Perverzija današnjega datuma je v tem, da je to res tisti skrajni rok, do katerega naj bi ministrica koalicijskim partnerjem — pod drobnogledom jo imajo predvsem socialni demokrati in upokojenska stranka — predstavila predloge štirih noveliranih zakonov, ki so ključni za položaj pacientov, delovanje javnega zdravstva ter zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja. Zakaj tega ni naredila že pred tremi meseci, pol leta ali enim letom, v tem trenutku niti ni pomembno. Dejstvo je, da ni. Dejstvo je, da od ministrice že od začetka njenega mandata dobivamo zgolj fraze, varljive nasmeške in prazne obljube. Vmes je kot slonica v trgovini s porcelanom kadrovala po naši največji bolnišnici, ljubljanskem Kliničnem centru, odpirala fantomske urgentne centre, se materinsko smejala s premierjem Mirom Cerarjem na obiskih zdravstvenih ustanov in ob tem vedno, dosledno in — to ji moramo brez obotavljanja priznati — zanikala kakršno koli odgovornost zaradi najbolj odmevnih škandalov, afer in tragedij v javnem zdravstvu.

Če bi bila Milojka Kolar Celarc pri svojih častitljivih 65 navadna ministrica, bi jo verjetno odnesla že zdravniška stavka, s katero ji je uspelo to, kar so si Štrukljevi sindikalni aktivisti lahko samo želeli: s podpisom separatnega dogovora z zdravniškim sindikatom Fides, ki ga de facto in de iure izloča iz enotnega sistema plač v javnem sektorju, jim je dala v roke argument za uveljavljanje enakosti oziroma bianco menico za splošno stavko javnega sektorja, ki bo, če bo do nje prišlo, ohromila državo in na kolena spravila to feminilno vlado. Skoraj si ne gre predstavljati, da bi koalicija vztrajala pri dosedanjem sistemu, če bo imela pred vladno palačo 20.000 besnih javnih uslužbencev, ki bodo želeli primerljiv status, kot ga je Milojka Kolar Celarc dobrodušno priznala sindikatu zdravnikov. Bolj je realno, da bo vladni Muppet Show na Gregorčičevi za ceno namišljenega socialnega miru na marsikaj pristal, samo da si ne poslabšajo javnomnenjskega rejtinga.

Toda Milojka ni navadna ministrica. Ona je, kot se ne šalijo nekateri lucidni insajderji iz njene vlade, premierjeva nadomestna mati. To je tudi edini razlog, zakaj jo je doslej tako iracionalno ščitil in branil pred vsemi, zlasti upravičenimi očitki. Če Kolar Celarčeva na premierja ne bi imela tako močnega osebnega (čustvenega) vpliva, bi jo najbrž pokopala interpelacija, morda pa celo nezakonito kadrovanje v ljubljanskem UKC, ko je šlo za imenovanje novega generalnega direktorja Andraža Kopača. Resno bi jo ogrozil strelski pohod obupanega pacienta v izolski bolnišnici, dovolj argumentov za njen odstop iz načelnih razlogov pa bi našli tudi v "nesreči" s smejalnim plinom v šempetrski bolniščnici.

Toda gospa Milojka doslej res ni bila navadna ministrica. Še pred štirimi dnevi si je na sestanek vladnih koalicijskih strank privoščila prinesti "zdravstveno reformo" v stilu Andersenovih Cesarjevih novih oblačil. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga je razkrila ministrica, sploh ni izdelan zakonski predlog, pač pa le nekakšno delovno gradivo. Osnutek novega zakona o pacientovih pravicah je ob upoštevanju čakalnih vrst kvečjemu utopičen, predlog zakona o zdravstveni dejavnosti pa vsebuje vrsto rešitev, ki bodo razbesnele druge sindikate javnega sektorja.

Danes je 12.12.. Ministrica za zdravje ni opravila svojega dela. Dejstvo je, da je prekršila svojo lastno zavezo, dano avgusta, s katero je obljubila, da bo bržkone ključni normativni akt zdravstvene reforme — tj. zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju do danes pripravljen za javno razpravo. To se ni zgodilo. To pomeni, da je Milojka Kolar Celarc popolnoma nekredibilna oseba, nesposobna kot ministrica in škodljva za slovensko javno zdravstvo.

Če bi imela vlada, v kateri ima Cerarjeva SMC večino glasov, kanček integritete in samospoštovanja, potem bi danes ministrici za zdravje odrekla gostoljublje. Če bi imel premier kaj avtoritete, pa ne mislimo tistega piarovskega celofana, ki mu ga drago prodaja izraelski svetovalec Eisin Asaf, bi danes gospo Milojko dostojanstveno poslal v zasluženi pokoj.

Če se bo to slučajno danes res zgodilo, bomo zelo presenečni.