Razkrivamo

37 elektorskih Judežev lahko Trumpu prepreči, da bi 20. januarja postal predsednik Združenih držav

Na Portalu PLUS smo 4. novembra, torej štiri dni pred ameriškimi predsedniškimi volitvami, opozorili na usodni pomen 19. decembra, ko se zberejo  t.i. elektorji - skupaj 538 - v svojih zveznih državah in oddajo glasove glede na volilni rezultat. Svoje glasove potrdijo, podpišejo, zapečatijo in pošljejo v Washington, kamor mora pošta prispeti do 28. decembra. Zadnje dejanje pred potrditvijo predsednika (inavguracija), ki bo tokrat 20. januarja 2017, se zgodi v kongresu, kjer se na skupni seji sestaneta predstavniški dom in senat ter preštejeta elektorske glasove. S tem še formalno potrdita rezultat volitev oziroma izvolitev novega predsednika, ki je za zmago sicer potreboval 270 elektorskih glasov, prejel pa jih je 306.

13.12.2016 01:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   volitve   ZDA   Donald Trump   Hillary Clinton   elektorji   19. december   Lawrence Lessig   Washington Post   Vladimir Putin   Mandžurijski kandidat   Ivanka Trump   Jared Kushner   Kellyanne Conway   Steve Bannon   Dan Scavino Jr.   Justin McConney   Jeff Sessions   Walid Phares

Foto: Newsneck.com

Velik del ameriških medijev, ki so se med volitvami opredelili za demokrate in Hillary, danes obupano išče način, s katerim bi v javnosti ustvarili dovolj strahu, da bi vsaj nekateri elektorji zamenjali stran in izdali Trumpa, s čemer bi v Belo hišo prišla njihova izbranka Clintonova. Čeprav se sliši noro, se to dejansko dogaja. Teorije zarote o ruskem vplivanju na volitve so del te histerije.

Zakaj tako izpostavljamo vse te datume, se boste vprašali. Kaj se pa lahko zgodi, da se tranzicija oblasti med 44. in 45. ameriškim predsednikom ne bi zgodila v skladu s tradicijo oziroma formalnimi postopki? No, kdor se je v zadnjih dnevih in tednih resno poglobil v ameriške notranjepolitične in družbene razmere, nam bo pritrdil v tezi, da Združene države že vse od velikih rasnih nemirov pred pol stoletja ali pa celo od državljanske vojne sredi 19. stoletja niso bile tako razdeljene. A zaradi dominantne vloge mainstream medijev je tokrat zgodba še neprimerno bolj zapletena in kompleksna, zato je nemogoče napovedati, kaj se bo zgodilo v prihodnjem tednu oziroma koliko od Trumpovih elektorjev bo pod pritiskom medijskega stampeda "zamenjalo stran" in se odreklo podpori kandidatu, čigar elektorji dejansko so. Če se jih 37 odloči za to, se zmaga prevesi na strani Hillary Clinton. Že razmišljanje o čem tako neverjetnem bi bilo še pred štirimi leti, torej na prejšnjih predsedniških volitvah, nekaj nezaslišanega. In če bi kak elektor dejansko izdal svojega kandidata, bi doživel strahotno medijsko in javno obsodbo. Vendar je tokrat drugače. V ozadju konstantnih prizadevanj po spremembi volilnege izzida je namreč ob najbolj fanatičnih demokratih tudi dobršen del korporativnih medijev, frustriranih zaradi Trumpove zmage in svojega poraza. Za marsikatero medijsko hišo je to bitka na vse ali nič; novembrske volitve so dokončno odprle novo poglavje političnega marketinga in volilne kampanje, v kateri mainstream mediji ne igrajo več glavne, osrednje vloge. V bistvu jih je konec, izgubili so večino kredibilnosti in zaupanja. Prelevili so se v politične aktiviste in tega na koncu niti niso več skrivali. Ker zdaj lahko izgubijo vse oziroma se je to že začelo dogajati, so se s poslednjimi močmi spravili na križarski pohod proti Trumpu. Ustvarjajo patološko ozračje, v katerem je ideja o "odstranitvi" izvoljenega predsednika postala povsem legitimna in do določene mere celo pravniško podprta. Za to je že poskrbel harvardski profesor Lawrence Lessig, sicer član Demokratov, ki je konec novembra v Washington Postu objavil prispevek (vir), v katerem je - sklicujoč se na ustavo - pozival elektorje, naj svoje glasove razporedijo drugače kot so določili volivci, in sicer tako, da bo v Belo hišo izvoljena Hillary Clinton...

