Komentar

David Kakabadze ali avantgarda sredi zadušljivega provincializma

Ruralni komunisti so nenehoma množično plesali folklorne plese ter umetnike prepričevali in jim svetovali, da bi bilo dobro, če bi barve narodnih noš plesale tudi v komunističnih operah. Tako nas je etno-folklorna kultura sistematično degradirala in počasi ubijala. Samo spomnite se tiste folklorne groze, ki smo jo morali kot mladostniki prenašati na komunističnih odrih.

11.12.2016 07:05
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   avantgardizem   David Nestrovič Kakabadze   Gruzija   Sovjetska zveza   Sergej Josifovič Paradžanov

Težko je umetniku na svetu, še težje avantgardnemu umetniku, najtežje pa avantgardnemu umetniku v provinci.

To je komentar o gruzijski avantgardni in neoavantgardni umetnosti XX. stoletja. To je komentar o konfliktu med etnografsko-narodnim in nadnacionalnim brez upa na zmago. Pisati sem ga začel v Moskvi, zaključujem ga v Ljubljani. Ko smo se začeli spuščati na pristajalno stezo letališča Šeremjetovo, sem se šele ovedel, da se nisem popolnoma nič pripravil na to, da bom naslednji teden preživel v moskovskih nagovorih. Ne pomnim, da bi se mi to kdaj pripetilo. Moskva namreč zahteva od človeka, da se nanjo temeljito pripravi in opremi, ker je vse preveč robata, v zimskem času pa še prav posebej. Zato si največkrat vnaprej pripravim natančen program ogleda najnovejših razstav ali pa si izberem eno ali več predstav iz repertoarja moskovskega gledališkega panoptikuma. Mojo trenutno stihijskost in nepripravljenost opravičuje to, da sem odletel na pot sredi najintenzivnejših priprav za premiero gledališkega informansa. 

 

Na razstavo gruzijske avantgardne umetnosti, katere otvoritev je bila prejšnji teden v Puškinovem muzeju, me je opozorila naša družinska prijateljica Irina Sokolova. Naj takoj povem, da si razstave, navkljub ogromni želji, zaradi kompleksnosti in napetosti pri delu ter utrujenosti, nisem šel ogledati. Ko mi je Irina Sokolova napovedala možnost, da si jo skupaj ogledava, mi je v naslednjem hipu v zavesti zasvetilo skoraj pozabljeno ime David Kakabadze. Razveselil sem se, da bom končno videl njegove umetnine. Nikoli nisem stal pred njegovimi originalnimi deli, kaj šele, da bi si jih ogledal v kontekstu z drugimi gruzijskimi avantgardnimi umetniki iz začetka XX. stoletja. O gruzijskih avantgardističnih umetnikih namreč ne vem skoraj nič.

 

O liku in delu Davida Nestroviča Kakabadze pa kljub temu poznam kar nekaj enciklopedičnih dejstev. Večina od vas, ki berete ta tekst, ga poznate, ne da bi se tega sploh zavedali. Njegovo ime so mi imenovali v kontekstu izuma stereografičnega kina. Drugače povedano, David Nestrovič Kakabadze je bil tisti, ki je izumil očala zagledanje 3D filmov. Hipni preskok v pripovedi: Ta stvarni podatek, ki ga do današnjega dne še nisem izgubil na svojih poteh, sem dobil v najboljšem muzeju vseh muzejev na svetu, v Museum of Jurassic Tehnology v Los Angelesu, katerega misija je, da za nas opravlja najbolj nenavaden izbor posebnih znanj. Muzejsko informacijo o Kakabazevu sem dobil v "muzeju metafizike", ki ga je ustanovil moj znanec David Wilson. Če vas bo kdaj pot zanesla v Kalifornijo, si oglejte ta čudež sredi arhitekture bencinskih postaj, nedaleč od Venice beach na bulevarju Venice! Konec hitre pripovedi.

