Komentar

Poraz samotnega geparda ali referendum proti narcisizmu elite

Če smo tik pred italijanskim referendumom objavili komentar našega sodelavca Larisa Gaiserja, je zdaj čas, da pride na vrsto tudi podrobna analiza rezultatov, za katere naš komentator Iztok Mirošič, ki je prav tako eden najboljših poznavalcev italijanskih družbenih in političnih razmer pri nas, pravi, da sploh niso presenetljivi: "Vsak referendum je predvsem glasovanje o trenutni priljubljenosti vlade. Kdor tega ne razume, podcenjuje javno mnenje. Premier Renzi je napravil še hujšo napako, glasovanje na referendumu je povezal s svojo osebo in usodo."

08.12.2016 22:29
Piše: Iztok Mirošič
Ključne besede:   Italija   referendum   Matteo Renzi   Il gattopardo   Evropska unija   Rim

Prav nezmožnost sprememb in reform je poleg upora proti političnim elitam glavno sporočilo nedeljskega referenduma, ki lahko usodno vpliva na prihodnje konstrukcijske in stabilizacijske procese Evropske unije.

V znamenitem filmu Luchina Viscontija Il Gattopardo, posnetem po istoimenskem romanu Giuseppeja Tomasija di Lampedusa, ki pripoveduje o epohalnih politično-socialnih spremembah in izgubi moči nostalgične aristokracije v času buržuaznega združevanja Italije z izkrcanjem Garibaldija na Siciliji, lahko najdemo tudi ironični zaključek nedeljskega referenduma. Zaključek tako za premierja Mattea Renzija in Italijo, kot tudi za Evropsko unijo in s tem tudi Slovenijo pomembnega referenduma o ustavnih spremembah. V omenjenem italijansko-francoskem koprodukcijskem filmu Tancredi Falconieri, nečak princa Fabrizia Salinskega, cinično izpove zgodovinsko bistvo vseh poizkusov sprememb na Apeninskem polotoku, in s tem tudi nedeljskega ljudskega glasovanja: "Se vogliamo che tutto rimanga come e, bisogna che tutto cambi." Ali v prevodu: "Če želimo, da vse ostane, kot je, se mora vse spremeniti."

 

Rezultat referenduma o ustavnih spremembah, na katerega je italijanski predsednik vlade Renzi vezal usodo svoje vlade in sebe, je lahko presenečenje samo za nepoznavalce političnih, ekonomskih in socialnih gibanj v Italiji v zadnjih letih. Tokrat so ankete zgrešile le v prepričljivosti poraza vlade. Bil je pričakovan, čeprav ne tako močan. Že meseca junija sem po županskih volitvah, posebej v prestolnici Rim, kjer je slavilo Gibanje 5 zvezdic, v komentarju na tem mestu zapisal, da so občani sporočila nezadovoljstva poslali predvsem premierju Renziju, ki je takrat doživel prvi poraz, nacionalnim politikom in Evropi. Italijanska politika se je močno nagnila od sredine k populizmu in evroskepticizmu. Oba sta prišla močno do izraza tudi na včerajšnjem glasovanju.

 

 

Narcisizem se ne obrestuje

 

Vsak referendum je predvsem glasovanje o trenutni priljubljenosti vlade. Kdor tega ne razume, podcenjuje javno mnenje. Premier Renzi je napravil še hujšo napako, glasovanje na referendumu je povezal s svojo osebo in usodo. Verjetno je res iskreno verjel v svoje poslanstvo reformatorja oziroma "razbijalca" (rotamattore),  a sprožil je plaz z vseh (političnih) strani. Premieru je uspelo razdeliti javno mnenje, državo in celo lastno stranko ter motivirati ljudi, da so z rekordno udeležbo na referendumu izrazli protest in nezadovoljstvo s celotno nacionalno politiko, posebej pa osebno politiko tudi nekoliko narcisističnega in precej samovšečnega Mattea. Tako množične in enoglasne zavrnitve, kot je bilo videti v njegovi precej emotivni najavi odstopa uro po zaprtju volišč, ni pričakoval niti sam. To je bil glas plebiscitarnega protesta. Hrbet so mu obrnili predvsem vse bolj množično v tujino bežeči mladi, na katere je premier Renzi posebej računal. Glas protesta se je stopnjeval od severnih dežel k Jugu, in to kljub obljubljenim milijardam razvojnih evrov. Poraz je bil močan in sporočilo kristalno jsno.