 

Prihod elektorskih lističev v zapečatenih lesenih skrinjah v ameriški Kongres.

 

 

Histerični "liberalci" in Ruski kandidat

 

Ali lahko demokrati, ki jih je poraz Hillary Clinton spravil na rob politične blaznosti, še spodnesejo Donalda Trumpa na poti do inavguracije za predsednika Združenih držav Amerike 20. januarja prihodnje leto? Očitno mislijo, da lahko. Sklicujoč se na domnevno vmešavanje Rusije v volilno tekmo so demokrati skupaj s korporativnimi mediji stvari pripeljali tako daleč, da se utegne več Trumpovih elektorjev obrniti proti njemu (doslej se je "zlomil" eden, in sicer teksaški elektor Christopher Suprun). Argumentov o dejanski vpletenosti Rusije oziroma Vladimirja Putina v potek ameriških volitev seveda ni. Če se v zgodbo ne bi nerodno vmešala CIA, (njeno izjavo, da so Rusi nameravali vplivati na volitve s kibernetskimi napadi, je Washington Post "interpretiral", kot da so se Rusi vmešali v volitve, da bi pomagali Trumpu, pri tem pa se medij skliceval na en sam neimenovan vir!), bi najbrž ostala na nivoju še ene izmed številnih teorij zarot.

 

S tem nevrotičnim momentom pa se je odprla povsem hollywoodska dimenzija tokratnih volitev in vmešavanja tujega hegemona vanje. Kot alegorija služi roman, v bistvu psihološki triler Richarda Condona z naslovom Mandžurijski kandidat (Manchurian Candidate) iz leta 1959, napisan v času hladne vojne z vsemi potrebnimi začimbami: komunisti, Moskva, KGB, speči agent v ZDA... Cilj zarote je izvesti državni udar v Ameriki, do katerega naj bi prišlo tako, da bi glavi protagonist, tj. Mandžurijski kandidat na konvenciji ustrelil predsedniškega kandidata itd. Condonov roman je John Frankenheimer že čez tri leta režisersko obdelal v istoimenskem filmu, kjer je v glavni vlogi blestel Frank Sinatra, leta 2004 pa je Jonathan Demme posnel še remake. Ideja je ostala zelo podobna in je seveda izjemno aplikativna na aktualne razmere v Združenih državah: namesto Mandžurijskega imamo zdaj Ruskega kandidata. Donald Trump je sicer še vedno isti Donald Trump, kot je bil lani ali pred desetletjem, vendar so ga v Belo hišo dejansko pripeljali Rusi, torej Moskva, diktator in morilec Putin. Sovjetska zveza, takorekoč...

 

 

Ali lahko tako bolne ideje, ki vsekakor dohajajo nivo najbolj zmešanih teorij zarot, padejo na plodna tla in sprožijo dovolj velik val strahov in nezaupanja, da bi se določen del elektorjev dejansko odločil, da Trumpovih glasov ne potrdi? Da zamenja stran? Si premisli in glasuje za Hillary? Amerika je bila doslej metafizično utemeljena prav na strahu (v imenu strahu so izvedli genocid nad staroselci, vrgli atomski bombi na Japonsko leta 1945, iskali fantomsko kemično in biološko orožje v Iraku leta 2003 ipd.), ki ga znajo genialno podpihovati korporativni mainstream mediji in seveda hollywoodska filmska mašinerija. Še enkrat je treba izpostaviti eden in edini motiv za takšno širjenje strahu: šok ob rezultatih volitev 8. novembra.