 

David Nesterovič Kakabadze

 

 

In že smo nazaj v komentarju o umetnikih in umetnicah visoke kulture, ki jih skoraj ne poznamo. Kaj sploh vemo o moldavski, armenski avantgardni umetnosti? Kaj sploh vem o Kakabazeju? Predvsem to, da je skupaj s Pavlom Nikolajevičem Filonovim objavil leta 1914 v Sankt Peterburgu Manifest analitske umetnosti. Predvsem to, da njegova umetnost potrjuje hipotezo umetnostnega zgodvinarja Vitalija Pacukova, da je avantgardna umetnost izoblikovala svoj barvni spekter tudi izruralne pitoresknosti sovjetskega juga, predvsem Gruzije in Armenije, na podoben način kot je zahodna avantgardna umetnost svoj barvni spekter oblikovala iz afriške ambientalnosti ali iz pacifiške barvne mnogoterosti. Predvsem to, da je oblikoval svoj svet na dveh popolnoma različnih, a vzporednih temeljih, konstruiral ga je iz narodno obarvanih obredji ter jih potihoma preusmeril v gromovniška načela vizualnih avantgardnih gest. Že v naslednjem hipu pa je z lahkoto zdrsel v popolnoma presentljivo območje intelektualne razčlenitve stilne formacije modernizma. Predvsem to, da je težko umetniku na svetu, še težje avantgardnemu umetniku, najtežje pa avantgardnemu umetniku v provinci.

 

Zelo kratko predavanje, ki izhaja iz predavanja dr. Petra Krečiča: Modernizem je vse tisto, kar je nasprotno klasičnemu, modernizem je vse antitradicionalno. Modernizem je vse in najprej - anti! Konec predavanja.

 

Narodna pitoresknost je pomembna za razumevanje tistega, kar se bo preoblikovalo iz historične avantgarde v neoavantgardno umetnost šestdesetih let prejšnjega stoletja. Na tem mestu nastopi tema in vsebina današnjega komentarja, ki jo lahko natančno opazujemo v filmih Sence pozabljenih prednikov, Granatno jabolko in Trdnajva Surinam filmskega režiserja Sergeja Josifoviča Paradžanova.

 

Etnografija se je sama vrivala v avantgardne umetniške postopke, tako na začetku kot v drugi polovici XX. stoletja. Nenehno smo živeli v velikem razkoraku med željo po modernizaciji, internacionalizaciji in obnovo nacionalne identitete, ki se je na koncu razgradila v šaljivo strašljivo stvarnost, ki jo sedaj živimo. V prvem delu stoletja predvsem zaradi nasilnega dikatata ideologije proletariata, v drugem delu stoletja pa se je vsa energija preusmerila iz svetovljanske v nacionalno držo, usmerila se je v obnovo ruralnega.

 

Ne pozabimo, ruralni komunisti so nenehoma množično plesali folklorne plese ter umetnike prepričevali in jim svetovali, da bi bilo dobro, če bi barve narodnih noš plesale tudi v komunističnih operah. Tako nas je etno-folklorna kultura sistematično degradirala in počasi ubijala. Samo spomnite se tiste folklorne groze, ki smo jo morali kot mladostniki prenašati na komunističnih odrih.

 

Pa ne moreš verjet!

 

Ne pozabimo, avantgardiste so v Sovjetski zvezi pobili kot potepuške pse ali pa jih potisnili na rob eksistence! V Gruziji je obstajal narodni aktivizem, ki je bil usmerjen, z veliko energije, v smer modernizacije. Tudi to se lahko kdaj zgodi. Redko, a se zgodi, če le najde umetnost zgodovinsko podporo v svoji preteklosti.

 

Avantgardist David Nestrovič Kakabadze je bil zgodovinska podpora neoavantgardistu, filmskemu umetniku Sergeju Josipoviču Paradžanovu, gruzijskemu umetniku armenskega porekla. Paradžanov, ki se je v svoji drži zavzemal za "moško lepoto", je bil obtožen hermetičnosti, nacionalizma in homoseksualnosti. Zaradi vsega tega je bil najprej obsojen na ustvarjalno izolacijo, kasneje pa je bil zaradi svoje homoseksulanosti obsojen na zaporno kazen. Za njegovo izpustitev iz sovjetskega zapora se je zavzel pravobranilec kulturnih delavcev sveta, pisatelj Louis Aragon. Po treh letih je bil izpuščen z dekretom sekretarja komunistične partije Leonida Iliča Brežnjeva. Po izpustitvi je nadaljeval s svojim umetniškim delovanjem. Njegov umetniški čut je vztrajal v modernističnem obravnavanju etnografskega izročila: "Lepota potrebuje pozornost!" Toda lepoto je obravnaval modernistično.

