Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS je pred dnevi obvestila zainteresirano javnost, da je v postopku javnega naročanja za "Analizo ekonomskih potencialov slovenskega radijskega trga" izmed petih prejetih ponudb izbrala najugodnejša ponudnika. Gre za enega od zadnjih nenavadnih razpisov, ki jih je agencija objavila pod vodstvom kontroverznega direktorja Franca Dolenca.
O tem, kako je Franc Dolenc po nepotrebnem trošil javni denar za najrazličnejše zunanje svetovalce in storitve, smo mediji poročali že večkrat, trenutno pa se na spletni strani agencije objavljajo še zadnji rezultati razpisov iz mandata zdaj že bivšega direktorja Akosa. Našo pozornost je tokrat pritegnilo naročilo z naslovom Analiza ekonomskih potencialov slovenskega radijskega trga. Vendar ne zaradi družb, ki so se prijavile na razpis, temveč zgolj zaradi predmeta javnega naročila, ki bi ga po našem mnenju lahko brez večjih težav opravili zaposleni na agenciji in s tem privarčevali več kot deset tisoč evrov javnega denarja.

Pojdimo po vrsti. Agencija je omenjeno javno naročilo objavila v začetku julija, najvišjo možno vrednost pa je tedaj ocenila na 20 tisočakov evrov. Rok za oddajo ponudb je bil sredi avgusta, agencija pa je najugodnejšega ponudnika izbrala konec oktobra. Kot je razvidno iz zdajšnje objave na spletni strani Akosa, je agencija izmed petih prejetih ponudb izbrala družbo GfK Slovenija, ki bo storitev opravila za 11.290 evrov (brez DDV). Poleg GfK so se sicer na razpis prijavili še Mediana, Valicon, Aragon in Ipsos.
Zdaj pa se dotaknimo še tehničnih specifikacij tega javnega naročila. Analiza ekonomskih potencialov slovenskega radijskega trga mora vsebovati analizo podatkov o finančnem poslovanju izdajateljev radijskih programov, pregled lastniške strukture radijskih programov, tržno segmentacijo slovenskega radijskega trga in študijo ekonomskih potencialov za različne vrste radijskih programov (tj. tiste, ki naslavljajo različne skupine poslušalcev). In še nadalje: "Cilj raziskave je na podlagi javno dostopnih informacij (javno objavljeni podatki o poslovanju podjetij, AJPES, Supervizor, Gvin, Ibon…) pridobiti podatke o finančnem poslovanju izdajateljev radijskih programov in ugotovitve preveriti pri radijskih izdajateljih ter strokovni javnosti. Pri tem mora izvajalec upoštevati različne modele in načine financiranja radijskih programov. Končni produkt je poročilo o ekonomskih kazalcih na trgu, ki daje predstavo o tem, kakšen ekonomski potencial imajo različne vrste radijskih programov za nadaljnji razvoj ob različnih predpostavkah njihovega financiranja." Izbrani ponudnik mora takšno analizo izvesti najkasneje v roku 90 dni od podpisa pogodbe.

No, zdaj pa lahko preidemo še k bistvu. Ali so uslužbenci agencije, ki že vrsto let spremljajo in nadzorujejo elektronske medije, res tako nesposobni, da ne bi mogli sami pridobiti podatkov o finančnem poslovanju izdajateljev radijskih programov in ugotovitve preveriti pri radijskih izdajateljih ter strokovni javnosti? Ali res niso zmožni pregledati lastniške strukture radijskih programov? Ali bi jim bilo res težko, recimo s pomočjo ministrstva za kulturo, pri tem upoštevati različne modele in načine financiranja radijskih programov? Podatki, ki jih zahteva javno naročilo, so namreč večinoma na voljo in to celo brezplačno. Potrebno jih je samo pravilno analizirati. Prepričani smo, da uslužbencem Akosa takšna analiza ne bi predstavljala prevelikega napora ali težav, poleg tega pa bi agencija – po predlogu finančnega načrta za leto 2016 bi moral presežek odhodkov nad prihodki letos znašati 2,9 milijona evrov – nekaj denarja tudi privarčevala.
Da, drage bralke in dragi bralci, za takšen razpis je bil Franc Dolenc pripravljen porabiti tudi 20 tisoč evrov javnega denarja. Sicer pa bomo članek o tem, da so časi prekomernega trošenja javnega denarja, kar je bil Dolenčev modus operandi, na Akosu očitno minili, objavili v prihodnji dneh.