Komentar

Poraz samotnega geparda ali referendum proti narcisizmu elite

Če smo tik pred italijanskim referendumom objavili komentar našega sodelavca Larisa Gaiserja, je zdaj čas, da pride na vrsto tudi podrobna analiza rezultatov, za katere naš komentator Iztok Mirošič, ki je prav tako eden najboljših poznavalcev italijanskih družbenih in političnih razmer pri nas, pravi, da sploh niso presenetljivi: "Vsak referendum je predvsem glasovanje o trenutni priljubljenosti vlade. Kdor tega ne razume, podcenjuje javno mnenje. Premier Renzi je napravil še hujšo napako, glasovanje na referendumu je povezal s svojo osebo in usodo."

08.12.2016 22:29
Piše: Iztok Mirošič
Ključne besede:   Italija   referendum   Matteo Renzi   Il gattopardo   Evropska unija   Rim

Prav nezmožnost sprememb in reform je poleg upora proti političnim elitam glavno sporočilo nedeljskega referenduma, ki lahko usodno vpliva na prihodnje konstrukcijske in stabilizacijske procese Evropske unije.

V znamenitem filmu Luchina Viscontija Il Gattopardo, posnetem po istoimenskem romanu Giuseppeja Tomasija di Lampedusa, ki pripoveduje o epohalnih politično-socialnih spremembah in izgubi moči nostalgične aristokracije v času buržuaznega združevanja Italije z izkrcanjem Garibaldija na Siciliji, lahko najdemo tudi ironični zaključek nedeljskega referenduma. Zaključek tako za premierja Mattea Renzija in Italijo, kot tudi za Evropsko unijo in s tem tudi Slovenijo pomembnega referenduma o ustavnih spremembah. V omenjenem italijansko-francoskem koprodukcijskem filmu Tancredi Falconieri, nečak princa Fabrizia Salinskega, cinično izpove zgodovinsko bistvo vseh poizkusov sprememb na Apeninskem polotoku, in s tem tudi nedeljskega ljudskega glasovanja: "Se vogliamo che tutto rimanga come e, bisogna che tutto cambi." Ali v prevodu: "Če želimo, da vse ostane, kot je, se mora vse spremeniti."

 

Rezultat referenduma o ustavnih spremembah, na katerega je italijanski predsednik vlade Renzi vezal usodo svoje vlade in sebe, je lahko presenečenje samo za nepoznavalce političnih, ekonomskih in socialnih gibanj v Italiji v zadnjih letih. Tokrat so ankete zgrešile le v prepričljivosti poraza vlade. Bil je pričakovan, čeprav ne tako močan. Že meseca junija sem po županskih volitvah, posebej v prestolnici Rim, kjer je slavilo Gibanje 5 zvezdic, v komentarju na tem mestu zapisal, da so občani sporočila nezadovoljstva poslali predvsem premierju Renziju, ki je takrat doživel prvi poraz, nacionalnim politikom in Evropi. Italijanska politika se je močno nagnila od sredine k populizmu in evroskepticizmu. Oba sta prišla močno do izraza tudi na včerajšnjem glasovanju.

 

 

Narcisizem se ne obrestuje

 

Vsak referendum je predvsem glasovanje o trenutni priljubljenosti vlade. Kdor tega ne razume, podcenjuje javno mnenje. Premier Renzi je napravil še hujšo napako, glasovanje na referendumu je povezal s svojo osebo in usodo. Verjetno je res iskreno verjel v svoje poslanstvo reformatorja oziroma "razbijalca" (rotamattore),  a sprožil je plaz z vseh (političnih) strani. Premieru je uspelo razdeliti javno mnenje, državo in celo lastno stranko ter motivirati ljudi, da so z rekordno udeležbo na referendumu izrazli protest in nezadovoljstvo s celotno nacionalno politiko, posebej pa osebno politiko tudi nekoliko narcisističnega in precej samovšečnega Mattea. Tako množične in enoglasne zavrnitve, kot je bilo videti v njegovi precej emotivni najavi odstopa uro po zaprtju volišč, ni pričakoval niti sam. To je bil glas plebiscitarnega protesta. Hrbet so mu obrnili predvsem vse bolj množično v tujino bežeči mladi, na katere je premier Renzi posebej računal. Glas protesta se je stopnjeval od severnih dežel k Jugu, in to kljub obljubljenim milijardam razvojnih evrov. Poraz je bil močan in sporočilo kristalno jsno.