 

To je komentar o konfliktu med narodnim in nadnacionalnim brez upa na zmago. Umetnost si vedno zastavlja vprašanja, ki zahtevajo morfološke odgovore. Bodisi, da umetnost izhaja iz točke "nič", ali pa izhaja iz razvoja zgodovinskih podpor, ki jih artikulirala preteklost. Toda po koncu XX. stoletja, neodvisno od tega, kako umetniki obravnavajo svet ideoloških ali religioznih konstruktov, morajo prestopiti čez univerzalne probleme preloma. Brez oklevanja morajo pokazati svojo konceptualizacijo "absolutnega sveta" ali manifestacijo "relativnega sveta".

 

Tako sem premišljeval pred vami razstavo, ki je nisem videl.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
9
17.01.2022 01:02
Srbi, ki slovijo po konstantnem opevanju lastnega trpljenja, so tudi v Đokovićevem primeru iz muhe naredili slona in za nov kult ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
10
16.01.2022 01:00
Pier Paolo Pasolini je po mojem mnenju eden ključnih velikanov italjanske umetnosti nasploh. Pesnik, dramatik, gigant filmske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
18
14.01.2022 04:45
Nenehoma se sprašujem, zakaj mora ta narod zaradi popolne neumnosti umirati, ob tem, ko bi se lahko v letu 2021 v celoti ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne glejte v zrak! Na Zemlji bodo komedijanti sneli rokavice, maltretirali nepokorne državljane in razkazovali napihnjene mišice
13
09.01.2022 11:00
Tragikomedija Don't Look Up izpostavi ključni in sveto preprosti zgodovinski problem človeštva. Problem so skrajno neumni in ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Razstava: Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit
4
08.01.2022 21:56
Takšne vrste razstave zahtevajo veliko več kot posameznikovo satisfakcijo; dolžne so kanonizirati in etično interpretirati ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kaj ko bi anticepilci odgovarjali za to, kar so storili? Kaj ko bi končno priznali svojo zmoto in se vsaj opravičili?
24
06.01.2022 19:00
Leto 2022 se je začelo natanko tam kjer se je končalo leto 2021. In naša nacionalna televizija je ostala natanko na istem tiru, ... Več.
Piše: Milan Krek
Predlogi k novi ustavi: Slovenija ni Švica, bi pa lahko to postala vsaj na ravni ustave
9
05.01.2022 22:45
Ob osamosvojitvi Slovenije so nam politiki obljubljali, da bomo zaživeli v novi in samostojni državi po švicarskem vzoru. Če bi ... Več.
Piše: Janez Černač
Bolgarske depresije: Ni vse čisto zlato, kar prihaja iz Evropske unije ali Amerike
12
03.01.2022 20:00
Če drži, da je Slovenija do sedaj profitirala s članstvom v EU, je vendarle potrebna zvrhana mera pazljivosti in zadržkov ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
"Človeštvo ima le tri velike sovražnike: vročino, lakoto in vojno. Od teh je daleč najstrašnejša vročina."
8
02.01.2022 20:02
Pandemija se je končala, vendar so njene posledice vidne povsod. Ambrose Bierce je leta 1906 zapisal, da je epidemija bolezen, ... Več.
Piše: Luis Rubio
Evropska kulturna prestolnica 2022: Opera je čutna senzacija ideologije, njen transcendentalni ideal
7
01.01.2022 22:53
Ne more biti resne operne produkcije brez razvite države. Opera nastane vzporedno z nastankom pojma moderna država. Opera je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Gotova negotovost: V letu 2022 najverjetneje še ne bo "vrnitve v normalnost"
9
01.01.2022 00:00
Omikron je vse postavil na glavo. Če smo bili pred njim že nekoliko optimistični, da bomo zaživeli vsaj del predvirusnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Slovenija potrebuje slehernika. Brez izključevanj. Potrebuje velikane. Ne le izjemne, ampak zares velike ljudi.
