Razkrivamo

Kvote in zmeda: Magnifico ni dovolj naš, če ne poje po naše

Potem ko smo objavili komentar glasbenega urednika na Valu 202 Andreja Karolija na temo kvote slovenske glasbe, je prišel na vrsto še predsednik programskega sveta Radiotelevizije Slovenija, sicer pa priznani scenarist in režiser Miran Zupanič. Ker vemo, da politični odločevalci, ki so pripravili in sprejeli neživljenjsko in škodljivo ureditev obveznega predvajanja slovenske glasbe z novelo zakona o medijih, berejo naš medij, saj prinaša racionalne razmisleke uglednih in spoštovanih avtorjev, bomo z akcijo nadaljevali.

14.12.2016 21:33
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Zakon o medijih   glasbena kvota   Miran Zupanič   Val 202   Julijana Bizjak Mlakar

Fotomontaža: Portal PLUS

Radijskim postajam pada poslušanost, niža se jim prihodek od oglaševanja, grozi jim zapiranje delovnih mest, komercialnim menda celo ukinjanje.

Je kateri kulturnopolitični ukrep letos buril duhove bolj kot uzakonitev kvote domače glasbe? Ukrep, ki naj bi zavaroval slovensko glasbeno ustvarjalnost, kulturno samobitnost in identiteto, je po zatrjevanju radijcev povzročil beganje poslušalcev med postajami ter odprl vrata za njihovo pospešeno selitev na digitalne platforme. Sodi ta selitev publike in oglaševalcev med posledice, s katerimi je zakonodajalec računal? Je v korist ali škodo javnemu interesu na področju kulture?

 

To je le ena od dilem, ki jih odpira novela Zakona o medijih (ZMed). Na glavno je že 28. januarja opozorila Tanja Lesničar Pučko, ko je razmišljala o prihodnosti radijskih postaj po uvedbi kvote: "Poslušali jih bodo tisti reveži, ki jim je medij prirasel k srcu, ko še ni v največji meri skrbel za skomercializirano poneumljanje in tričetrtinski takt. Ti bodo po inerciji še naprej vklapljali svoj tranzistorček in se pustili mučiti nacionalnemu interesu, kot ga razume oblast, ki se ji kolca po totalnem obvladovanju družbe." (vir)

 

Izgon enega dela publike in homogenizacija drugega? Ni to preveč fantazijska razlaga, do kod naj bi segala domišljija piscev zakonov? So si le poenostavili delo, izbrskali par tujih rešitev, vzeli eno za izhodišče in izdelali poslovenjeno različico? Dr. Marko Milosavljević na Portalu PLUS 18. septembra: "V celoti gledano imamo še vedno opravka s spremembami zakona, ki so skupaj z obrazložitvijo v uvodu dobesedno prevedene iz nekega kanadskega dokumenta." (vir)

 

Ojej, je to res? Ni mi znan demanti gornje trditve, ampak ker je njena izpeljava tako osupljiva, jo bom raje zapisal v vprašalni obliki: je dvomilijonska Slovenija svoj kulturnopolitični model za krepitev glasbene ustvarjalnosti in kulturne identitete oprla na model države, ki ima 36 milijonov prebivalcev? Je prezrla, da sta v Kanadi v veljavi velika jezika, ki imata po svetu od 360 do 400 milijonov (angleščina) oziroma 80 milijonov naravnih govorcev (francoščina)?

 

Kakorkoli, predlog spremenjene kvote je ministrica Julijana Bizjak Mlakar dala v javno razpravo. Pomislekov in svaril očitno ni kaj dosti upoštevala, učinki noveliranega zakona zdaj pričajo o stopnji politične modrosti, s katero so bili usklajeni interesi tistih, ki se jih zakon najbolj tiče: radijskim postajam pada poslušanost, niža se jim prihodek od oglaševanja, grozi jim zapiranje delovnih mest, komercialnim menda celo ukinjanje. Kakšne večje koristi se ne obetajo niti glasbenikom, saj poskušajo radijci ugoditi zahtevam zakona in okusu poslušalcev s ponavljanjem hitov, v obtoku je manj skladb manjšega števila izvajalcev. Del publike in oglaševalcev pa se medtem seli na druge, manj regulirane medijske platforme.

