Razkrivamo

37 elektorskih Judežev lahko Trumpu prepreči, da bi 20. januarja postal predsednik Združenih držav

Na Portalu PLUS smo 4. novembra, torej štiri dni pred ameriškimi predsedniškimi volitvami, opozorili na usodni pomen 19. decembra, ko se zberejo  t.i. elektorji - skupaj 538 - v svojih zveznih državah in oddajo glasove glede na volilni rezultat. Svoje glasove potrdijo, podpišejo, zapečatijo in pošljejo v Washington, kamor mora pošta prispeti do 28. decembra. Zadnje dejanje pred potrditvijo predsednika (inavguracija), ki bo tokrat 20. januarja 2017, se zgodi v kongresu, kjer se na skupni seji sestaneta predstavniški dom in senat ter preštejeta elektorske glasove. S tem še formalno potrdita rezultat volitev oziroma izvolitev novega predsednika, ki je za zmago sicer potreboval 270 elektorskih glasov, prejel pa jih je 306.

13.12.2016 01:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   volitve   ZDA   Donald Trump   Hillary Clinton   elektorji   19. december   Lawrence Lessig   Washington Post   Vladimir Putin   Mandžurijski kandidat   Ivanka Trump   Jared Kushner   Kellyanne Conway   Steve Bannon   Dan Scavino Jr.   Justin McConney   Jeff Sessions   Walid Phares

Foto: Newsneck.com

Velik del ameriških medijev, ki so se med volitvami opredelili za demokrate in Hillary, danes obupano išče način, s katerim bi v javnosti ustvarili dovolj strahu, da bi vsaj nekateri elektorji zamenjali stran in izdali Trumpa, s čemer bi v Belo hišo prišla njihova izbranka Clintonova. Čeprav se sliši noro, se to dejansko dogaja. Teorije zarote o ruskem vplivanju na volitve so del te histerije.

Zakaj tako izpostavljamo vse te datume, se boste vprašali. Kaj se pa lahko zgodi, da se tranzicija oblasti med 44. in 45. ameriškim predsednikom ne bi zgodila v skladu s tradicijo oziroma formalnimi postopki? No, kdor se je v zadnjih dnevih in tednih resno poglobil v ameriške notranjepolitične in družbene razmere, nam bo pritrdil v tezi, da Združene države že vse od velikih rasnih nemirov pred pol stoletja ali pa celo od državljanske vojne sredi 19. stoletja niso bile tako razdeljene. A zaradi dominantne vloge mainstream medijev je tokrat zgodba še neprimerno bolj zapletena in kompleksna, zato je nemogoče napovedati, kaj se bo zgodilo v prihodnjem tednu oziroma koliko od Trumpovih elektorjev bo pod pritiskom medijskega stampeda "zamenjalo stran" in se odreklo podpori kandidatu, čigar elektorji dejansko so. Če se jih 37 odloči za to, se zmaga prevesi na strani Hillary Clinton. Že razmišljanje o čem tako neverjetnem bi bilo še pred štirimi leti, torej na prejšnjih predsedniških volitvah, nekaj nezaslišanega. In če bi kak elektor dejansko izdal svojega kandidata, bi doživel strahotno medijsko in javno obsodbo. Vendar je tokrat drugače. V ozadju konstantnih prizadevanj po spremembi volilnege izzida je namreč ob najbolj fanatičnih demokratih tudi dobršen del korporativnih medijev, frustriranih zaradi Trumpove zmage in svojega poraza. Za marsikatero medijsko hišo je to bitka na vse ali nič; novembrske volitve so dokončno odprle novo poglavje političnega marketinga in volilne kampanje, v kateri mainstream mediji ne igrajo več glavne, osrednje vloge. V bistvu jih je konec, izgubili so večino kredibilnosti in zaupanja. Prelevili so se v politične aktiviste in tega na koncu niti niso več skrivali. Ker zdaj lahko izgubijo vse oziroma se je to že začelo dogajati, so se s poslednjimi močmi spravili na križarski pohod proti Trumpu. Ustvarjajo patološko ozračje, v katerem je ideja o "odstranitvi" izvoljenega predsednika postala povsem legitimna in do določene mere celo pravniško podprta. Za to je že poskrbel harvardski profesor Lawrence Lessig, sicer član Demokratov, ki je konec novembra v Washington Postu objavil prispevek (vir), v katerem je - sklicujoč se na ustavo - pozival elektorje, naj svoje glasove razporedijo drugače kot so določili volivci, in sicer tako, da bo v Belo hišo izvoljena Hillary Clinton...

