Slovenski mediji z vlado Mira Cerarja res nimamo sreče. Najprej se je pod pretvezo nujnosti lotila spreminjanja kvote slovenske glasbe, ki je radijskim postajam že povzročila škodo, veliko prahu pa je kasneje dvignila še medijska strategija, predvsem tako imenovani davek na internet, ki ga je ministrstvo za kulturo napovedalo v besedilu zadnje različice strategije. In medtem ko novinarji, uredniki in predstavniki izdajateljev zahtevajo čimprejšnje spremembe zastarelega in omejujočega zakona o medijih, ki naj bi izhajal prav iz zgrešenega besedila strategije, direktorat za medije še vedno vodi kar državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Damjana Pečnik, sicer diplomirana umetnostna zgodovinarka z opravljenim strokovnim izpitom s področja konservatorstva.

Spomnimo, vlada je 8. septembra razrešila Klemna Kraigherja Mišiča s položaja vršilca dolžnosti generalnega direktorja direktorata za medije na ministrstvu za kulturo in začasno pooblastilo za vodenje direktorata podelila državni sekretarki na ministrstvu Damjani Pečnik. In v treh mesecih, ko se pripravlja medijska strategija, na podlagi katere naj bi ministrstvo za kulturo spisalo novo medijsko zakonodajo (zakon o medijih in zakon o Radioteleviziji Slovenija), Cerarjevi vladi še ni uspelo najti kompetentne osebe, ki bi bila pripravljena v tem ključnem trenutku prevzeti vodenje direktorata za medije. Toliko o tem, kolikšen pomen daje Cerarjeva ministrska ekipa medijem in novinarstvu, ki so temelj vsake demokratične ureditve.
 

Zakaj pa je direktorat za medije že tako dolgo brez generalnega direktorja? "Zaradi odhoda prejšnjega vršilca dolžnosti generalnega direktorja direktorata za medije k drugemu delodajalcu je minister za kulturo v skladu s predpisi sprožil natečajni postopek za izbiro novega generalnega direktorja, vendar slednji še ni zaključen. O dolgotrajnem neimenovanju generalnega direktorja ni moč govoriti," odgovarjajo na kulturnem ministrstvu, ki ga vodi Tone Peršak. Takšen odgovor lahko seveda brez težav označimo za sprenevedanje. Vsakdo, ki je kdaj pobliže spremljal delovanje državne uprave, namreč ve, da so dosedanje vlade ob razrešitvah direktorjev direktoratov že imele nadomestne kandidate in tako na isti dan že imenovale naslednike na teh položajih. In kar je najpomembneje, večinoma je šlo za ljudi, ki so imeli izkušnje in znanje s posameznega področja in so tako lahko kasneje tudi s polnim mandatom prevzeli vodenje določenega direktorata. Če bi dala vlada Mira Cerarja res kaj na prenovo medijske zakonodaje, ki jo je izpostavila tudi v koalicijski pogodbi, bi bilo torej za pričakovati, da se bodo na ministrstvu za kulturo in v koalicijskih vrstah tudi sami angažirali pri iskanju novega, predvsem pa kompetentnega direktorja oziroma direktorice direktorata za medije. Če tega ne počnejo, so ukrepi iz koalicijske pogodbe zgolj prazne obljube oziroma lepe besede za naivneže. 

Izsek iz koalicijske pogodbe aktualne vlade. 

Sicer pa zainteresirana javnost že dalj časa opozarja, da je direktorat za medije kadrovsko podhranjen. Poleg tega se z mediji, ki naj bi jih imeli v Sloveniji več kot 2000, z vidika nadzora ukvarja zgolj ena (da, pravilno ste prebrali) medijska inšpektorica. Namerava torej Cerarjeva vlada v novem proračunskem letu nekaj sredstev nameniti tudi direktoratu za medije, da bi se ta lahko kadrovsko okrepil in tako lažje pripravil prenovljeno medijsko zakonodajo? Bojimo se namreč, da nas bo minister Tone Peršak ob zaključku mandata prepričeval, da so storili vse, vendar jim kaj več zaradi parcialnih interesov posameznih deležnikov ni uspelo narediti. "Glede na trenutno število dovoljenih kvot za zaposlitev in finančna sredstva ministrstvo ne načrtuje dodatnih zaposlitev," pojasnjujejo na kulturnem ministrstvu.

Ob takšnih prioritetah na področju medijev je torej za Cerarjevo vlado nekaj povsem običajnega, da ekipo, ki naj bi načrtovala razvoj medijskega prostora v državi, že tri mesece vodi zgodovinarka. Če bo pristojnosti direktorata za medije v prihodnosti prevzel zavod za varstvo kulturne dediščine, nas ne bo presenetilo.