Komentar

David Kakabadze ali avantgarda sredi zadušljivega provincializma

Ruralni komunisti so nenehoma množično plesali folklorne plese ter umetnike prepričevali in jim svetovali, da bi bilo dobro, če bi barve narodnih noš plesale tudi v komunističnih operah. Tako nas je etno-folklorna kultura sistematično degradirala in počasi ubijala. Samo spomnite se tiste folklorne groze, ki smo jo morali kot mladostniki prenašati na komunističnih odrih.

11.12.2016 07:05
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   avantgardizem   David Nestrovič Kakabadze   Gruzija   Sovjetska zveza   Sergej Josifovič Paradžanov

Težko je umetniku na svetu, še težje avantgardnemu umetniku, najtežje pa avantgardnemu umetniku v provinci.

To je komentar o gruzijski avantgardni in neoavantgardni umetnosti XX. stoletja. To je komentar o konfliktu med etnografsko-narodnim in nadnacionalnim brez upa na zmago. Pisati sem ga začel v Moskvi, zaključujem ga v Ljubljani. Ko smo se začeli spuščati na pristajalno stezo letališča Šeremjetovo, sem se šele ovedel, da se nisem popolnoma nič pripravil na to, da bom naslednji teden preživel v moskovskih nagovorih. Ne pomnim, da bi se mi to kdaj pripetilo. Moskva namreč zahteva od človeka, da se nanjo temeljito pripravi in opremi, ker je vse preveč robata, v zimskem času pa še prav posebej. Zato si največkrat vnaprej pripravim natančen program ogleda najnovejših razstav ali pa si izberem eno ali več predstav iz repertoarja moskovskega gledališkega panoptikuma. Mojo trenutno stihijskost in nepripravljenost opravičuje to, da sem odletel na pot sredi najintenzivnejših priprav za premiero gledališkega informansa. 

 

Na razstavo gruzijske avantgardne umetnosti, katere otvoritev je bila prejšnji teden v Puškinovem muzeju, me je opozorila naša družinska prijateljica Irina Sokolova. Naj takoj povem, da si razstave, navkljub ogromni želji, zaradi kompleksnosti in napetosti pri delu ter utrujenosti, nisem šel ogledati. Ko mi je Irina Sokolova napovedala možnost, da si jo skupaj ogledava, mi je v naslednjem hipu v zavesti zasvetilo skoraj pozabljeno ime David Kakabadze. Razveselil sem se, da bom končno videl njegove umetnine. Nikoli nisem stal pred njegovimi originalnimi deli, kaj šele, da bi si jih ogledal v kontekstu z drugimi gruzijskimi avantgardnimi umetniki iz začetka XX. stoletja. O gruzijskih avantgardističnih umetnikih namreč ne vem skoraj nič.

 

O liku in delu Davida Nestroviča Kakabadze pa kljub temu poznam kar nekaj enciklopedičnih dejstev. Večina od vas, ki berete ta tekst, ga poznate, ne da bi se tega sploh zavedali. Njegovo ime so mi imenovali v kontekstu izuma stereografičnega kina. Drugače povedano, David Nestrovič Kakabadze je bil tisti, ki je izumil očala zagledanje 3D filmov. Hipni preskok v pripovedi: Ta stvarni podatek, ki ga do današnjega dne še nisem izgubil na svojih poteh, sem dobil v najboljšem muzeju vseh muzejev na svetu, v Museum of Jurassic Tehnology v Los Angelesu, katerega misija je, da za nas opravlja najbolj nenavaden izbor posebnih znanj. Muzejsko informacijo o Kakabazevu sem dobil v "muzeju metafizike", ki ga je ustanovil moj znanec David Wilson. Če vas bo kdaj pot zanesla v Kalifornijo, si oglejte ta čudež sredi arhitekture bencinskih postaj, nedaleč od Venice beach na bulevarju Venice! Konec hitre pripovedi.

 

David Nesterovič Kakabadze

 

 

In že smo nazaj v komentarju o umetnikih in umetnicah visoke kulture, ki jih skoraj ne poznamo. Kaj sploh vemo o moldavski, armenski avantgardni umetnosti? Kaj sploh vem o Kakabazeju? Predvsem to, da je skupaj s Pavlom Nikolajevičem Filonovim objavil leta 1914 v Sankt Peterburgu Manifest analitske umetnosti. Predvsem to, da njegova umetnost potrjuje hipotezo umetnostnega zgodvinarja Vitalija Pacukova, da je avantgardna umetnost izoblikovala svoj barvni spekter tudi izruralne pitoresknosti sovjetskega juga, predvsem Gruzije in Armenije, na podoben način kot je zahodna avantgardna umetnost svoj barvni spekter oblikovala iz afriške ambientalnosti ali iz pacifiške barvne mnogoterosti. Predvsem to, da je oblikoval svoj svet na dveh popolnoma različnih, a vzporednih temeljih, konstruiral ga je iz narodno obarvanih obredji ter jih potihoma preusmeril v gromovniška načela vizualnih avantgardnih gest. Že v naslednjem hipu pa je z lahkoto zdrsel v popolnoma presentljivo območje intelektualne razčlenitve stilne formacije modernizma. Predvsem to, da je težko umetniku na svetu, še težje avantgardnemu umetniku, najtežje pa avantgardnemu umetniku v provinci.