 

Zakonodajalec je prezrl, da je radio živ medij in da življenja ni mogoče vedno stlačiti v odstotke in sheme. To so sredi nepredvidljivega olimpijskega leta prvi občutili na Valu 202, najbolj poslušanem javnem radijskem programu v državi. Akosova štoparica jim je namerila 86 sekund primanjkljaja domače glasbe. Ker Magnifico ni dovolj naš, če ne poje po naše.

 

In tu prehajamo k bistvu, na katerega je januarja opozarjala Tanja Lesničar Pučko: "totalno obvladovanje družbe" ni nujno tisti smoter, ki ga je želel zakonodajalec doseči, vse bolj pa se zdi, da je pri doseganju tega smotra uspešnejši kot pri vseh deklariranih v zvezi s krepitvijo glasbene ustvarjalnosti, jezika in identitete. Če pustimo ob strani nadvse pomembno vprašanje, zakaj slovenski poslušalci ne marajo domače glasbe tako zelo, kot želi zakonodajalec, pa številke neizprosno kažejo, da se struktura radijskega poslušalstva po noveliranju medijskega zakona spreminja. Spreminjajo se oglaševalski finančni tokovi, ki sledijo publiki, posledično ima zakon vpliv na vso radijsko dejavnost. Vse kaže, da jo slabi. Je zakon (ne)hote pisan v prid koga drugega? Internetne industrije?

 