 

Prihod elektorskih lističev v zapečatenih lesenih skrinjah v ameriški Kongres.

 

 

Histerični "liberalci" in Ruski kandidat

 

Ali lahko demokrati, ki jih je poraz Hillary Clinton spravil na rob politične blaznosti, še spodnesejo Donalda Trumpa na poti do inavguracije za predsednika Združenih držav Amerike 20. januarja prihodnje leto? Očitno mislijo, da lahko. Sklicujoč se na domnevno vmešavanje Rusije v volilno tekmo so demokrati skupaj s korporativnimi mediji stvari pripeljali tako daleč, da se utegne več Trumpovih elektorjev obrniti proti njemu (doslej se je "zlomil" eden, in sicer teksaški elektor Christopher Suprun). Argumentov o dejanski vpletenosti Rusije oziroma Vladimirja Putina v potek ameriških volitev seveda ni. Če se v zgodbo ne bi nerodno vmešala CIA, (njeno izjavo, da so Rusi nameravali vplivati na volitve s kibernetskimi napadi, je Washington Post "interpretiral", kot da so se Rusi vmešali v volitve, da bi pomagali Trumpu, pri tem pa se medij skliceval na en sam neimenovan vir!), bi najbrž ostala na nivoju še ene izmed številnih teorij zarot.

 

S tem nevrotičnim momentom pa se je odprla povsem hollywoodska dimenzija tokratnih volitev in vmešavanja tujega hegemona vanje. Kot alegorija služi roman, v bistvu psihološki triler Richarda Condona z naslovom Mandžurijski kandidat (Manchurian Candidate) iz leta 1959, napisan v času hladne vojne z vsemi potrebnimi začimbami: komunisti, Moskva, KGB, speči agent v ZDA... Cilj zarote je izvesti državni udar v Ameriki, do katerega naj bi prišlo tako, da bi glavi protagonist, tj. Mandžurijski kandidat na konvenciji ustrelil predsedniškega kandidata itd. Condonov roman je John Frankenheimer že čez tri leta režisersko obdelal v istoimenskem filmu, kjer je v glavni vlogi blestel Frank Sinatra, leta 2004 pa je Jonathan Demme posnel še remake. Ideja je ostala zelo podobna in je seveda izjemno aplikativna na aktualne razmere v Združenih državah: namesto Mandžurijskega imamo zdaj Ruskega kandidata. Donald Trump je sicer še vedno isti Donald Trump, kot je bil lani ali pred desetletjem, vendar so ga v Belo hišo dejansko pripeljali Rusi, torej Moskva, diktator in morilec Putin. Sovjetska zveza, takorekoč...

 

 

Ali lahko tako bolne ideje, ki vsekakor dohajajo nivo najbolj zmešanih teorij zarot, padejo na plodna tla in sprožijo dovolj velik val strahov in nezaupanja, da bi se določen del elektorjev dejansko odločil, da Trumpovih glasov ne potrdi? Da zamenja stran? Si premisli in glasuje za Hillary? Amerika je bila doslej metafizično utemeljena prav na strahu (v imenu strahu so izvedli genocid nad staroselci, vrgli atomski bombi na Japonsko leta 1945, iskali fantomsko kemično in biološko orožje v Iraku leta 2003 ipd.), ki ga znajo genialno podpihovati korporativni mainstream mediji in seveda hollywoodska filmska mašinerija. Še enkrat je treba izpostaviti eden in edini motiv za takšno širjenje strahu: šok ob rezultatih volitev 8. novembra.

 

 

Metafizične razsežnosti 8. novembra

 

Razkrili bomo nekaj, kar razloži vso emotivno razsežnost tega dogodka in kar slovenska javnost verjetno še ni izvedela. Informacijo nam je posredoval vir, ki je prijatelj pomembnega washingtonskega insiderja: Hillary Clinton je, ko je v štabu demokratov zvečer 8. novembra postalo jasno, da je Trump dobil večino elektorskih glasov, doživela takšen šok, da so jo peljali na urgenco. Kasneje - ko si je opomogla - sprva ni hotela nič slišati o tem, da je konec, ampak jo je moral predsednik Barack Obama prepričevati, naj vendar prizna poraz in s tem konča volilno tekmo. In še en detajl, ki kaže, kako nepredviden je bil rezultat teh volitev: Barron Trump je svojim sošolcem nekaj dni pred volitvami olajšano dejal, da mora zdaj zdržati samo še malo, pa bo spet normalen fant brez spremstva tajnih agentov...

