Komentar

Poraz samotnega geparda ali referendum proti narcisizmu elite

Če smo tik pred italijanskim referendumom objavili komentar našega sodelavca Larisa Gaiserja, je zdaj čas, da pride na vrsto tudi podrobna analiza rezultatov, za katere naš komentator Iztok Mirošič, ki je prav tako eden najboljših poznavalcev italijanskih družbenih in političnih razmer pri nas, pravi, da sploh niso presenetljivi: "Vsak referendum je predvsem glasovanje o trenutni priljubljenosti vlade. Kdor tega ne razume, podcenjuje javno mnenje. Premier Renzi je napravil še hujšo napako, glasovanje na referendumu je povezal s svojo osebo in usodo."

08.12.2016 22:29
Piše: Iztok Mirošič
Ključne besede:   Italija   referendum   Matteo Renzi   Il gattopardo   Evropska unija   Rim

Prav nezmožnost sprememb in reform je poleg upora proti političnim elitam glavno sporočilo nedeljskega referenduma, ki lahko usodno vpliva na prihodnje konstrukcijske in stabilizacijske procese Evropske unije.

V znamenitem filmu Luchina Viscontija Il Gattopardo, posnetem po istoimenskem romanu Giuseppeja Tomasija di Lampedusa, ki pripoveduje o epohalnih politično-socialnih spremembah in izgubi moči nostalgične aristokracije v času buržuaznega združevanja Italije z izkrcanjem Garibaldija na Siciliji, lahko najdemo tudi ironični zaključek nedeljskega referenduma. Zaključek tako za premierja Mattea Renzija in Italijo, kot tudi za Evropsko unijo in s tem tudi Slovenijo pomembnega referenduma o ustavnih spremembah. V omenjenem italijansko-francoskem koprodukcijskem filmu Tancredi Falconieri, nečak princa Fabrizia Salinskega, cinično izpove zgodovinsko bistvo vseh poizkusov sprememb na Apeninskem polotoku, in s tem tudi nedeljskega ljudskega glasovanja: "Se vogliamo che tutto rimanga come e, bisogna che tutto cambi." Ali v prevodu: "Če želimo, da vse ostane, kot je, se mora vse spremeniti."

 

Rezultat referenduma o ustavnih spremembah, na katerega je italijanski predsednik vlade Renzi vezal usodo svoje vlade in sebe, je lahko presenečenje samo za nepoznavalce političnih, ekonomskih in socialnih gibanj v Italiji v zadnjih letih. Tokrat so ankete zgrešile le v prepričljivosti poraza vlade. Bil je pričakovan, čeprav ne tako močan. Že meseca junija sem po županskih volitvah, posebej v prestolnici Rim, kjer je slavilo Gibanje 5 zvezdic, v komentarju na tem mestu zapisal, da so občani sporočila nezadovoljstva poslali predvsem premierju Renziju, ki je takrat doživel prvi poraz, nacionalnim politikom in Evropi. Italijanska politika se je močno nagnila od sredine k populizmu in evroskepticizmu. Oba sta prišla močno do izraza tudi na včerajšnjem glasovanju.

 

 

Narcisizem se ne obrestuje

 

Vsak referendum je predvsem glasovanje o trenutni priljubljenosti vlade. Kdor tega ne razume, podcenjuje javno mnenje. Premier Renzi je napravil še hujšo napako, glasovanje na referendumu je povezal s svojo osebo in usodo. Verjetno je res iskreno verjel v svoje poslanstvo reformatorja oziroma "razbijalca" (rotamattore),  a sprožil je plaz z vseh (političnih) strani. Premieru je uspelo razdeliti javno mnenje, državo in celo lastno stranko ter motivirati ljudi, da so z rekordno udeležbo na referendumu izrazli protest in nezadovoljstvo s celotno nacionalno politiko, posebej pa osebno politiko tudi nekoliko narcisističnega in precej samovšečnega Mattea. Tako množične in enoglasne zavrnitve, kot je bilo videti v njegovi precej emotivni najavi odstopa uro po zaprtju volišč, ni pričakoval niti sam. To je bil glas plebiscitarnega protesta. Hrbet so mu obrnili predvsem vse bolj množično v tujino bežeči mladi, na katere je premier Renzi posebej računal. Glas protesta se je stopnjeval od severnih dežel k Jugu, in to kljub obljubljenim milijardam razvojnih evrov. Poraz je bil močan in sporočilo kristalno jsno.

 

Se bo meteorski vzpon bivšega župana Firenc končal tam, kjer se je začel?

 

Sprememba državnega ustroja in povečanje politične ter s tem reformne učinkovitosti odločanja za modernizacijo sta bila osrednja projekt vlade in premiera osebno. Ustvarila naj bi sistem bolj centralizirane države in jasne bipolarne politične odgovornosti, kjer bi zmagovalec volitev dobil parlamentarno večino v novem enodomnem parlamentu in s tem popolno odgovornost za vladanje. To naj bi dvignilo tudi učinkovitost boja proti korupciji. Nanj je, ob rahlo povečani gospodarski rasti iz negativne v pozitivno ter povečanju kratkoročnih zaposlitev, premier stavil vse. Po evropskih volitvah naj bi prav z referendumom dobil legitimiteto svoje vlade in sebe kot premierja. Gospod Renzi namreč ni bil izvoljen na nobenih parlamentarnih volitvah, bil je le izvoljeni župan. A Italija je med tem postala tripolarna država z rastočim populističnim Grillovim Gibanjem 5 zvezdic, ki počasi prerašča večino leve sredine.