 

Se bo meteorski vzpon bivšega župana Firenc končal tam, kjer se je začel?

 

Sprememba državnega ustroja in povečanje politične ter s tem reformne učinkovitosti odločanja za modernizacijo sta bila osrednja projekt vlade in premiera osebno. Ustvarila naj bi sistem bolj centralizirane države in jasne bipolarne politične odgovornosti, kjer bi zmagovalec volitev dobil parlamentarno večino v novem enodomnem parlamentu in s tem popolno odgovornost za vladanje. To naj bi dvignilo tudi učinkovitost boja proti korupciji. Nanj je, ob rahlo povečani gospodarski rasti iz negativne v pozitivno ter povečanju kratkoročnih zaposlitev, premier stavil vse. Po evropskih volitvah naj bi prav z referendumom dobil legitimiteto svoje vlade in sebe kot premierja. Gospod Renzi namreč ni bil izvoljen na nobenih parlamentarnih volitvah, bil je le izvoljeni župan. A Italija je med tem postala tripolarna država z rastočim populističnim Grillovim Gibanjem 5 zvezdic, ki počasi prerašča večino leve sredine.

 

 

"Levičar" v primežu velikega kapitala

 

Proti ustavnim reformam je tako potekala množična mobilizacija. Zaradi nevarnosti fašizma in avtoritarizma je bila italijanska povojna ustava pazljivo oblikovana tudi skozi ravnotežje med spodnjim in zgornjim domom parlamenta in porazdelitvijo politične moči med različne akterje pod demokratičnim nadzorom. Prav odprava demokratične distribucije moči in njena (pre)velika koncentracija je bil argument večine uglednih ustavnih pravnikov, da so se izrekli proti predlagani reformi.

 

Italija je država v Evropski uniji,v kateri je palica zloglasne globalizacije - ob krizi domačega institucionalnega in bančnega upravljanja - najbolj udarila srednji in nižji razred, podobno kot v ZDA. Množice malih in srednjih podjetij so mesečno propadale. Življenski standard povprečnega Italijana je bil resno oslabljen. Politika varčevanja je bila neusmiljena, ekonomija ostaja kljub napredku šibka. Nerešen ostaja problem nedovoljene imigracije iz Severne Afrike in odsotnost evropske solidarnosti. Ljudje želijo (hitrejših) sprememb. Gospod Renzi jih je obljubljal, a ljudskega mandata, ki bi ga okrepil, za to v tisoč dneh, ki jih je preživel na vladi, ni nikoli iskal. Iskal je le posredne oblike legitimacije do rednih volitev 2018 leta. To je bila politična napaka. Še posebej, ker se je Matteo Renzi odločil za ekonomske reforme v smeri večje liberalizacije italijanske ekonomije in trga dela. Bil je namreč človek, ki ga je, čeprav levosredinske orientacije, postavil veliki kapital, tj. elite. Podobno kot bivšega britanskega premierja Tonya Blaira, ki ga je z njegovo "tretjo potjo" vred italijanski premier precej kopiral. Svetovalce je izbiral med premožnimi poslovneži in prijatelji. Oblikoval je ozek krog tako imenovanih "toskanskih zaupnikov", ki so staro politično kasto odrezali od vzvodov moči.

 

Preveč je reševal banke. Čeprav je pozival proti političnim kastam, so ga ljudje vseeno videli kot del iste politične elite. A brez širše politične legitimnosti je težko braniti obsežno politično reformo pred samoohranjujočo se politično kasto. Predvsem ta je - nespremenjena - zmagovalka nedeljskega referenduma. Obstoječe bo za dolgo nespremenljivo.

 

 

Vpliv na evropske politike, nestabilnost bo slaba za Slovenijo

 

Glas italijanskega ljudstva, ki je ponovno šokiral Evropsko unijo, je v globalnem trendu. Zameglil je celo avstrijsko antipopulistično zmago. Ljudje oziorma volivci kljub pozivom mednarodnih voditeljev in institucij, grožnjam bank s finančnimi posledicami očitno ne glasujejo več po nareku. Glasujejo celo namerno proti svojim voditeljem in ne zaupajo več tradicionalnim politikom in etabliranim strankam.

