Komentar

Poraz samotnega geparda ali referendum proti narcisizmu elite

Če smo tik pred italijanskim referendumom objavili komentar našega sodelavca Larisa Gaiserja, je zdaj čas, da pride na vrsto tudi podrobna analiza rezultatov, za katere naš komentator Iztok Mirošič, ki je prav tako eden najboljših poznavalcev italijanskih družbenih in političnih razmer pri nas, pravi, da sploh niso presenetljivi: "Vsak referendum je predvsem glasovanje o trenutni priljubljenosti vlade. Kdor tega ne razume, podcenjuje javno mnenje. Premier Renzi je napravil še hujšo napako, glasovanje na referendumu je povezal s svojo osebo in usodo."

08.12.2016 22:29
Piše: Iztok Mirošič
Ključne besede:   Italija   referendum   Matteo Renzi   Il gattopardo   Evropska unija   Rim

Prav nezmožnost sprememb in reform je poleg upora proti političnim elitam glavno sporočilo nedeljskega referenduma, ki lahko usodno vpliva na prihodnje konstrukcijske in stabilizacijske procese Evropske unije.

V znamenitem filmu Luchina Viscontija Il Gattopardo, posnetem po istoimenskem romanu Giuseppeja Tomasija di Lampedusa, ki pripoveduje o epohalnih politično-socialnih spremembah in izgubi moči nostalgične aristokracije v času buržuaznega združevanja Italije z izkrcanjem Garibaldija na Siciliji, lahko najdemo tudi ironični zaključek nedeljskega referenduma. Zaključek tako za premierja Mattea Renzija in Italijo, kot tudi za Evropsko unijo in s tem tudi Slovenijo pomembnega referenduma o ustavnih spremembah. V omenjenem italijansko-francoskem koprodukcijskem filmu Tancredi Falconieri, nečak princa Fabrizia Salinskega, cinično izpove zgodovinsko bistvo vseh poizkusov sprememb na Apeninskem polotoku, in s tem tudi nedeljskega ljudskega glasovanja: "Se vogliamo che tutto rimanga come e, bisogna che tutto cambi." Ali v prevodu: "Če želimo, da vse ostane, kot je, se mora vse spremeniti."

 

Rezultat referenduma o ustavnih spremembah, na katerega je italijanski predsednik vlade Renzi vezal usodo svoje vlade in sebe, je lahko presenečenje samo za nepoznavalce političnih, ekonomskih in socialnih gibanj v Italiji v zadnjih letih. Tokrat so ankete zgrešile le v prepričljivosti poraza vlade. Bil je pričakovan, čeprav ne tako močan. Že meseca junija sem po županskih volitvah, posebej v prestolnici Rim, kjer je slavilo Gibanje 5 zvezdic, v komentarju na tem mestu zapisal, da so občani sporočila nezadovoljstva poslali predvsem premierju Renziju, ki je takrat doživel prvi poraz, nacionalnim politikom in Evropi. Italijanska politika se je močno nagnila od sredine k populizmu in evroskepticizmu. Oba sta prišla močno do izraza tudi na včerajšnjem glasovanju.

 

 

Narcisizem se ne obrestuje

 

Vsak referendum je predvsem glasovanje o trenutni priljubljenosti vlade. Kdor tega ne razume, podcenjuje javno mnenje. Premier Renzi je napravil še hujšo napako, glasovanje na referendumu je povezal s svojo osebo in usodo. Verjetno je res iskreno verjel v svoje poslanstvo reformatorja oziroma "razbijalca" (rotamattore),  a sprožil je plaz z vseh (političnih) strani. Premieru je uspelo razdeliti javno mnenje, državo in celo lastno stranko ter motivirati ljudi, da so z rekordno udeležbo na referendumu izrazli protest in nezadovoljstvo s celotno nacionalno politiko, posebej pa osebno politiko tudi nekoliko narcisističnega in precej samovšečnega Mattea. Tako množične in enoglasne zavrnitve, kot je bilo videti v njegovi precej emotivni najavi odstopa uro po zaprtju volišč, ni pričakoval niti sam. To je bil glas plebiscitarnega protesta. Hrbet so mu obrnili predvsem vse bolj množično v tujino bežeči mladi, na katere je premier Renzi posebej računal. Glas protesta se je stopnjeval od severnih dežel k Jugu, in to kljub obljubljenim milijardam razvojnih evrov. Poraz je bil močan in sporočilo kristalno jsno.

 

Se bo meteorski vzpon bivšega župana Firenc končal tam, kjer se je začel?