 

Se bo meteorski vzpon bivšega župana Firenc končal tam, kjer se je začel?

 

Sprememba državnega ustroja in povečanje politične ter s tem reformne učinkovitosti odločanja za modernizacijo sta bila osrednja projekt vlade in premiera osebno. Ustvarila naj bi sistem bolj centralizirane države in jasne bipolarne politične odgovornosti, kjer bi zmagovalec volitev dobil parlamentarno večino v novem enodomnem parlamentu in s tem popolno odgovornost za vladanje. To naj bi dvignilo tudi učinkovitost boja proti korupciji. Nanj je, ob rahlo povečani gospodarski rasti iz negativne v pozitivno ter povečanju kratkoročnih zaposlitev, premier stavil vse. Po evropskih volitvah naj bi prav z referendumom dobil legitimiteto svoje vlade in sebe kot premierja. Gospod Renzi namreč ni bil izvoljen na nobenih parlamentarnih volitvah, bil je le izvoljeni župan. A Italija je med tem postala tripolarna država z rastočim populističnim Grillovim Gibanjem 5 zvezdic, ki počasi prerašča večino leve sredine.

 

 

"Levičar" v primežu velikega kapitala

 

Proti ustavnim reformam je tako potekala množična mobilizacija. Zaradi nevarnosti fašizma in avtoritarizma je bila italijanska povojna ustava pazljivo oblikovana tudi skozi ravnotežje med spodnjim in zgornjim domom parlamenta in porazdelitvijo politične moči med različne akterje pod demokratičnim nadzorom. Prav odprava demokratične distribucije moči in njena (pre)velika koncentracija je bil argument večine uglednih ustavnih pravnikov, da so se izrekli proti predlagani reformi.

 

Italija je država v Evropski uniji,v kateri je palica zloglasne globalizacije - ob krizi domačega institucionalnega in bančnega upravljanja - najbolj udarila srednji in nižji razred, podobno kot v ZDA. Množice malih in srednjih podjetij so mesečno propadale. Življenski standard povprečnega Italijana je bil resno oslabljen. Politika varčevanja je bila neusmiljena, ekonomija ostaja kljub napredku šibka. Nerešen ostaja problem nedovoljene imigracije iz Severne Afrike in odsotnost evropske solidarnosti. Ljudje želijo (hitrejših) sprememb. Gospod Renzi jih je obljubljal, a ljudskega mandata, ki bi ga okrepil, za to v tisoč dneh, ki jih je preživel na vladi, ni nikoli iskal. Iskal je le posredne oblike legitimacije do rednih volitev 2018 leta. To je bila politična napaka. Še posebej, ker se je Matteo Renzi odločil za ekonomske reforme v smeri večje liberalizacije italijanske ekonomije in trga dela. Bil je namreč človek, ki ga je, čeprav levosredinske orientacije, postavil veliki kapital, tj. elite. Podobno kot bivšega britanskega premierja Tonya Blaira, ki ga je z njegovo "tretjo potjo" vred italijanski premier precej kopiral. Svetovalce je izbiral med premožnimi poslovneži in prijatelji. Oblikoval je ozek krog tako imenovanih "toskanskih zaupnikov", ki so staro politično kasto odrezali od vzvodov moči.

