Razkrivamo

37 elektorskih Judežev lahko Trumpu prepreči, da bi 20. januarja postal predsednik Združenih držav

Na Portalu PLUS smo 4. novembra, torej štiri dni pred ameriškimi predsedniškimi volitvami, opozorili na usodni pomen 19. decembra, ko se zberejo  t.i. elektorji - skupaj 538 - v svojih zveznih državah in oddajo glasove glede na volilni rezultat. Svoje glasove potrdijo, podpišejo, zapečatijo in pošljejo v Washington, kamor mora pošta prispeti do 28. decembra. Zadnje dejanje pred potrditvijo predsednika (inavguracija), ki bo tokrat 20. januarja 2017, se zgodi v kongresu, kjer se na skupni seji sestaneta predstavniški dom in senat ter preštejeta elektorske glasove. S tem še formalno potrdita rezultat volitev oziroma izvolitev novega predsednika, ki je za zmago sicer potreboval 270 elektorskih glasov, prejel pa jih je 306.

13.12.2016 01:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   volitve   ZDA   Donald Trump   Hillary Clinton   elektorji   19. december   Lawrence Lessig   Washington Post   Vladimir Putin   Mandžurijski kandidat   Ivanka Trump   Jared Kushner   Kellyanne Conway   Steve Bannon   Dan Scavino Jr.   Justin McConney   Jeff Sessions   Walid Phares

Foto: Newsneck.com

Velik del ameriških medijev, ki so se med volitvami opredelili za demokrate in Hillary, danes obupano išče način, s katerim bi v javnosti ustvarili dovolj strahu, da bi vsaj nekateri elektorji zamenjali stran in izdali Trumpa, s čemer bi v Belo hišo prišla njihova izbranka Clintonova. Čeprav se sliši noro, se to dejansko dogaja. Teorije zarote o ruskem vplivanju na volitve so del te histerije.

Zakaj tako izpostavljamo vse te datume, se boste vprašali. Kaj se pa lahko zgodi, da se tranzicija oblasti med 44. in 45. ameriškim predsednikom ne bi zgodila v skladu s tradicijo oziroma formalnimi postopki? No, kdor se je v zadnjih dnevih in tednih resno poglobil v ameriške notranjepolitične in družbene razmere, nam bo pritrdil v tezi, da Združene države že vse od velikih rasnih nemirov pred pol stoletja ali pa celo od državljanske vojne sredi 19. stoletja niso bile tako razdeljene. A zaradi dominantne vloge mainstream medijev je tokrat zgodba še neprimerno bolj zapletena in kompleksna, zato je nemogoče napovedati, kaj se bo zgodilo v prihodnjem tednu oziroma koliko od Trumpovih elektorjev bo pod pritiskom medijskega stampeda "zamenjalo stran" in se odreklo podpori kandidatu, čigar elektorji dejansko so. Če se jih 37 odloči za to, se zmaga prevesi na strani Hillary Clinton. Že razmišljanje o čem tako neverjetnem bi bilo še pred štirimi leti, torej na prejšnjih predsedniških volitvah, nekaj nezaslišanega. In če bi kak elektor dejansko izdal svojega kandidata, bi doživel strahotno medijsko in javno obsodbo. Vendar je tokrat drugače. V ozadju konstantnih prizadevanj po spremembi volilnege izzida je namreč ob najbolj fanatičnih demokratih tudi dobršen del korporativnih medijev, frustriranih zaradi Trumpove zmage in svojega poraza. Za marsikatero medijsko hišo je to bitka na vse ali nič; novembrske volitve so dokončno odprle novo poglavje političnega marketinga in volilne kampanje, v kateri mainstream mediji ne igrajo več glavne, osrednje vloge. V bistvu jih je konec, izgubili so večino kredibilnosti in zaupanja. Prelevili so se v politične aktiviste in tega na koncu niti niso več skrivali. Ker zdaj lahko izgubijo vse oziroma se je to že začelo dogajati, so se s poslednjimi močmi spravili na križarski pohod proti Trumpu. Ustvarjajo patološko ozračje, v katerem je ideja o "odstranitvi" izvoljenega predsednika postala povsem legitimna in do določene mere celo pravniško podprta. Za to je že poskrbel harvardski profesor Lawrence Lessig, sicer član Demokratov, ki je konec novembra v Washington Postu objavil prispevek (vir), v katerem je - sklicujoč se na ustavo - pozival elektorje, naj svoje glasove razporedijo drugače kot so določili volivci, in sicer tako, da bo v Belo hišo izvoljena Hillary Clinton...