 

Začelo je v Veliki Britaniji (Brexit), se nadaljevalo v ZDA z uporom proti predstavnici elit Hillary Clinton, v Avstriji sta obe veliki stranki izpadli iz predsedniškega finala, v Italiji pa je ljudstvo zavrnilo reforme, ki jih je podpirala celotna evropska politika. Davida Camerona je odnesel Brexit, Holland se poslavlja, prav tako Obama, Renzi je v odhodu. Vse to v zadnjih petih mesecih. Od velikih vztraja le še kanclerka Angela Merkel. Pred nami so pomembne volitve v Franciji in Nemčiji. Zrušenje italijanske vlade na referendumu bo vplivalo tudi nanje. Populisti proslavljajo. Italija je velika in pomembna članica Unije. Tretje največje evropsko gospodarstvo. Z njeno morebitno večjo nestabilnostjo lahko v nestabilnost zapade ves evropski projekt, ki bi ga evroskeptiki radi preoblikovali. Zgodovinske težave Evrope, gorje preteklih stoletij, so v pozabi.

 

Prva skrb naše postreferendumske sosede in Evrope bo tako ohraniti politično, predvsem pa finančno stabilnost Italije ter stabilnost svetovnih borz glede italijanskih vrednostnih papirjev. Kreativnih rešitev za oblikovanje vlade je v Italiji vedno precej in italijanske demokratične institucije so trdne. Zmagovalcem referenduma se seveda mudi na volitve, a Italija nima veljavnega volilnega zakona (!). Tako bodo osrednje tri naloge prehodne ali prihodnje vlade sprejetje državnega proračuna, oblikovanje volilnega zakona za volitve najkasneje leta 2018 in zagotoviti finančno stabilnost ter preprečiti stampedo  kreditnih pribitkov na italijanske državne obveznice v primeru politične nestabilnost. To bi omogočilo ustrezno rekapitalizacijo italijanskih bank po znosni ceni. Politična nestabilnost bi odgnala tudi tuje naložbe. Bistven bo dialog z evropskimi partnerji, predvsem Nemčijo in Francijo, ter Evropsko komisijo glede izvajanja proračunskih pravil. Prav zato bo verjetno osrednja figura kakršnekoli prihodnje vlade finančni minister oziroma predsednik vlade z močnim finančno-ekonomskim ozadjem. Pogosto se omenja dosedanji finančni minister Pier Carlo Padoan, a italijanska politika je glede kadrov vedno visoko nepredvidljiva.

 

Referendumska ljudska volja pa bo hočeš nočeš vplivala tudi na evropsko in zunanje politično orientacijo prihodnje vlade. Italija je bila vedno zelo proevropsko usmerjena država, je tudi soustanoviteljica Evropske unije. V zadnjem času pa se njeno javno mnenje zaznavno premika od sredine k populizmu in evroskepticizmu. Predvsem skepsi do evra, ki je za državljane glavni krivec njihovih osebnih težav. V programu vzpenjajočega se Gibanja 5 zvezdic je celo referendum o izstopu Italije iz Evroobmočja, saj v njem vidi osnovno krivdo za ekonomske probleme podjetij in slabše življenje Italijanov. Tudi ankete kažejo, da bi večina Italijanov danes glasovala za izstop iz Evra in podprla konec varčevanja, pa naj bo to v skladu z realnimi dejstvi ali ne.

 

 

Anti-politika postaja politika

 

Vse to verjetno ne bo brez vpliva na vodenje italijanskih politikih v Evroomočju, v razpravah za stabilizacijo evrske valute skozi oblikovanje bančne unije in kasneje gospodarske, fiskalne, socialne ali politične unije. Nadaljnje poglabljanje evrske integracije, posebej finančne oziroma monetarne, tako postaja še težje, če ne nemogoče.