 

Če torej upoštevamo vse razsežnosti tega nepredvidenega poraza, počasi dobivamo širšo sliko upora establishmenta, ki se očitno poigrava z nevarno (bolje: noro) idejo, da oblasti pač ne bi prepustil zakonito izvoljenemu predsedniku. Dokler je bil le kandidat, so se iz Trumpa norčevali, toda danes, ko je izvoljeni predsednik (President Elect), je smeha konec, namesto tega se mrzlično iščejo "rešitve". Vendar je realno dejstvo, da so mandžurijske neumnosti in teorije zarote o Putinovem vplivu vseeno preveč absurdne, da bi dosegle svoj namen. Kajti čeprav so demokrati v kampanjo vložili nekajkrat več denarja in človeškega potenciala, tudi Trump ni bil tako bos, kot bi to kdo mislil. Res je sicer, da je bilo v njegove volilnem štabu približno osemkrat manj ljudi - nekaj manj kot 100 - kot pri Hillary, vendar je šlo za kombinacijo izjemno sposobnih, odbitih in po svoje norih posameznikov, ki so skupaj vodili vsekakor najbolj neobičajno kampanjo v zgodovini političnega boja.

 

 

Kdo so Trumpovi zmagovalci

 

Letošnjega avgusta je New York Magazine v članku Operacija Trump (vir) razkril nekaj detajlov iz "notranjega kroga" Donalda Trumpa, vendar še ni mogel predvideti, kako se bodo obnesli v ključnih tednih pred volilnim torkom. Danes je to bolj ali manj jasno,. Ključni svetovalci Donalda Trumpa, brez dvoma najbolj zaslužni za njegovo zmago, so Ivanka Trump in njen soprog Jared Kushner, Kellyanne Conway, Steve Bannon, Dan Scavino Jr., Justin McConney ter po svoje tudi Jeff Sessions in Walid Phares. In ker o njih v slovenskih mainstream medijih verjetno ne boste izvedeli ničesar, vam bomo pomagali na Portalu PLUS.

 

Ivanka Trump je očetova najtesnejša svetovalka. Kakšna funkcija jo čaka po prevzemu oblasti?

 

 

Ivanka je najbolj medijsko prepoznaven in tudi priljubljen obraz družine Trump. Na očeta ima izjemen vpliv. Ker je dobra govornica, vešča javnega nastopanja, je bila prav Ivanka Trump tista, ki je napovedala očeta, ko je oznanil svojo kandidaturo za ameriškega predsednika. Ob Ivanki je skoraj tako pomemben tudi njen soprog Jared Kushner, nepremičninski baron in lastnik tednika Observer. Izhaja iz premožne, a zelo ortodoksne judovske družine, študiral je na Harvardu in velja za Trumpovo "zvezo" z judovskimi organizacijami in Izraelom. Prav Kushner (35) je veliki um (mastermind) Trumpove digitalne kampanje, ki jo je pripravil po vzoru kalifornijskih start-upov: skupaj so spravili okoli 100 mladih strokovnjakov za socialna omrežja in digitalne medije, projekt je dobil simbolično ime Alamo. Dokler v Trumpovo kampanjo nista vskočil izkušena Kellyanne Conway in Steve Bannon, je bil Kushner dejanski vodja oziroma campaign manager.

 

Jared Kushner in Steve Bannon: skupaj sta pri Trumpu vplivnejša od vseh republikancev skupaj...

 

 

Da je neverjetna digitalna strategija, s katero je Trump spravljal ob živce na desetine milijonov spletnih uporabnikov, s tem pa seveda pridobival tudi prepotrebno prepoznavnost, zaživela, sta zaslužna Dan Scavino Jr. in Justin McConney. Prvi ima s Trumpom poseben odnos, saj ga ima bodoči predsednik takorekoč za svojega sina, med kampanjo je bil šef za socialna omrežja, mladi McConney pa je v ekipo prišel kot izjemen digitalni strateg in specialist za družbena omrežja.