 

Zelo kratko predavanje, ki izhaja iz predavanja dr. Petra Krečiča: Modernizem je vse tisto, kar je nasprotno klasičnemu, modernizem je vse antitradicionalno. Modernizem je vse in najprej - anti! Konec predavanja.

 

Narodna pitoresknost je pomembna za razumevanje tistega, kar se bo preoblikovalo iz historične avantgarde v neoavantgardno umetnost šestdesetih let prejšnjega stoletja. Na tem mestu nastopi tema in vsebina današnjega komentarja, ki jo lahko natančno opazujemo v filmih Sence pozabljenih prednikov, Granatno jabolko in Trdnajva Surinam filmskega režiserja Sergeja Josifoviča Paradžanova.

 

Etnografija se je sama vrivala v avantgardne umetniške postopke, tako na začetku kot v drugi polovici XX. stoletja. Nenehno smo živeli v velikem razkoraku med željo po modernizaciji, internacionalizaciji in obnovo nacionalne identitete, ki se je na koncu razgradila v šaljivo strašljivo stvarnost, ki jo sedaj živimo. V prvem delu stoletja predvsem zaradi nasilnega dikatata ideologije proletariata, v drugem delu stoletja pa se je vsa energija preusmerila iz svetovljanske v nacionalno držo, usmerila se je v obnovo ruralnega.

 

Ne pozabimo, ruralni komunisti so nenehoma množično plesali folklorne plese ter umetnike prepričevali in jim svetovali, da bi bilo dobro, če bi barve narodnih noš plesale tudi v komunističnih operah. Tako nas je etno-folklorna kultura sistematično degradirala in počasi ubijala. Samo spomnite se tiste folklorne groze, ki smo jo morali kot mladostniki prenašati na komunističnih odrih.

 

Pa ne moreš verjet!

 

Ne pozabimo, avantgardiste so v Sovjetski zvezi pobili kot potepuške pse ali pa jih potisnili na rob eksistence! V Gruziji je obstajal narodni aktivizem, ki je bil usmerjen, z veliko energije, v smer modernizacije. Tudi to se lahko kdaj zgodi. Redko, a se zgodi, če le najde umetnost zgodovinsko podporo v svoji preteklosti.

 

Avantgardist David Nestrovič Kakabadze je bil zgodovinska podpora neoavantgardistu, filmskemu umetniku Sergeju Josipoviču Paradžanovu, gruzijskemu umetniku armenskega porekla. Paradžanov, ki se je v svoji drži zavzemal za "moško lepoto", je bil obtožen hermetičnosti, nacionalizma in homoseksualnosti. Zaradi vsega tega je bil najprej obsojen na ustvarjalno izolacijo, kasneje pa je bil zaradi svoje homoseksulanosti obsojen na zaporno kazen. Za njegovo izpustitev iz sovjetskega zapora se je zavzel pravobranilec kulturnih delavcev sveta, pisatelj Louis Aragon. Po treh letih je bil izpuščen z dekretom sekretarja komunistične partije Leonida Iliča Brežnjeva. Po izpustitvi je nadaljeval s svojim umetniškim delovanjem. Njegov umetniški čut je vztrajal v modernističnem obravnavanju etnografskega izročila: "Lepota potrebuje pozornost!" Toda lepoto je obravnaval modernistično.

 

To je komentar o konfliktu med narodnim in nadnacionalnim brez upa na zmago. Umetnost si vedno zastavlja vprašanja, ki zahtevajo morfološke odgovore. Bodisi, da umetnost izhaja iz točke "nič", ali pa izhaja iz razvoja zgodovinskih podpor, ki jih artikulirala preteklost. Toda po koncu XX. stoletja, neodvisno od tega, kako umetniki obravnavajo svet ideoloških ali religioznih konstruktov, morajo prestopiti čez univerzalne probleme preloma. Brez oklevanja morajo pokazati svojo konceptualizacijo "absolutnega sveta" ali manifestacijo "relativnega sveta".

 

Tako sem premišljeval pred vami razstavo, ki je nisem videl.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Ustavimo konje: Intelektualna poštenost in neznosna lahkotnost obtoževanja
0
10.07.2020 00:47
Ko je Janševa vlada sprejela omejevalne ukrepe proti koronavirusu, mi je zaskrbljen prijatelj izItalijeposlal članek (ki se je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
16
08.07.2020 23:30
Ideja o podvigu, s katerim bi z oblasti spravili janšistične fašiste, predstavlja največji možni mentalni domet naše dvorne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
8
08.07.2020 11:30
V Sloveniji se je obsedenost z oblastjo obdržala do današnjih dni, saj privrženci revolucionarnih tradicij začno s protesti in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
26
06.07.2020 00:30
Napovedovali so tesen izid, morda celo zmago opozicijskih socialistov, ki so šli na volitve s koalicijo Restart, pa se je na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko sem na odru in so vame uprte stotine oči, se šele zavem, da zares obstajam!
13
04.07.2020 21:59
Katarina Stegnar povezuje svojo osebno obliko z natančno nadzorovanim izjavljanjem. Tudi takrat, ko se v njej sproži ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 5.271
02/
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.652
03/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.661
04/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.911
05/
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
Uredništvo
Ogledov: 1.795
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.879
07/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.555
08/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.480
09/
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.279
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 1.112