oziroma monetarne, tako postaja še težje, če ne nemogoče.

 

Tudi Slovenija ni neobčutljiva na dogajanja v sosednji Italiji. Lahko je prizadeta posredno prek vpliva italijanske morebitne nestabilnosti na evropske politike in ekonomijo ali celo neposredno. Italija je namreč naša druga največja gospodarska partnerica in največja turistična partnerica. Poslabšanje ekonomsko-finančnih kazalcev v Italiji kot posledice politične nestabilnosti lahko hitro vpliva na italijansko povpraševanje in kupno moč ter s tem na slovenski izvoz ali zmanjšanje italijanskih gostov v naših turističnih zmogljivostih. To pa lahko vpliva na slovenske makroekonomske kazalce in politike. Padec ustavne reforme pa ima vendarle tudi pozitivne učinke predvsem za slovensko narodno skupnost v zamejstvu, saj daje nekaj možnosti za njeno nadaljnje predstavljanje v italijanskem parlamentu. Znano je, da je bila naša manjšina v Italiji precej neenotna glede Renzijevih reform. Italija bo sedaj morala pripraviti nov volilni zakon. To je priložnost za slovensko skupnost, da se poenoti in strne vrste, da bi dosegla uresničitev določb Zaščitnega zakona tudi v prihodnji volilni zakonodaji.

 

 

Italijanski "samotarski gepard" Renzi je ambiciozno želel popolnoma spremeniti državno-politični ustroj Italije, da bi državo moderniziral z učinkovitejšim odločanjem. Verjamem, da ni želel s spremembami zagotoviti le nespremenljivost obstoječega. Toda na koncu je, vsaj kratkoročno, zagotovil prav to. Kakor so volilci, ki so želeli sprememb, večinsko glasovali proti njim. Prav nezmožnost sprememb in reform je poleg upora proti političnim elitam glavno sporočilo nedeljskega referenduma, ki lahko usodno vpliva na prihodnje konstrukcijske in stabilizacijske procese Evropske unije. To skrbi Evropo. Italijanski referendum kaže, da so v državah mediteranskega pasu Evropske unije nujne spremembe in reforme težke, če ne celo nemogoče. Sporočilo, ki ga severni del unije ne želi slišati. Zaželimo Italiji, da politiko čim hitreje demokratično utiri in ostane trdno na evropski poti. Italija je tega sposobna. To je tudi v našem interesu!

 

Iztok Mirošič je nekdanji slovenski veleposlanik v Italiji in komentator Portala PLUS.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Ali so Trumpova pričakovanja o večji vlogi zveze Nato na Bližnjem vzhodu realna? Niso.
5
26.01.2020 22:59
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem času večkrat izrazil pričakovanja po večji vlogi Nata na Bližnjem vzhodu. V mislih ... Več.
Piše: Božo Cerar
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
16
26.01.2020 11:00
Na desnem političnem polu se neguje konservativna mentaliteta, ki državo vidi v temelju predvsem kot oboroženo silo s čim bolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pomeni beseda svoboda. Svoboda je tisto, česar si ne pustimo vzeti.
4
25.01.2020 21:00
Umetnik stoji na aveniji v New Yorku in razstavlja snežne kepe različnih velikosti, položene na kontrastno podlago. Ponudil jih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
13
24.01.2020 22:04
Prihodnji teden, najverjetneje v sredo, bo v državnem zboru potekala svojevrstna lutkovna predstava v okviru sicer najdlje ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
11
23.01.2020 23:00
Reševanje sem zmeraj razumel kot plemenito dejanje, ko nekdo, ki je hraber in sposoben, rešuje tistega, ki želi biti rešen. Tako ... Več.
Piše: Ivan Simič
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
19
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
16
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,597
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 3,979
03/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,014
04/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 2,286
05/
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,530
06/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,733
07/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,408
08/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,176
09/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,747
10/
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
Simona Rebolj
Ogledov: 819