 

 

"Levičar" v primežu velikega kapitala

 

Proti ustavnim reformam je tako potekala množična mobilizacija. Zaradi nevarnosti fašizma in avtoritarizma je bila italijanska povojna ustava pazljivo oblikovana tudi skozi ravnotežje med spodnjim in zgornjim domom parlamenta in porazdelitvijo politične moči med različne akterje pod demokratičnim nadzorom. Prav odprava demokratične distribucije moči in njena (pre)velika koncentracija je bil argument večine uglednih ustavnih pravnikov, da so se izrekli proti predlagani reformi.

 

Italija je država v Evropski uniji,v kateri je palica zloglasne globalizacije - ob krizi domačega institucionalnega in bančnega upravljanja - najbolj udarila srednji in nižji razred, podobno kot v ZDA. Množice malih in srednjih podjetij so mesečno propadale. Življenski standard povprečnega Italijana je bil resno oslabljen. Politika varčevanja je bila neusmiljena, ekonomija ostaja kljub napredku šibka. Nerešen ostaja problem nedovoljene imigracije iz Severne Afrike in odsotnost evropske solidarnosti. Ljudje želijo (hitrejših) sprememb. Gospod Renzi jih je obljubljal, a ljudskega mandata, ki bi ga okrepil, za to v tisoč dneh, ki jih je preživel na vladi, ni nikoli iskal. Iskal je le posredne oblike legitimacije do rednih volitev 2018 leta. To je bila politična napaka. Še posebej, ker se je Matteo Renzi odločil za ekonomske reforme v smeri večje liberalizacije italijanske ekonomije in trga dela. Bil je namreč človek, ki ga je, čeprav levosredinske orientacije, postavil veliki kapital, tj. elite. Podobno kot bivšega britanskega premierja Tonya Blaira, ki ga je z njegovo "tretjo potjo" vred italijanski premier precej kopiral. Svetovalce je izbiral med premožnimi poslovneži in prijatelji. Oblikoval je ozek krog tako imenovanih "toskanskih zaupnikov", ki so staro politično kasto odrezali od vzvodov moči.

 

Preveč je reševal banke. Čeprav je pozival proti političnim kastam, so ga ljudje vseeno videli kot del iste politične elite. A brez širše politične legitimnosti je težko braniti obsežno politično reformo pred samoohranjujočo se politično kasto. Predvsem ta je - nespremenjena - zmagovalka nedeljskega referenduma. Obstoječe bo za dolgo nespremenljivo.

 

 

Vpliv na evropske politike, nestabilnost bo slaba za Slovenijo

 

Glas italijanskega ljudstva, ki je ponovno šokiral Evropsko unijo, je v globalnem trendu. Zameglil je celo avstrijsko antipopulistično zmago. Ljudje oziorma volivci kljub pozivom mednarodnih voditeljev in institucij, grožnjam bank s finančnimi posledicami očitno ne glasujejo več po nareku. Glasujejo celo namerno proti svojim voditeljem in ne zaupajo več tradicionalnim politikom in etabliranim strankam.

 

Začelo je v Veliki Britaniji (Brexit), se nadaljevalo v ZDA z uporom proti predstavnici elit Hillary Clinton, v Avstriji sta obe veliki stranki izpadli iz predsedniškega finala, v Italiji pa je ljudstvo zavrnilo reforme, ki jih je podpirala celotna evropska politika. Davida Camerona je odnesel Brexit, Holland se poslavlja, prav tako Obama, Renzi je v odhodu. Vse to v zadnjih petih mesecih. Od velikih vztraja le še kanclerka Angela Merkel. Pred nami so pomembne volitve v Franciji in Nemčiji. Zrušenje italijanske vlade na referendumu bo vplivalo tudi nanje. Populisti proslavljajo. Italija je velika in pomembna članica Unije. Tretje največje evropsko gospodarstvo. Z njeno morebitno večjo nestabilnostjo lahko v nestabilnost zapade ves evropski projekt, ki bi ga evroskeptiki radi preoblikovali. Zgodovinske težave Evrope, gorje preteklih stoletij, so v pozabi.