 

Sprememba državnega ustroja in povečanje politične ter s tem reformne učinkovitosti odločanja za modernizacijo sta bila osrednja projekt vlade in premiera osebno. Ustvarila naj bi sistem bolj centralizirane države in jasne bipolarne politične odgovornosti, kjer bi zmagovalec volitev dobil parlamentarno večino v novem enodomnem parlamentu in s tem popolno odgovornost za vladanje. To naj bi dvignilo tudi učinkovitost boja proti korupciji. Nanj je, ob rahlo povečani gospodarski rasti iz negativne v pozitivno ter povečanju kratkoročnih zaposlitev, premier stavil vse. Po evropskih volitvah naj bi prav z referendumom dobil legitimiteto svoje vlade in sebe kot premierja. Gospod Renzi namreč ni bil izvoljen na nobenih parlamentarnih volitvah, bil je le izvoljeni župan. A Italija je med tem postala tripolarna država z rastočim populističnim Grillovim Gibanjem 5 zvezdic, ki počasi prerašča večino leve sredine.

 

 

"Levičar" v primežu velikega kapitala

 

Proti ustavnim reformam je tako potekala množična mobilizacija. Zaradi nevarnosti fašizma in avtoritarizma je bila italijanska povojna ustava pazljivo oblikovana tudi skozi ravnotežje med spodnjim in zgornjim domom parlamenta in porazdelitvijo politične moči med različne akterje pod demokratičnim nadzorom. Prav odprava demokratične distribucije moči in njena (pre)velika koncentracija je bil argument večine uglednih ustavnih pravnikov, da so se izrekli proti predlagani reformi.

 

Italija je država v Evropski uniji,v kateri je palica zloglasne globalizacije - ob krizi domačega institucionalnega in bančnega upravljanja - najbolj udarila srednji in nižji razred, podobno kot v ZDA. Množice malih in srednjih podjetij so mesečno propadale. Življenski standard povprečnega Italijana je bil resno oslabljen. Politika varčevanja je bila neusmiljena, ekonomija ostaja kljub napredku šibka. Nerešen ostaja problem nedovoljene imigracije iz Severne Afrike in odsotnost evropske solidarnosti. Ljudje želijo (hitrejših) sprememb. Gospod Renzi jih je obljubljal, a ljudskega mandata, ki bi ga okrepil, za to v tisoč dneh, ki jih je preživel na vladi, ni nikoli iskal. Iskal je le posredne oblike legitimacije do rednih volitev 2018 leta. To je bila politična napaka. Še posebej, ker se je Matteo Renzi odločil za ekonomske reforme v smeri večje liberalizacije italijanske ekonomije in trga dela. Bil je namreč človek, ki ga je, čeprav levosredinske orientacije, postavil veliki kapital, tj. elite. Podobno kot bivšega britanskega premierja Tonya Blaira, ki ga je z njegovo "tretjo potjo" vred italijanski premier precej kopiral. Svetovalce je izbiral med premožnimi poslovneži in prijatelji. Oblikoval je ozek krog tako imenovanih "toskanskih zaupnikov", ki so staro politično kasto odrezali od vzvodov moči.

 

Preveč je reševal banke. Čeprav je pozival proti političnim kastam, so ga ljudje vseeno videli kot del iste politične elite. A brez širše politične legitimnosti je težko braniti obsežno politično reformo pred samoohranjujočo se politično kasto. Predvsem ta je - nespremenjena - zmagovalka nedeljskega referenduma. Obstoječe bo za dolgo nespremenljivo.

 

 

Vpliv na evropske politike, nestabilnost bo slaba za Slovenijo

 

Glas italijanskega ljudstva, ki je ponovno šokiral Evropsko unijo, je v globalnem trendu. Zameglil je celo avstrijsko antipopulistično zmago. Ljudje oziorma volivci kljub pozivom mednarodnih voditeljev in institucij, grožnjam bank s finančnimi posledicami očitno ne glasujejo več po nareku. Glasujejo celo namerno proti svojim voditeljem in ne zaupajo več tradicionalnim politikom in etabliranim strankam.

 

Začelo je v Veliki Britaniji (Brexit), se nadaljevalo v ZDA z uporom proti predstavnici elit Hillary Clinton, v Avstriji sta obe veliki stranki izpadli iz predsedniškega finala, v Italiji pa je ljudstvo zavrnilo reforme, ki jih je podpirala celotna evropska politika. Davida Camerona je odnesel Brexit, Holland se poslavlja, prav tako Obama, Renzi je v odhodu. Vse to v zadnjih petih mesecih. Od velikih vztraja le še kanclerka Angela Merkel. Pred nami so pomembne volitve v Franciji in Nemčiji. Zrušenje italijanske vlade na referendumu bo vplivalo tudi nanje. Populisti proslavljajo. Italija je velika in pomembna članica Unije. Tretje največje evropsko gospodarstvo. Z njeno morebitno večjo nestabilnostjo lahko v nestabilnost zapade ves evropski projekt, ki bi ga evroskeptiki radi preoblikovali. Zgodovinske težave Evrope, gorje preteklih stoletij, so v pozabi.