 

Preveč je reševal banke. Čeprav je pozival proti političnim kastam, so ga ljudje vseeno videli kot del iste politične elite. A brez širše politične legitimnosti je težko braniti obsežno politično reformo pred samoohranjujočo se politično kasto. Predvsem ta je - nespremenjena - zmagovalka nedeljskega referenduma. Obstoječe bo za dolgo nespremenljivo.

 

 

Vpliv na evropske politike, nestabilnost bo slaba za Slovenijo

 

Glas italijanskega ljudstva, ki je ponovno šokiral Evropsko unijo, je v globalnem trendu. Zameglil je celo avstrijsko antipopulistično zmago. Ljudje oziorma volivci kljub pozivom mednarodnih voditeljev in institucij, grožnjam bank s finančnimi posledicami očitno ne glasujejo več po nareku. Glasujejo celo namerno proti svojim voditeljem in ne zaupajo več tradicionalnim politikom in etabliranim strankam.

 

Začelo je v Veliki Britaniji (Brexit), se nadaljevalo v ZDA z uporom proti predstavnici elit Hillary Clinton, v Avstriji sta obe veliki stranki izpadli iz predsedniškega finala, v Italiji pa je ljudstvo zavrnilo reforme, ki jih je podpirala celotna evropska politika. Davida Camerona je odnesel Brexit, Holland se poslavlja, prav tako Obama, Renzi je v odhodu. Vse to v zadnjih petih mesecih. Od velikih vztraja le še kanclerka Angela Merkel. Pred nami so pomembne volitve v Franciji in Nemčiji. Zrušenje italijanske vlade na referendumu bo vplivalo tudi nanje. Populisti proslavljajo. Italija je velika in pomembna članica Unije. Tretje največje evropsko gospodarstvo. Z njeno morebitno večjo nestabilnostjo lahko v nestabilnost zapade ves evropski projekt, ki bi ga evroskeptiki radi preoblikovali. Zgodovinske težave Evrope, gorje preteklih stoletij, so v pozabi.

 

Prva skrb naše postreferendumske sosede in Evrope bo tako ohraniti politično, predvsem pa finančno stabilnost Italije ter stabilnost svetovnih borz glede italijanskih vrednostnih papirjev. Kreativnih rešitev za oblikovanje vlade je v Italiji vedno precej in italijanske demokratične institucije so trdne. Zmagovalcem referenduma se seveda mudi na volitve, a Italija nima veljavnega volilnega zakona (!). Tako bodo osrednje tri naloge prehodne ali prihodnje vlade sprejetje državnega proračuna, oblikovanje volilnega zakona za volitve najkasneje leta 2018 in zagotoviti finančno stabilnost ter preprečiti stampedo  kreditnih pribitkov na italijanske državne obveznice v primeru politične nestabilnost. To bi omogočilo ustrezno rekapitalizacijo italijanskih bank po znosni ceni. Politična nestabilnost bi odgnala tudi tuje naložbe. Bistven bo dialog z evropskimi partnerji, predvsem Nemčijo in Francijo, ter Evropsko komisijo glede izvajanja proračunskih pravil. Prav zato bo verjetno osrednja figura kakršnekoli prihodnje vlade finančni minister oziroma predsednik vlade z močnim finančno-ekonomskim ozadjem. Pogosto se omenja dosedanji finančni minister Pier Carlo Padoan, a italijanska politika je glede kadrov vedno visoko nepredvidljiva.

 

Referendumska ljudska volja pa bo hočeš nočeš vplivala tudi na evropsko in zunanje politično orientacijo prihodnje vlade. Italija je bila vedno zelo proevropsko usmerjena država, je tudi soustanoviteljica Evropske unije. V zadnjem času pa se njeno javno mnenje zaznavno premika od sredine k populizmu in evroskepticizmu. Predvsem skepsi do evra, ki je za državljane glavni krivec njihovih osebnih težav. V programu vzpenjajočega se Gibanja 5 zvezdic je celo referendum o izstopu Italije iz Evroobmočja, saj v njem vidi osnovno krivdo za ekonomske probleme podjetij in slabše življenje Italijanov. Tudi ankete kažejo, da bi večina Italijanov danes glasovala za izstop iz Evra in podprla konec varčevanja, pa naj bo to v skladu z realnimi dejstvi ali ne.