 

Kellyanne Conway bo šla zaradi Trumpove zmage v zgodovino kot prva ženska, ki je uspešno vodila predsedniško kampanjo. Tako ona kot Bannon, ki je bil izvršni direktor Trumpove kampanje, izvirata iz delavskega okolja, pri čemer je Bannon v svoji karieri delal tudi kot investicijski bankir za Goldman Sachs, filmski izvršni producent in soustanovitelj kontroverznega spletnega medija Breitbart News. Za vse naštete - vključno s člani familije Trump - je značilno, da so se deklarirali kot odločni nasprotniki establishmenta, elit in tradicionalnih političnih kast.

 

Nič manj izstopajoč ni niti senator iz Alabame Jeff Sessions, pred desetletjem malo za šalo malo za res razglašen za petega najbolj konservativnega republikanca. Kakorkoli, bil je prvi republikanski senator, ki si je upal javno podpreti Trumpa in danes se mu lahko samo smeji zaradi tega, saj je predviden za generalnega državnega tožilca. Ob Sessionsu se kot eden najožjih Trumpovih ljudi pogosto omenja še Libanonec Walid Phares, ki izvira iz maronitske krščanske ločine, velja za dobrega poznavalca Bližnjega vzhoda in je strokovnjak za terorizem, sicer pa je v ZDA prišel kot legalni emigrant leta 1990. Po poroki z ameriško državljanko je pridobil ameriško državljanstbo. Phares je eden tistih, ki podirajo stereotip o Trumpovem nasprotovanju politiki legalnih (i)migracij.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Odnosi med Italijo in Slovenijo so odlični in tako dobro uveljavljeni, da so odporni tudi na menjave vlad
3
31.05.2023 20:30
Naš italijanski sodelavec Valerio Fabbri je pred dnevi v prilogi Scenari, ki izhaja kot del rimskega dnevnika Domani, objavil ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
China's debt diplomacy is facing pushback in Central Asia
5
28.05.2023 19:00
After the initial euphoria, Chinas relations with the Central Asian countries are losing traction as the local population is ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Evtanazija ali evgenika? Kaj lahko pomeni dobra smrt* v neoliberalnem obdobju človeštva
16
24.05.2023 20:59
Začelo se je zbiranje podpisov za podporo novemu zakonu, ki ga v slovenski zakonodaji še nimamo: o zakonu o pomoči pri ... Več.
Piše: Milan Krek
Borut Pahor kritično o ukinitvi nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja
30
18.05.2023 17:15
Na zadnje ideološke poteze vlade Roberta Goloba, ki je pred volitvami obljubljala depolitizacijo, zdaj pa počne ravno nasprotno, ... Več.
Piše: Uredništvo
Parlamentarne volitve v Grčiji: Negotovost kot še nikoli
10
17.05.2023 19:00
Konec tedna, natančneje 21. maja, čakajo Grčijo parlamentarne volitve, ki bodo v več pogledih prelomne. Javnomnenjske raziskave ... Več.
Piše: Tomi Dimitrovski
Beijing's new anti-spying rules could put to jail any foreign citizen living in China
8
16.05.2023 22:00
The international community is wary of Chinas latest amendments to its anti-espionage legislation that comes into effect from ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Despite likely losses, China has an interest to fund Pakistani rail network
10
09.05.2023 20:45
Putting economics on its head, China is readying to launch an ambitious USD 58 billion rail network in Pakistan, whose rationale ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Anonimka Alešu Šabedru očita, da ogroža več kot 60 milijonov evrov evropskega denarja
9
07.05.2023 20:00
Razmere v zdravstvu se bodo očitno še bolj zaostrile, do dramatičnih dogodkov naj bi prišlo že prihodnji mesec, opozarjajo naši ... Več.
Piše: Uredništvo
Kremelj je padel? Kdo je odgovoren za domnevni "atentat" na Putina in zakaj je to storil
13
04.05.2023 09:20
Natančna analiza posnetkov domnevnega ukrajinskega napada z dronoma na Kremelj, kjer je sicer uradna rezidenca ruskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Nekdanji italijanski zunanji minister Luigi Di Maio kot predstavnik evropske diplomacije v zalivskih državah
14
02.05.2023 20:00
Visoki predstavnik za zunanje zadeve Evropske unije Josep Borrell je predstavnikom vlad 27 držav članic Unije pisal, da je ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ameriška gerontokracija: Vladavina starejših v ZDA kot garancija prihodnosti zahodnega sveta?