 

 

Metafizične razsežnosti 8. novembra

 

Razkrili bomo nekaj, kar razloži vso emotivno razsežnost tega dogodka in kar slovenska javnost verjetno še ni izvedela. Informacijo nam je posredoval vir, ki je prijatelj pomembnega washingtonskega insiderja: Hillary Clinton je, ko je v štabu demokratov zvečer 8. novembra postalo jasno, da je Trump dobil večino elektorskih glasov, doživela takšen šok, da so jo peljali na urgenco. Kasneje - ko si je opomogla - sprva ni hotela nič slišati o tem, da je konec, ampak jo je moral predsednik Barack Obama prepričevati, naj vendar prizna poraz in s tem konča volilno tekmo. In še en detajl, ki kaže, kako nepredviden je bil rezultat teh volitev: Barron Trump je svojim sošolcem nekaj dni pred volitvami olajšano dejal, da mora zdaj zdržati samo še malo, pa bo spet normalen fant brez spremstva tajnih agentov...

 

Če torej upoštevamo vse razsežnosti tega nepredvidenega poraza, počasi dobivamo širšo sliko upora establishmenta, ki se očitno poigrava z nevarno (bolje: noro) idejo, da oblasti pač ne bi prepustil zakonito izvoljenemu predsedniku. Dokler je bil le kandidat, so se iz Trumpa norčevali, toda danes, ko je izvoljeni predsednik (President Elect), je smeha konec, namesto tega se mrzlično iščejo "rešitve". Vendar je realno dejstvo, da so mandžurijske neumnosti in teorije zarote o Putinovem vplivu vseeno preveč absurdne, da bi dosegle svoj namen. Kajti čeprav so demokrati v kampanjo vložili nekajkrat več denarja in človeškega potenciala, tudi Trump ni bil tako bos, kot bi to kdo mislil. Res je sicer, da je bilo v njegove volilnem štabu približno osemkrat manj ljudi - nekaj manj kot 100 - kot pri Hillary, vendar je šlo za kombinacijo izjemno sposobnih, odbitih in po svoje norih posameznikov, ki so skupaj vodili vsekakor najbolj neobičajno kampanjo v zgodovini političnega boja.

 

 

Kdo so Trumpovi zmagovalci

 

Letošnjega avgusta je New York Magazine v članku Operacija Trump (vir) razkril nekaj detajlov iz "notranjega kroga" Donalda Trumpa, vendar še ni mogel predvideti, kako se bodo obnesli v ključnih tednih pred volilnim torkom. Danes je to bolj ali manj jasno,. Ključni svetovalci Donalda Trumpa, brez dvoma najbolj zaslužni za njegovo zmago, so Ivanka Trump in njen soprog Jared Kushner, Kellyanne Conway, Steve Bannon, Dan Scavino Jr., Justin McConney ter po svoje tudi Jeff Sessions in Walid Phares. In ker o njih v slovenskih mainstream medijih verjetno ne boste izvedeli ničesar, vam bomo pomagali na Portalu PLUS.

 

Ivanka Trump je očetova najtesnejša svetovalka. Kakšna funkcija jo čaka po prevzemu oblasti?