Ministrstvo, ki je pripravilo spremembe Zakona o medijih za radijsko področje, zdaj pripravlja strategijo, s katero bo uredilo vso medijsko krajino. Le kaj nas potem čaka?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Kazahstan na prepihu med Rusijo in lokalnimi dinamikami
9
25.01.2022 23:28
Ko se je 2. januarja na trgu v Žanaozenu, mestu s približno sto petdeset tisoč prebivalci v regiji Mangistau, zbralo na desetine ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
28
21.01.2022 02:57
Rusija kopiči svoje čete na svoji meji z Ukrajino, pa tudi v Belorusiji na njeni ukrajinski meji. Gre za številčne sile, ki bi ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
12
19.01.2022 03:28
Kljub precejšnji skepsi je zakonodajalec le potrdil spremembe in dopolnitve zakona o javnem naročanju, s čemer naj bi se končala ... Več.
Piše: Uredništvo
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
17
18.01.2022 00:00
As the multi-trillion Belt and Road Initiative (BRI) gains momentum in Africa through a slew of big infrastructure projects, the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Od podražitev elektrike bodo na koncu profitirale zlasti domače državne energetske družbe
12
12.01.2022 20:55
Na ekonomskem področju se v zadnjem obdobju največ pozornosti namenja inflaciji, pri čemer še posebej izstopa rast cen ... Več.
Piše: Bine Kordež
Poteza, ki si zasluži aplavz: Julian Assange postal častni član slovenskega centra PEN
21
11.01.2022 19:00
Na prvi ponedeljek novega leta 2022 smo člani in članice upravnega odbora Slovenskega centra PEN soglasno izvolili Juliana ... Več.
Piše: Uredništvo
Sprenevedanje Unesca glede težav projekta COBISS.Net ter zmeda glede statusa in dejavnosti IZUM-a pod pokroviteljstvom Unesca
2
10.01.2022 22:07
IZUM z zgodovinsko pogojenim in zavajajočim imenom Institut informacijskih znanosti se je po izločitvi iz Univerze v Mariboru ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ženevski dialog: "Njet" ruskim prizadevanjem za novo Jalto v Evropi
21
09.01.2022 23:01
V Ženevi se danes (10. januarja) začenjajo diplomatski pogovori med Rusijo in Združenimi državami Amerike, ki jim bodo čez dva ... Več.
Piše: Božo Cerar
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
14
07.01.2022 19:00
Nekateri precejšnji zmedi na levici, kjer bele eminence iz ozadja še vedno iščejo Mesijo oziroma Antijanšo, sicer iz gole ... Več.
Piše: Uredništvo
Zapuščina spravljivosti: Poslednje leto nekega predsednika
17
04.01.2022 23:05
22. decembra letos bo predsedniška palača na Erjavčevi izgubila dolgoletnega stanovalca. Še ne šestdesetletni Borut Pahor bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Utemeljenost razkritij o pogojih vrhovnega sodnika Branka Masleše za opravljanje sodniške funkcije
24
28.12.2021 21:59
Prispevek je odziv na aktualna medijska razkritja novinarjev v smeri morebitnega neizpolnjevanja pogojev sodnika Vrhovnega ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Manipulacije z javnim mnenjem niso le norčevanje iz volivcev, ampak imajo lahko tudi resne posledice za demokracijo
20
19.12.2021 22:06
V zadnjih tednih smo bolj kot kadarkoli do sedaj v zgodovini Slovenije priča ustvarjanju javnega mnenja prek lansiranja ... Več.
Piše: Uredništvo
Patriotske igre: Kako se izogniti najhujšemu v Ukrajini in na Tajvanu
16
16.12.2021 21:04
Nobena globalna struktura miru ne more biti stabilna in varna, če vse strani ne priznajo legitimnih varnostnih interesov drugih. ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Nekaj mitov in legend o "mrtvem denarju" in milijardnih depozitih na naših bankah
10
12.12.2021 22:30
Od zbranih 23,8 milijard evrov depozitov prebivalstva banke namenijo 11,1 milijard za posojila nazaj ljudem (največ ... Več.
Piše: Bine Kordež
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
11
30.11.2021 21:00
Desetletni deček Jaša Šavli, ki je lani poleti utonil v Soči, kjer ga je odnesel nenadni plimni val narasle reke, do česar je ... Več.
Piše: Uredništvo
Intelektualci predlagajo "zavezništvo za politično sredino", ki bi podrlo aktualne zidove izključevanja
24
11.11.2021 22:38
Matej Avbelj, Peter Jambrek, Ernest Petrič, Janez Podobnik, Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Žiga Turk, Marko Voljč in Tomaž ... Več.
Piše: Uredništvo
Vili Kovačič: "Zahtevamo javnost sojenja, javnost dohodkov in odpravo neznanja tistih, ki nam sodijo v imenu ljudstva!"
14
07.11.2021 21:15
Pobuda štirih civilnodružbenih skupin je zaradi kroničnega nezaupanja in izjemno nizkega ugleda slovenskega sodstva dobronamerna ... Več.
Piše: Uredništvo
Hrvaški Bleiburg: Disgenetični učinki komunističnega terorja na genski zapis populacije žrtev
16
29.10.2021 21:00
Komunistični genocidi so neposredno vplivali na upad kulturne in gospodarske rasti narodov vzhodne Evrope, ker je bilo veliko ... Več.
Piše: Tom Sunić
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
5
18.10.2021 22:20
Kot kaže, zakon, ki naj bi končno uredil delovanje Demografskega sklada, niti pod mandatom sedanje vlade ne bo sprejet. Apetiti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
5
10.10.2021 20:00
Še pred uvodom v predstavitev proračunov za prihodnji dve leti (2022-2023) je večji del opozicije odkorakal iz parlamenta in ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
Uredništvo
Ogledov: 2.297
02/
Pandemija enoumja v znanosti in družbi
Simona Rebolj
Ogledov: 2.449
03/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 2.321
04/
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
Božo Cerar
Ogledov: 1.659
05/
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
Milan Krek
Ogledov: 1.512
06/
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
Pavle Okorn
Ogledov: 1.353
07/
Dolgo zamolčevana ukrajinska zgodba o ekonomskem kolapsu, ki jo lahko Rusija izkoristi namesto vojaškega konflikta
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.117
08/
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
Valerio Fabbri
Ogledov: 987
09/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 2.033
10/
Kazahstan na prepihu med Rusijo in lokalnimi dinamikami
Valerio Fabbri
Ogledov: 356