12
28.04.2023 20:15
V Združenih državah so vedno bolj prisotni dvomi o napovedani ponovni kandidaturi Joeja Bidna. Izgleda, da osemdesetletni ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Izstop Nemčije iz rabe jedrske energije in mizantropija velikih okoljevarstvenih organizacij
22
23.04.2023 19:04
Trenutek slavja nemških Zelenih in velikih mednarodnih okoljevarsvetnih organizacij ob odklopu zadnjih treh nemških jedrskih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
China - EU relations to deteriorate as Putin ignores Xi's mediation
6
22.04.2023 00:00
The European Commission President, Ursula von der Leyen, and French President, Emmanuel Macron, are trying to change Chinas ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Emergence of New Global Industrial Supply Chain : Limitation of China - Russia Trade Cooperation
13
16.04.2023 19:00
Analysts and observers across the world are anticipating about the shape and form the new global industrial supply chain would ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Finska v zvezi NATO je še en dokaz Putinovih političnih napak
13
12.04.2023 19:33
Vojna v Ukrajini je privedla do širitve zveze NATO. Na bojišču ni končnega izida, ki bi pomenil pogajanja s Kijevom in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Cene električne energije v Evropi letijo v nebo predvsem zaradi trgovcev in špekulantov z električno energijo
21
11.04.2023 23:59
Leto 2022 je vsekakor zaznamovala energetska kriza. Cene električne energije so pričele naraščati že konec leta 2021, z rusko ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zloraba neke naravne nesreče: Četrt stoletja po velikonočnem potresu v Zgornjem Posočju (1998)
11
10.04.2023 21:00
Pred skoraj natanko četrt stoletja, na velikonočno nedeljo, 12. aprila 1998, pet minut pred poldnevom, je Zgornje Posočje ... Več.
Piše: Siniša Germovšek
Shrinking Beijing, Shanghai, Hong Kong populations worsen demographic crisis in China
10
04.04.2023 21:00
Younger generation of Chinese does not find giving birth as inevitability. China therefore recorded a population decline for the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Pozabite na drugi blok jedrske elektrarne v Krškem, vladno koalicijo so očitno potiho prevzeli špekulativni interesi
18
29.03.2023 00:55
Kdo se igra s projektom drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem? Če ste mislili, da bo oblast vsaj v tem primeru ravnala ... Več.
Piše: Uredništvo
Uničevanje izvoznega potenciala IZUM-a pod pokroviteljstvom Direktorata za znanost na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije
6
27.03.2023 21:20
Na današnji dan pred petimi leti je vodilni avtor sistemov COBISS in SICRIS, pobudnik ustanovitve in dolgoletni direktor IZUM-a ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dokler se novinarji in uredniki ne bodo uprli politikom, se bo politizacija medijev mirno nadaljevala
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.003
02/
Sončna kraljica
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.421
03/
Paradigma revščine ali zakaj bodo naši vnuki morda plavali čez Sredozemlje na jug
Andraž Šest
Ogledov: 1.959
04/
Kam pelje Logarjeva "platformizacija" volilnega kapitala?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.705
05/
Neracionalna, fanatična bitka za slovenski Bahmut po imenu RTV Slovenija
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.299
06/
Ameriške vojne in dolžniška kriza: "Biti sovražnik Združenih držav je nevarno, toda biti prijatelj je usodno"
Jeffrey Sachs
Ogledov: 1.312
07/
Vatikanska diplomacija: Bolj kot Zahodu je papež glede vojne v Ukrajini blizu stališčem Brazilije, Indije ali Kitajske
Božo Cerar
Ogledov: 1.121
08/
Evtanazija ali evgenika? Kaj lahko pomeni dobra smrt* v neoliberalnem obdobju človeštva
Milan Krek
Ogledov: 1.066
09/
China's debt diplomacy is facing pushback in Central Asia
Valerio Fabbri
Ogledov: 418
10/
Borut Pahor kritično o ukinitvi nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja
Uredništvo
Ogledov: 2.153