 

Tudi Slovenija ni neobčutljiva na dogajanja v sosednji Italiji. Lahko je prizadeta posredno prek vpliva italijanske morebitne nestabilnosti na evropske politike in ekonomijo ali celo neposredno. Italija je namreč naša druga največja gospodarska partnerica in največja turistična partnerica. Poslabšanje ekonomsko-finančnih kazalcev v Italiji kot posledice politične nestabilnosti lahko hitro vpliva na italijansko povpraševanje in kupno moč ter s tem na slovenski izvoz ali zmanjšanje italijanskih gostov v naših turističnih zmogljivostih. To pa lahko vpliva na slovenske makroekonomske kazalce in politike. Padec ustavne reforme pa ima vendarle tudi pozitivne učinke predvsem za slovensko narodno skupnost v zamejstvu, saj daje nekaj možnosti za njeno nadaljnje predstavljanje v italijanskem parlamentu. Znano je, da je bila naša manjšina v Italiji precej neenotna glede Renzijevih reform. Italija bo sedaj morala pripraviti nov volilni zakon. To je priložnost za slovensko skupnost, da se poenoti in strne vrste, da bi dosegla uresničitev določb Zaščitnega zakona tudi v prihodnji volilni zakonodaji.

 

 

Italijanski "samotarski gepard" Renzi je ambiciozno želel popolnoma spremeniti državno-politični ustroj Italije, da bi državo moderniziral z učinkovitejšim odločanjem. Verjamem, da ni želel s spremembami zagotoviti le nespremenljivost obstoječega. Toda na koncu je, vsaj kratkoročno, zagotovil prav to. Kakor so volilci, ki so želeli sprememb, večinsko glasovali proti njim. Prav nezmožnost sprememb in reform je poleg upora proti političnim elitam glavno sporočilo nedeljskega referenduma, ki lahko usodno vpliva na prihodnje konstrukcijske in stabilizacijske procese Evropske unije. To skrbi Evropo. Italijanski referendum kaže, da so v državah mediteranskega pasu Evropske unije nujne spremembe in reforme težke, če ne celo nemogoče. Sporočilo, ki ga severni del unije ne želi slišati. Zaželimo Italiji, da politiko čim hitreje demokratično utiri in ostane trdno na evropski poti. Italija je tega sposobna. To je tudi v našem interesu!

 