 

Prihod elektorskih lističev v zapečatenih lesenih skrinjah v ameriški Kongres.

 

 

Histerični "liberalci" in Ruski kandidat

 

Ali lahko demokrati, ki jih je poraz Hillary Clinton spravil na rob politične blaznosti, še spodnesejo Donalda Trumpa na poti do inavguracije za predsednika Združenih držav Amerike 20. januarja prihodnje leto? Očitno mislijo, da lahko. Sklicujoč se na domnevno vmešavanje Rusije v volilno tekmo so demokrati skupaj s korporativnimi mediji stvari pripeljali tako daleč, da se utegne več Trumpovih elektorjev obrniti proti njemu (doslej se je "zlomil" eden, in sicer teksaški elektor Christopher Suprun). Argumentov o dejanski vpletenosti Rusije oziroma Vladimirja Putina v potek ameriških volitev seveda ni. Če se v zgodbo ne bi nerodno vmešala CIA, (njeno izjavo, da so Rusi nameravali vplivati na volitve s kibernetskimi napadi, je Washington Post "interpretiral", kot da so se Rusi vmešali v volitve, da bi pomagali Trumpu, pri tem pa se medij skliceval na en sam neimenovan vir!), bi najbrž ostala na nivoju še ene izmed številnih teorij zarot.

 

S tem nevrotičnim momentom pa se je odprla povsem hollywoodska dimenzija tokratnih volitev in vmešavanja tujega hegemona vanje. Kot alegorija služi roman, v bistvu psihološki triler Richarda Condona z naslovom Mandžurijski kandidat (Manchurian Candidate) iz leta 1959, napisan v času hladne vojne z vsemi potrebnimi začimbami: komunisti, Moskva, KGB, speči agent v ZDA... Cilj zarote je izvesti državni udar v Ameriki, do katerega naj bi prišlo tako, da bi glavi protagonist, tj. Mandžurijski kandidat na konvenciji ustrelil predsedniškega kandidata itd. Condonov roman je John Frankenheimer že čez tri leta režisersko obdelal v istoimenskem filmu, kjer je v glavni vlogi blestel Frank Sinatra, leta 2004 pa je Jonathan Demme posnel še remake. Ideja je ostala zelo podobna in je seveda izjemno aplikativna na aktualne razmere v Združenih državah: namesto Mandžurijskega imamo zdaj Ruskega kandidata. Donald Trump je sicer še vedno isti Donald Trump, kot je bil lani ali pred desetletjem, vendar so ga v Belo hišo dejansko pripeljali Rusi, torej Moskva, diktator in morilec Putin. Sovjetska zveza, takorekoč...

 

 

Ali lahko tako bolne ideje, ki vsekakor dohajajo nivo najbolj zmešanih teorij zarot, padejo na plodna tla in sprožijo dovolj velik val strahov in nezaupanja, da bi se določen del elektorjev dejansko odločil, da Trumpovih glasov ne potrdi? Da zamenja stran? Si premisli in glasuje za Hillary? Amerika je bila doslej metafizično utemeljena prav na strahu (v imenu strahu so izvedli genocid nad staroselci, vrgli atomski bombi na Japonsko leta 1945, iskali fantomsko kemično in biološko orožje v Iraku leta 2003 ipd.), ki ga znajo genialno podpihovati korporativni mainstream mediji in seveda hollywoodska filmska mašinerija. Še enkrat je treba izpostaviti eden in edini motiv za takšno širjenje strahu: šok ob rezultatih volitev 8. novembra.