 

 

Anti-politika postaja politika

 

Vse to verjetno ne bo brez vpliva na vodenje italijanskih politikih v Evroomočju, v razpravah za stabilizacijo evrske valute skozi oblikovanje bančne unije in kasneje gospodarske, fiskalne, socialne ali politične unije. Nadaljnje poglabljanje evrske integracije, posebej finančne oziroma monetarne, tako postaja še težje, če ne nemogoče.

 

Tudi Slovenija ni neobčutljiva na dogajanja v sosednji Italiji. Lahko je prizadeta posredno prek vpliva italijanske morebitne nestabilnosti na evropske politike in ekonomijo ali celo neposredno. Italija je namreč naša druga največja gospodarska partnerica in največja turistična partnerica. Poslabšanje ekonomsko-finančnih kazalcev v Italiji kot posledice politične nestabilnosti lahko hitro vpliva na italijansko povpraševanje in kupno moč ter s tem na slovenski izvoz ali zmanjšanje italijanskih gostov v naših turističnih zmogljivostih. To pa lahko vpliva na slovenske makroekonomske kazalce in politike. Padec ustavne reforme pa ima vendarle tudi pozitivne učinke predvsem za slovensko narodno skupnost v zamejstvu, saj daje nekaj možnosti za njeno nadaljnje predstavljanje v italijanskem parlamentu. Znano je, da je bila naša manjšina v Italiji precej neenotna glede Renzijevih reform. Italija bo sedaj morala pripraviti nov volilni zakon. To je priložnost za slovensko skupnost, da se poenoti in strne vrste, da bi dosegla uresničitev določb Zaščitnega zakona tudi v prihodnji volilni zakonodaji.

 

 

Italijanski "samotarski gepard" Renzi je ambiciozno želel popolnoma spremeniti državno-politični ustroj Italije, da bi državo moderniziral z učinkovitejšim odločanjem. Verjamem, da ni želel s spremembami zagotoviti le nespremenljivost obstoječega. Toda na koncu je, vsaj kratkoročno, zagotovil prav to. Kakor so volilci, ki so želeli sprememb, večinsko glasovali proti njim. Prav nezmožnost sprememb in reform je poleg upora proti političnim elitam glavno sporočilo nedeljskega referenduma, ki lahko usodno vpliva na prihodnje konstrukcijske in stabilizacijske procese Evropske unije. To skrbi Evropo. Italijanski referendum kaže, da so v državah mediteranskega pasu Evropske unije nujne spremembe in reforme težke, če ne celo nemogoče. Sporočilo, ki ga severni del unije ne želi slišati. Zaželimo Italiji, da politiko čim hitreje demokratično utiri in ostane trdno na evropski poti. Italija je tega sposobna. To je tudi v našem interesu!

 

Iztok Mirošič je nekdanji slovenski veleposlanik v Italiji in komentator Portala PLUS.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil
0
23.03.2019 20:26
James Turrellje zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropske volitve so enkratna priložnost, da pokopljemo Levico: njenega šefa Luko Mesca pošljemo za evroposlanca v Bruselj!
24
21.03.2019 23:45
Koga boste volili na letošnjih evropskih volitvah? Jaz sem se že odločil. Stranko Levica bom. Preferenčni glas bom dal Luki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
12
19.03.2019 19:55
Jugoslavija je v svojih različnih državnih oblikah določala svoje zunanje meje predvsem na račun slovenskega narodnostnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,068
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 2,204
03/
1939 - 2019
Igor Bavčar
Ogledov: 2,229
04/
Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,544
05/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,755
06/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,701
07/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,500
08/
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1,433
09/
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,511
10/
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1,186