Iztok Mirošič je nekdanji slovenski veleposlanik v Italiji in komentator Portala PLUS.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
14
20.01.2022 00:00
Iz glasbe kot univerzalne lepote sem z nerazumevanjem gledal na ta ideološki svet ozkosti. Kot so me razburjali tisti, ki so me ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
28
17.01.2022 01:02
Srbi, ki slovijo po konstantnem opevanju lastnega trpljenja, so tudi v Đokovićevem primeru iz muhe naredili slona in za nov kult ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
10
16.01.2022 01:00
Pier Paolo Pasolini je po mojem mnenju eden ključnih velikanov italjanske umetnosti nasploh. Pesnik, dramatik, gigant filmske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
21
14.01.2022 04:45
Nenehoma se sprašujem, zakaj mora ta narod zaradi popolne neumnosti umirati, ob tem, ko bi se lahko v letu 2021 v celoti ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne glejte v zrak! Na Zemlji bodo komedijanti sneli rokavice, maltretirali nepokorne državljane in razkazovali napihnjene mišice
13
09.01.2022 11:00
Tragikomedija Don't Look Up izpostavi ključni in sveto preprosti zgodovinski problem človeštva. Problem so skrajno neumni in ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Razstava: Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit
4
08.01.2022 21:56
Takšne vrste razstave zahtevajo veliko več kot posameznikovo satisfakcijo; dolžne so kanonizirati in etično interpretirati ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kaj ko bi anticepilci odgovarjali za to, kar so storili? Kaj ko bi končno priznali svojo zmoto in se vsaj opravičili?
24
06.01.2022 19:00
Leto 2022 se je začelo natanko tam kjer se je končalo leto 2021. In naša nacionalna televizija je ostala natanko na istem tiru, ... Več.
Piše: Milan Krek
Predlogi k novi ustavi: Slovenija ni Švica, bi pa lahko to postala vsaj na ravni ustave
9
05.01.2022 22:45
Ob osamosvojitvi Slovenije so nam politiki obljubljali, da bomo zaživeli v novi in samostojni državi po švicarskem vzoru. Če bi ... Več.
Piše: Janez Černač
Bolgarske depresije: Ni vse čisto zlato, kar prihaja iz Evropske unije ali Amerike
12
03.01.2022 20:00
Če drži, da je Slovenija do sedaj profitirala s članstvom v EU, je vendarle potrebna zvrhana mera pazljivosti in zadržkov ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
"Človeštvo ima le tri velike sovražnike: vročino, lakoto in vojno. Od teh je daleč najstrašnejša vročina."
8
02.01.2022 20:02
Pandemija se je končala, vendar so njene posledice vidne povsod. Ambrose Bierce je leta 1906 zapisal, da je epidemija bolezen, ... Več.
Piše: Luis Rubio
Evropska kulturna prestolnica 2022: Opera je čutna senzacija ideologije, njen transcendentalni ideal
7
01.01.2022 22:53
Ne more biti resne operne produkcije brez razvite države. Opera nastane vzporedno z nastankom pojma moderna država. Opera je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Gotova negotovost: V letu 2022 najverjetneje še ne bo "vrnitve v normalnost"
9
01.01.2022 00:00
Omikron je vse postavil na glavo. Če smo bili pred njim že nekoliko optimistični, da bomo zaživeli vsaj del predvirusnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Slovenija potrebuje slehernika. Brez izključevanj. Potrebuje velikane. Ne le izjemne, ampak zares velike ljudi.
19
30.12.2021 21:22
Osamosvojili smo se z inovacijo. Slovenci zgodovinsko nismo nikomur nič dolžni. Ne sosedom, ne Evropi in ne svetu. Vse, kar smo ... Več.
Piše: Janez Janša
Demokracija in mi: Dobro je, da v katerem koli odnosu postaviš Kontrolorja svojemu egu
18
29.12.2021 21:00
Aktivni državljan je osrednje geslo razmišljanj Mihe Burgerja na našem portalu v zadnjih šestih letih. Aktivni državljan je zato ... Več.
Piše: Miha Burger
Izkoriščeni, razžaljeni, ponižani, zasmehovani in nazadnje še pozabljeni
18
27.12.2021 20:00
Te dni mi je na portalu+ najbolj v oči padel zapis kolegice Simone Rebolj, ki je opisala realno stanje življenjskega standarda v ... Več.
Piše: Ana Jud
V kakšni državi živim, ko mi premier ne more poslati pisma z dobrim namenom, lahko pa mi pišejo ljudje, ki mi grozijo in me žalijo?
18
26.12.2021 22:00
Veliko manj bi lahko bilo mrtvih to jesen, če bi me poslušali, pa so me raje obtoževali v medijih. Veliko manj bi bilo ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenci obožujejo revne, razžaljene in poniževane, da se lahko naslajajo nad njimi in počutijo večvredne
11
26.12.2021 11:00
Na ljubljanskih ulicah srečujem vedno več in vedno bolj rosno mladih kraljev ulice. Zadeti in odsotni prosjačijo v bojda ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Poplava vulgarizmov in brutizmov naročnikov, ki imajo kapital, nimajo pa zavesti o lepem
2
25.12.2021 20:53
Posebne vrste gnus spreleti človeka, ko se po povratku s potovanja zapelje z letališča v mesto in se mu v vpadnicah začnejo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tistih 8 hertzov razlike: Glasba med harmonijo z naravo ter nacističnim topotanjem
14
23.12.2021 23:59
Nekaj hertzov razlike v glasbi je lahko usodnih za ustvarjanje razlike med sozvočjem z naravo in nacističnim dirigiranjem ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Diploma admirala Masleše ali kako bo slovensko pravosodje torpediralo samo sebe
14
22.12.2021 23:59
Sodstvo se pogreza v najhujši škandal v novejši zgodovini - in to skoraj izključno po svoji krivdi. Tri desetletja negativne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
Uredništvo
Ogledov: 1.910
02/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 2.037
03/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 1.842
04/
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
Božo Cerar
Ogledov: 1.066
05/
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
Pavle Okorn
Ogledov: 1.099
06/
Poteza, ki si zasluži aplavz: Julian Assange postal častni član slovenskega centra PEN
Uredništvo
Ogledov: 1.394
07/
Od podražitev elektrike bodo na koncu profitirale zlasti domače državne energetske družbe
Bine Kordež
Ogledov: 1.026
08/
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
Valerio Fabbri
Ogledov: 872
09/
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
Uredništvo
Ogledov: 3.002
10/
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
Dragan Živadinov
Ogledov: 619