 

Prva skrb naše postreferendumske sosede in Evrope bo tako ohraniti politično, predvsem pa finančno stabilnost Italije ter stabilnost svetovnih borz glede italijanskih vrednostnih papirjev. Kreativnih rešitev za oblikovanje vlade je v Italiji vedno precej in italijanske demokratične institucije so trdne. Zmagovalcem referenduma se seveda mudi na volitve, a Italija nima veljavnega volilnega zakona (!). Tako bodo osrednje tri naloge prehodne ali prihodnje vlade sprejetje državnega proračuna, oblikovanje volilnega zakona za volitve najkasneje leta 2018 in zagotoviti finančno stabilnost ter preprečiti stampedo  kreditnih pribitkov na italijanske državne obveznice v primeru politične nestabilnost. To bi omogočilo ustrezno rekapitalizacijo italijanskih bank po znosni ceni. Politična nestabilnost bi odgnala tudi tuje naložbe. Bistven bo dialog z evropskimi partnerji, predvsem Nemčijo in Francijo, ter Evropsko komisijo glede izvajanja proračunskih pravil. Prav zato bo verjetno osrednja figura kakršnekoli prihodnje vlade finančni minister oziroma predsednik vlade z močnim finančno-ekonomskim ozadjem. Pogosto se omenja dosedanji finančni minister Pier Carlo Padoan, a italijanska politika je glede kadrov vedno visoko nepredvidljiva.

 

Referendumska ljudska volja pa bo hočeš nočeš vplivala tudi na evropsko in zunanje politično orientacijo prihodnje vlade. Italija je bila vedno zelo proevropsko usmerjena država, je tudi soustanoviteljica Evropske unije. V zadnjem času pa se njeno javno mnenje zaznavno premika od sredine k populizmu in evroskepticizmu. Predvsem skepsi do evra, ki je za državljane glavni krivec njihovih osebnih težav. V programu vzpenjajočega se Gibanja 5 zvezdic je celo referendum o izstopu Italije iz Evroobmočja, saj v njem vidi osnovno krivdo za ekonomske probleme podjetij in slabše življenje Italijanov. Tudi ankete kažejo, da bi večina Italijanov danes glasovala za izstop iz Evra in podprla konec varčevanja, pa naj bo to v skladu z realnimi dejstvi ali ne.

 

 

Anti-politika postaja politika

 

Vse to verjetno ne bo brez vpliva na vodenje italijanskih politikih v Evroomočju, v razpravah za stabilizacijo evrske valute skozi oblikovanje bančne unije in kasneje gospodarske, fiskalne, socialne ali politične unije. Nadaljnje poglabljanje evrske integracije, posebej finančne oziroma monetarne, tako postaja še težje, če ne nemogoče.

 

Tudi Slovenija ni neobčutljiva na dogajanja v sosednji Italiji. Lahko je prizadeta posredno prek vpliva italijanske morebitne nestabilnosti na evropske politike in ekonomijo ali celo neposredno. Italija je namreč naša druga največja gospodarska partnerica in največja turistična partnerica. Poslabšanje ekonomsko-finančnih kazalcev v Italiji kot posledice politične nestabilnosti lahko hitro vpliva na italijansko povpraševanje in kupno moč ter s tem na slovenski izvoz ali zmanjšanje italijanskih gostov v naših turističnih zmogljivostih. To pa lahko vpliva na slovenske makroekonomske kazalce in politike. Padec ustavne reforme pa ima vendarle tudi pozitivne učinke predvsem za slovensko narodno skupnost v zamejstvu, saj daje nekaj možnosti za njeno nadaljnje predstavljanje v italijanskem parlamentu. Znano je, da je bila naša manjšina v Italiji precej neenotna glede Renzijevih reform. Italija bo sedaj morala pripraviti nov volilni zakon. To je priložnost za slovensko skupnost, da se poenoti in strne vrste, da bi dosegla uresničitev določb Zaščitnega zakona tudi v prihodnji volilni zakonodaji.

 

 

Italijanski "samotarski gepard" Renzi je ambiciozno želel popolnoma spremeniti državno-politični ustroj Italije, da bi državo moderniziral z učinkovitejšim odločanjem. Verjamem, da ni želel s spremembami zagotoviti le nespremenljivost obstoječega. Toda na koncu je, vsaj kratkoročno, zagotovil prav to. Kakor so volilci, ki so želeli sprememb, večinsko glasovali proti njim. Prav nezmožnost sprememb in reform je poleg upora proti političnim elitam glavno sporočilo nedeljskega referenduma, ki lahko usodno vpliva na prihodnje konstrukcijske in stabilizacijske procese Evropske unije. To skrbi Evropo. Italijanski referendum kaže, da so v državah mediteranskega pasu Evropske unije nujne spremembe in reforme težke, če ne celo nemogoče. Sporočilo, ki ga severni del unije ne želi slišati. Zaželimo Italiji, da politiko čim hitreje demokratično utiri in ostane trdno na evropski poti. Italija je tega sposobna. To je tudi v našem interesu!

 

Iztok Mirošič je nekdanji slovenski veleposlanik v Italiji in komentator Portala PLUS.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
1
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka razprava o socialni distanci ali dilema med odprto in zaprto družbo
6
07.06.2020 21:58
Kakšen pomen ima socialna distanca? Gre za sporen ali nesporen pojem oziroma pojav? Je socialna distanca sprostitev ali ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 3.506
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.837
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.525
04/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.818
05/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.103
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.483
07/
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
Uredništvo
Ogledov: 1.515
08/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.056
09/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 824
10/
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
Uredništvo
Ogledov: 745