 

 

Metafizične razsežnosti 8. novembra

 

Razkrili bomo nekaj, kar razloži vso emotivno razsežnost tega dogodka in kar slovenska javnost verjetno še ni izvedela. Informacijo nam je posredoval vir, ki je prijatelj pomembnega washingtonskega insiderja: Hillary Clinton je, ko je v štabu demokratov zvečer 8. novembra postalo jasno, da je Trump dobil večino elektorskih glasov, doživela takšen šok, da so jo peljali na urgenco. Kasneje - ko si je opomogla - sprva ni hotela nič slišati o tem, da je konec, ampak jo je moral predsednik Barack Obama prepričevati, naj vendar prizna poraz in s tem konča volilno tekmo. In še en detajl, ki kaže, kako nepredviden je bil rezultat teh volitev: Barron Trump je svojim sošolcem nekaj dni pred volitvami olajšano dejal, da mora zdaj zdržati samo še malo, pa bo spet normalen fant brez spremstva tajnih agentov...

 

Če torej upoštevamo vse razsežnosti tega nepredvidenega poraza, počasi dobivamo širšo sliko upora establishmenta, ki se očitno poigrava z nevarno (bolje: noro) idejo, da oblasti pač ne bi prepustil zakonito izvoljenemu predsedniku. Dokler je bil le kandidat, so se iz Trumpa norčevali, toda danes, ko je izvoljeni predsednik (President Elect), je smeha konec, namesto tega se mrzlično iščejo "rešitve". Vendar je realno dejstvo, da so mandžurijske neumnosti in teorije zarote o Putinovem vplivu vseeno preveč absurdne, da bi dosegle svoj namen. Kajti čeprav so demokrati v kampanjo vložili nekajkrat več denarja in človeškega potenciala, tudi Trump ni bil tako bos, kot bi to kdo mislil. Res je sicer, da je bilo v njegove volilnem štabu približno osemkrat manj ljudi - nekaj manj kot 100 - kot pri Hillary, vendar je šlo za kombinacijo izjemno sposobnih, odbitih in po svoje norih posameznikov, ki so skupaj vodili vsekakor najbolj neobičajno kampanjo v zgodovini političnega boja.

 

 

Kdo so Trumpovi zmagovalci

 

Letošnjega avgusta je New York Magazine v članku Operacija Trump (vir) razkril nekaj detajlov iz "notranjega kroga" Donalda Trumpa, vendar še ni mogel predvideti, kako se bodo obnesli v ključnih tednih pred volilnim torkom. Danes je to bolj ali manj jasno,. Ključni svetovalci Donalda Trumpa, brez dvoma najbolj zaslužni za njegovo zmago, so Ivanka Trump in njen soprog Jared Kushner, Kellyanne Conway, Steve Bannon, Dan Scavino Jr., Justin McConney ter po svoje tudi Jeff Sessions in Walid Phares. In ker o njih v slovenskih mainstream medijih verjetno ne boste izvedeli ničesar, vam bomo pomagali na Portalu PLUS.

 

Ivanka Trump je očetova najtesnejša svetovalka. Kakšna funkcija jo čaka po prevzemu oblasti?

 

 

Ivanka je najbolj medijsko prepoznaven in tudi priljubljen obraz družine Trump. Na očeta ima izjemen vpliv. Ker je dobra govornica, vešča javnega nastopanja, je bila prav Ivanka Trump tista, ki je napovedala očeta, ko je oznanil svojo kandidaturo za ameriškega predsednika. Ob Ivanki je skoraj tako pomemben tudi njen soprog Jared Kushner, nepremičninski baron in lastnik tednika Observer. Izhaja iz premožne, a zelo ortodoksne judovske družine, študiral je na Harvardu in velja za Trumpovo "zvezo" z judovskimi organizacijami in Izraelom. Prav Kushner (35) je veliki um (mastermind) Trumpove digitalne kampanje, ki jo je pripravil po vzoru kalifornijskih start-upov: skupaj so spravili okoli 100 mladih strokovnjakov za socialna omrežja in digitalne medije, projekt je dobil simbolično ime Alamo. Dokler v Trumpovo kampanjo nista vskočil izkušena Kellyanne Conway in Steve Bannon, je bil Kushner dejanski vodja oziroma campaign manager.

 

Jared Kushner in Steve Bannon: skupaj sta pri Trumpu vplivnejša od vseh republikancev skupaj...

 

 

Da je neverjetna digitalna strategija, s katero je Trump spravljal ob živce na desetine milijonov spletnih uporabnikov, s tem pa seveda pridobival tudi prepotrebno prepoznavnost, zaživela, sta zaslužna Dan Scavino Jr. in Justin McConney. Prvi ima s Trumpom poseben odnos, saj ga ima bodoči predsednik takorekoč za svojega sina, med kampanjo je bil šef za socialna omrežja, mladi McConney pa je v ekipo prišel kot izjemen digitalni strateg in specialist za družbena omrežja.