 

Prva skrb naše postreferendumske sosede in Evrope bo tako ohraniti politično, predvsem pa finančno stabilnost Italije ter stabilnost svetovnih borz glede italijanskih vrednostnih papirjev. Kreativnih rešitev za oblikovanje vlade je v Italiji vedno precej in italijanske demokratične institucije so trdne. Zmagovalcem referenduma se seveda mudi na volitve, a Italija nima veljavnega volilnega zakona (!). Tako bodo osrednje tri naloge prehodne ali prihodnje vlade sprejetje državnega proračuna, oblikovanje volilnega zakona za volitve najkasneje leta 2018 in zagotoviti finančno stabilnost ter preprečiti stampedo  kreditnih pribitkov na italijanske državne obveznice v primeru politične nestabilnost. To bi omogočilo ustrezno rekapitalizacijo italijanskih bank po znosni ceni. Politična nestabilnost bi odgnala tudi tuje naložbe. Bistven bo dialog z evropskimi partnerji, predvsem Nemčijo in Francijo, ter Evropsko komisijo glede izvajanja proračunskih pravil. Prav zato bo verjetno osrednja figura kakršnekoli prihodnje vlade finančni minister oziroma predsednik vlade z močnim finančno-ekonomskim ozadjem. Pogosto se omenja dosedanji finančni minister Pier Carlo Padoan, a italijanska politika je glede kadrov vedno visoko nepredvidljiva.

 

Referendumska ljudska volja pa bo hočeš nočeš vplivala tudi na evropsko in zunanje politično orientacijo prihodnje vlade. Italija je bila vedno zelo proevropsko usmerjena država, je tudi soustanoviteljica Evropske unije. V zadnjem času pa se njeno javno mnenje zaznavno premika od sredine k populizmu in evroskepticizmu. Predvsem skepsi do evra, ki je za državljane glavni krivec njihovih osebnih težav. V programu vzpenjajočega se Gibanja 5 zvezdic je celo referendum o izstopu Italije iz Evroobmočja, saj v njem vidi osnovno krivdo za ekonomske probleme podjetij in slabše življenje Italijanov. Tudi ankete kažejo, da bi večina Italijanov danes glasovala za izstop iz Evra in podprla konec varčevanja, pa naj bo to v skladu z realnimi dejstvi ali ne.

 

 

Anti-politika postaja politika

 

Vse to verjetno ne bo brez vpliva na vodenje italijanskih politikih v Evroomočju, v razpravah za stabilizacijo evrske valute skozi oblikovanje bančne unije in kasneje gospodarske, fiskalne, socialne ali politične unije. Nadaljnje poglabljanje evrske integracije, posebej finančne oziroma monetarne, tako postaja še težje, če ne nemogoče.

 

Tudi Slovenija ni neobčutljiva na dogajanja v sosednji Italiji. Lahko je prizadeta posredno prek vpliva italijanske morebitne nestabilnosti na evropske politike in ekonomijo ali celo neposredno. Italija je namreč naša druga največja gospodarska partnerica in največja turistična partnerica. Poslabšanje ekonomsko-finančnih kazalcev v Italiji kot posledice politične nestabilnosti lahko hitro vpliva na italijansko povpraševanje in kupno moč ter s tem na slovenski izvoz ali zmanjšanje italijanskih gostov v naših turističnih zmogljivostih. To pa lahko vpliva na slovenske makroekonomske kazalce in politike. Padec ustavne reforme pa ima vendarle tudi pozitivne učinke predvsem za slovensko narodno skupnost v zamejstvu, saj daje nekaj možnosti za njeno nadaljnje predstavljanje v italijanskem parlamentu. Znano je, da je bila naša manjšina v Italiji precej neenotna glede Renzijevih reform. Italija bo sedaj morala pripraviti nov volilni zakon. To je priložnost za slovensko skupnost, da se poenoti in strne vrste, da bi dosegla uresničitev določb Zaščitnega zakona tudi v prihodnji volilni zakonodaji.