19
30.12.2021 21:22
Osamosvojili smo se z inovacijo. Slovenci zgodovinsko nismo nikomur nič dolžni. Ne sosedom, ne Evropi in ne svetu. Vse, kar smo ... Več.
Piše: Janez Janša
Demokracija in mi: Dobro je, da v katerem koli odnosu postaviš Kontrolorja svojemu egu
18
29.12.2021 21:00
Aktivni državljan je osrednje geslo razmišljanj Mihe Burgerja na našem portalu v zadnjih šestih letih. Aktivni državljan je zato ... Več.
Piše: Miha Burger
Izkoriščeni, razžaljeni, ponižani, zasmehovani in nazadnje še pozabljeni
18
27.12.2021 20:00
Te dni mi je na portalu+ najbolj v oči padel zapis kolegice Simone Rebolj, ki je opisala realno stanje življenjskega standarda v ... Več.
Piše: Ana Jud
V kakšni državi živim, ko mi premier ne more poslati pisma z dobrim namenom, lahko pa mi pišejo ljudje, ki mi grozijo in me žalijo?
18
26.12.2021 22:00
Veliko manj bi lahko bilo mrtvih to jesen, če bi me poslušali, pa so me raje obtoževali v medijih. Veliko manj bi bilo ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenci obožujejo revne, razžaljene in poniževane, da se lahko naslajajo nad njimi in počutijo večvredne
11
26.12.2021 11:00
Na ljubljanskih ulicah srečujem vedno več in vedno bolj rosno mladih kraljev ulice. Zadeti in odsotni prosjačijo v bojda ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Poplava vulgarizmov in brutizmov naročnikov, ki imajo kapital, nimajo pa zavesti o lepem
2
25.12.2021 20:53
Posebne vrste gnus spreleti človeka, ko se po povratku s potovanja zapelje z letališča v mesto in se mu v vpadnicah začnejo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tistih 8 hertzov razlike: Glasba med harmonijo z naravo ter nacističnim topotanjem
14
23.12.2021 23:59
Nekaj hertzov razlike v glasbi je lahko usodnih za ustvarjanje razlike med sozvočjem z naravo in nacističnim dirigiranjem ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Diploma admirala Masleše ali kako bo slovensko pravosodje torpediralo samo sebe
14
22.12.2021 23:59
Sodstvo se pogreza v najhujši škandal v novejši zgodovini - in to skoraj izključno po svoji krivdi. Tri desetletja negativne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ukrajinsko-ruski sod smodnika: Če se bo Putin čutil ogroženega, bo brez pomislekov sprožil 3. svetovno vojno
10
21.12.2021 21:00
Stanje na vzhodu Evrope je eksplozivno do konca. Evropske države v neposredni soseščini Ruske federacije se čutijo ogrožene in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
Uredništvo
Ogledov: 2.706
02/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 1.453
03/
Ne glejte v zrak! Na Zemlji bodo komedijanti sneli rokavice, maltretirali nepokorne državljane in razkazovali napihnjene mišice
Simona Rebolj
Ogledov: 1.664
04/
Poteza, ki si zasluži aplavz: Julian Assange postal častni član slovenskega centra PEN
Uredništvo
Ogledov: 1.198
05/
Kaj ko bi anticepilci odgovarjali za to, kar so storili? Kaj ko bi končno priznali svojo zmoto in se vsaj opravičili?
Milan Krek
Ogledov: 1.712
06/
Ženevski dialog: "Njet" ruskim prizadevanjem za novo Jalto v Evropi
Božo Cerar
Ogledov: 1.122
07/
Od podražitev elektrike bodo na koncu profitirale zlasti domače državne energetske družbe
Bine Kordež
Ogledov: 795
08/
Sprenevedanje Unesca glede težav projekta COBISS.Net ter zmeda glede statusa in dejavnosti IZUM-a pod pokroviteljstvom Unesca
Tomaž Seljak
Ogledov: 664
09/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 391
10/
Zapuščina spravljivosti: Poslednje leto nekega predsednika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.885