 

Kellyanne Conway bo šla zaradi Trumpove zmage v zgodovino kot prva ženska, ki je uspešno vodila predsedniško kampanjo. Tako ona kot Bannon, ki je bil izvršni direktor Trumpove kampanje, izvirata iz delavskega okolja, pri čemer je Bannon v svoji karieri delal tudi kot investicijski bankir za Goldman Sachs, filmski izvršni producent in soustanovitelj kontroverznega spletnega medija Breitbart News. Za vse naštete - vključno s člani familije Trump - je značilno, da so se deklarirali kot odločni nasprotniki establishmenta, elit in tradicionalnih političnih kast.

 

Nič manj izstopajoč ni niti senator iz Alabame Jeff Sessions, pred desetletjem malo za šalo malo za res razglašen za petega najbolj konservativnega republikanca. Kakorkoli, bil je prvi republikanski senator, ki si je upal javno podpreti Trumpa in danes se mu lahko samo smeji zaradi tega, saj je predviden za generalnega državnega tožilca. Ob Sessionsu se kot eden najožjih Trumpovih ljudi pogosto omenja še Libanonec Walid Phares, ki izvira iz maronitske krščanske ločine, velja za dobrega poznavalca Bližnjega vzhoda in je strokovnjak za terorizem, sicer pa je v ZDA prišel kot legalni emigrant leta 1990. Po poroki z ameriško državljanko je pridobil ameriško državljanstbo. Phares je eden tistih, ki podirajo stereotip o Trumpovem nasprotovanju politiki legalnih (i)migracij.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
2
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
9
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Merili smo "nepristranskost" nacionalkinega TV Dnevnika: Vladne stranke imajo nekajkrat manj minutaže od opozicije!
18
17.07.2020 22:00
V javnosti potekajo burne razprave o novem zakonu o RTV. Zategnitev proračunskega pasu, ki ga načrtuje vlada, bržkone ne bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 5. del: Kako je Damjan Oražem poskrbel za streho v Kočevski Reki in na hiši svoje območne šefinje Katje Konečnik
4
16.07.2020 22:30
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Damjan Oražem je podpisnik pogodbe o obnovi strehe na stavbi v Kočevski Reki, ki je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Univerza v Ljubljani se 100 let po svoji prvi doktorici znanosti Ani Mayer Kansky utaplja v absurdni obvezni rabi ženskega spola za vse spole
10
15.07.2020 21:30
Ob stoletnici podelitve prvega ženskega doktorata je na ljubljanski državni univerzi najaktualnejše vprašanje spoljenja v ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Še vedno nepriznani nemško govoreči manjšini je ministrstvo za kulturo zaradi koronavirusa mirno zamrznilo 32.000 evrov subvencije
6
15.07.2020 00:30
Zapuščina klavrne zunanje politike zadnjega desetletja, ki sta jo poosebljala Karl Erjavec in Miro Cerar, dobiva konkretnejše ... Več.
Piše: Uredništvo
Križi in težave ministra za zdravje: Tomaž Gantar ne bi bil več minister, ta resor je zanj prenaporen!
13
13.07.2020 23:02
Ob zadnjih trenjih v upokojenski stranki, ko se je zdelo, da položaj nove predsednice Aleksandre Pivec le ni tako trden, na dan ... Več.
Piše: Uredništvo
Dolga pot domov: Stoletje začetka pomiritve med Slovenci in Italijani
9
12.07.2020 22:30
Po natanko stoletju, ki je minilo od barbarskega požiga, se tržaški Narodni dom končno vrača Slovencem v Italiji. Morda je ta, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.027
02/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.270
03/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.048
04/
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.768
05/
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
Bine Kordež
Ogledov: 1.606
06/
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
Simona Rebolj
Ogledov: 1.768
07/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.397
08/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.231
09/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.077
10/
"Če bi se v Sloveniji ravnali po švedskem modelu, bi imeli vsaj 1200 mrtvih, a lahko bi jih imeli veliko več, če bi zdravstveni sistem odpovedal."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.075