 

 

Italijanski "samotarski gepard" Renzi je ambiciozno želel popolnoma spremeniti državno-politični ustroj Italije, da bi državo moderniziral z učinkovitejšim odločanjem. Verjamem, da ni želel s spremembami zagotoviti le nespremenljivost obstoječega. Toda na koncu je, vsaj kratkoročno, zagotovil prav to. Kakor so volilci, ki so želeli sprememb, večinsko glasovali proti njim. Prav nezmožnost sprememb in reform je poleg upora proti političnim elitam glavno sporočilo nedeljskega referenduma, ki lahko usodno vpliva na prihodnje konstrukcijske in stabilizacijske procese Evropske unije. To skrbi Evropo. Italijanski referendum kaže, da so v državah mediteranskega pasu Evropske unije nujne spremembe in reforme težke, če ne celo nemogoče. Sporočilo, ki ga severni del unije ne želi slišati. Zaželimo Italiji, da politiko čim hitreje demokratično utiri in ostane trdno na evropski poti. Italija je tega sposobna. To je tudi v našem interesu!

 

Iztok Mirošič je nekdanji slovenski veleposlanik v Italiji in komentator Portala PLUS.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
0
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
38
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
5
13.10.2019 06:00
Zelo dolg naslov, a izjemno kratek odgovor: do mafije. To pa je beseda, ki v Sloveniji, ko gre za javno zdravstvo, sploh nikogar ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bioumetnost in pragovi živega: Ko si ti ti vse do trenutka, ko ti nisi več ti
0
12.10.2019 17:01
Za Robertino Šebjanič reka ni samo voda v reki, je tudi geološko dno, je rečni geološki presek. Voda je zanjo trenutek, prerez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
12
11.10.2019 00:17
Pravzaprav me ne čudi, da je med ljudstvom završalo ob novici, da je Peter Handke prejemnik letošnje Nobelove nagrade za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
19
09.10.2019 22:20
Potreben je bil en telefonski klic turškega predsednika Erdogana ameriškemu predsednikuTrumpu, da je ta sklenil pripadnike ... Več.
Piše: Božo Cerar
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
16
06.10.2019 18:00
Povprečni član Evropskega sveta praviloma predstavlja tretjino (34%) volilnega telesa svoje države in praviloma najmanj polovico ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
10
06.10.2019 09:00
Z Adrio je torej konec, vsaj tako se zdi. Morda bo zdaj čas za vprašanja. Koliko milijonov finančne pomoči je od osamostvojitve ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Teater je ena najbolj kritičnih inštitucij nasploh, ki jih pozna človeštvo
0
05.10.2019 20:34
Zahodnoevropsko umetnost lahko gledamo tudi skozi zgodovino njenih refleksij. Kritična zavest je pomemben del njenega izrisa. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
8
04.10.2019 21:40
Dozdevno neskončen spektakel britanskega poskusa izhoda izEvropske unijeje del širše slabosti v zvezi evropskih držav.EUje v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Fenomen Kris je moralna zaveza k boljši in pravičnejši državi. Te nam ne bo dala oblast, ampak jo bomo morali ustvariti sami!
2
02.10.2019 22:30
Kaj je fenomen Kris? To, da smo slovenski državljani v nekaj dnevih zbrali preko 3 milijone evrov za nekaj mililitrov zdravila ... Več.
Piše: Miha Burger
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
33
01.10.2019 23:00
Predsednik vlade je zlorabil svoj položaj in vplival na nacionalno obveščevalno službo, da je zaposlila njegovo nekdanjo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
70 let komunistične Kitajske: Amerika bo še dolgo ostala najmočnejša država na svetu
12
30.09.2019 22:00
1. oktober 2019 je za Kitajsko dan posebnega pomena. Na ta dan pred sedemdesetimi leti je namreč nastala komunistična Kitajska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Aleksander Čeferin in evropski nogomet
5
29.09.2019 11:00
Ljubljana - in z njo Slovenija - sta za en dan postali središče evropskega nogometa. Za to je bil najbolj zaslužen Aleksander ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Novomeška pomlad, 26. september 1920 - 26. september 2020
2
28.09.2019 22:59
Novomeška manifestacija, ki se je zgodila 26. septembra 1920, je v svoji napovedi izžarevala umetniško željo prek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
Uredništvo
Ogledov: 3,134
02/
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
Uredništvo
Ogledov: 2,749
03/
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,307
04/
Psihološki profil Josipa Broza Tita so poznavalci opredelili kot tip grandioznega, celo patološkega narcisa
Uredništvo
Ogledov: 2,292
05/
Klinični center pred novo afero: Ali bodo predsedniku Združenja kardiologov Slovenije Zlatku Frasu pred nosom izmaknili Kardiološko kliniko?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,762
06/
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
Angel Polajnko
Ogledov: 2,132
07/
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,173
08/
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
Shane Quinn
Ogledov: 1,413
09/
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,119
10/
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
Božo Cerar
Ogledov: 1,070