 

 

Ivanka je najbolj medijsko prepoznaven in tudi priljubljen obraz družine Trump. Na očeta ima izjemen vpliv. Ker je dobra govornica, vešča javnega nastopanja, je bila prav Ivanka Trump tista, ki je napovedala očeta, ko je oznanil svojo kandidaturo za ameriškega predsednika. Ob Ivanki je skoraj tako pomemben tudi njen soprog Jared Kushner, nepremičninski baron in lastnik tednika Observer. Izhaja iz premožne, a zelo ortodoksne judovske družine, študiral je na Harvardu in velja za Trumpovo "zvezo" z judovskimi organizacijami in Izraelom. Prav Kushner (35) je veliki um (mastermind) Trumpove digitalne kampanje, ki jo je pripravil po vzoru kalifornijskih start-upov: skupaj so spravili okoli 100 mladih strokovnjakov za socialna omrežja in digitalne medije, projekt je dobil simbolično ime Alamo. Dokler v Trumpovo kampanjo nista vskočil izkušena Kellyanne Conway in Steve Bannon, je bil Kushner dejanski vodja oziroma campaign manager.

 

Jared Kushner in Steve Bannon: skupaj sta pri Trumpu vplivnejša od vseh republikancev skupaj...

 

 

Da je neverjetna digitalna strategija, s katero je Trump spravljal ob živce na desetine milijonov spletnih uporabnikov, s tem pa seveda pridobival tudi prepotrebno prepoznavnost, zaživela, sta zaslužna Dan Scavino Jr. in Justin McConney. Prvi ima s Trumpom poseben odnos, saj ga ima bodoči predsednik takorekoč za svojega sina, med kampanjo je bil šef za socialna omrežja, mladi McConney pa je v ekipo prišel kot izjemen digitalni strateg in specialist za družbena omrežja.

 

Kellyanne Conway bo šla zaradi Trumpove zmage v zgodovino kot prva ženska, ki je uspešno vodila predsedniško kampanjo. Tako ona kot Bannon, ki je bil izvršni direktor Trumpove kampanje, izvirata iz delavskega okolja, pri čemer je Bannon v svoji karieri delal tudi kot investicijski bankir za Goldman Sachs, filmski izvršni producent in soustanovitelj kontroverznega spletnega medija Breitbart News. Za vse naštete - vključno s člani familije Trump - je značilno, da so se deklarirali kot odločni nasprotniki establishmenta, elit in tradicionalnih političnih kast.

 

Nič manj izstopajoč ni niti senator iz Alabame Jeff Sessions, pred desetletjem malo za šalo malo za res razglašen za petega najbolj konservativnega republikanca. Kakorkoli, bil je prvi republikanski senator, ki si je upal javno podpreti Trumpa in danes se mu lahko samo smeji zaradi tega, saj je predviden za generalnega državnega tožilca. Ob Sessionsu se kot eden najožjih Trumpovih ljudi pogosto omenja še Libanonec Walid Phares, ki izvira iz maronitske krščanske ločine, velja za dobrega poznavalca Bližnjega vzhoda in je strokovnjak za terorizem, sicer pa je v ZDA prišel kot legalni emigrant leta 1990. Po poroki z ameriško državljanko je pridobil ameriško državljanstbo. Phares je eden tistih, ki podirajo stereotip o Trumpovem nasprotovanju politiki legalnih (i)migracij.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
4
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 2.301
02/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.959
03/
Čez 60 let bo tukaj Madžarska in mrgolelo bo albanske, bosanske ter ciganske dece
Ana Jud
Ogledov: 1.522
04/
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
Domen Savič
Ogledov: 1.357
05/
Gostujoči komentar: Slovenska politika ne išče rešitev, ker iskanje rešitev ne prinaša sedežev v parlamentu
Aleksandra Pivec
Ogledov: 1.072
06/
Sprechen Sie Albanisch?* Kosovsko vprašanje in dokončanje razpada Jugoslavije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.181
07/
Približuje se nam nov val epidemije, morda najhujši od vseh, ki smo jih do sedaj doživeli
Milan Krek
Ogledov: 888
08/
Stop vohunjenju! Reši nas lahko samo popolna transparentnost in javna dostopnost
Miha Burger
Ogledov: 790
09/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.529
10/
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
Bine Kordež
Ogledov: 755