Komentar

Legitimizacija socializma v diplomaciji ali primer Pahorjevega varovanca Stanislava Vidoviča

Primer Vidovič, opozarja nekdanji zunanji minister in naš komentator Dimitrij Rupel, odpira občutljivo vprašanje našega odnosa do socializma in politične policije oziroma obveščavalnih služb, kakršna je bila denimo SDV. Kako je mogoče, da so v Sloveniji njeni nekdanji sodelavci nagrajeni z veleposlaniškimi položaji? Je morda postala pripadnost takšnim službam norma diplomatskega napredovanja, podobno kot je bila v socialistični Jugoslaviji?

16.12.2016 14:59
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Stanislav Vidovič   Borut Pahor   MZZ   diplomacija   Washington   ZDA   lustracija   SDV

Foto: Državni zbor

Veleposlaništvo v Washingtonu ni kakrkšnokoli veleposlaništvo. Tja pošiljajo diplomate, ki so vredni najvišjega zaupanja.

V času prve Janševe vlade (2004-2008) je bilo običajno, da se je tedanji zunanji minister, ki je tudi Pisec Teh Vrstic (v nadaljevanju PTV), o kandidatih za veleposlanike posvetoval tudi s predstavniki opozicije. Tako se je pred imenovanjem večje skupine novih veleposlanikov sestal z vodjo opozicijske stranke SD. To ni bil nihče drug kot Borut Pahor, ki je bil povrhu tudi evropski poslanec, zato sta se z ministrom - ki je imel tam še nekatere druge opravke - srečala kar v prostorih evropskega parlamenta. Pahor ni imel pripomb glede seznama, na katerem so bili poleg diplomatov brez stranke člani vladajočih in opozicijskih strank, na koncu pa je zastavil ministru neprijetno vprašanje: "Kaj pa Vidovič?" Predsednik Socialnih demokratov je imel v mislih vodjo sektorja za varnostno politiko v Ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) in člana svoje stranke Stanislava Vidoviča, ki ga na ministrovem seznamu ni bilo in za katerega niti v MZZ niti v kabinetu predsednika vlade ni bilo pravega navdušenja.

 

"Vidovič bi lahko bil veleposlanik," je menil ministrov sogovornik.

 

PTV, ki mu je, kot rečeno, postalo neprijetno, je še enkrat preletel svoj seznam, malo pomislil, nakar je razložil. "O Vidoviču sem razmišljal tudi jaz, vendar je imel predsednik vlade pomisleke, češ da gre za nekdanjega sodelavca Službe državne varnosti."

 

"To," se je razburil sogovornik, "je lustracija!"

 

"OK," je odgovoril PTV, "bom šefu poročal o tvojem predlogu, govoril bom tudi z Vidovičem, in upam, da bomo našli rešitev."

 

Poslanec/predsednik in PTV sta se rokovala in - kot vedno - prijateljsko odšla vsak v svojo smer. Sledili so dnevi vseh mogočih obveznosti, vmes pa je prišlo tudi do kratkega posveta med predsednikom vlade in njegovim ministrom za zunanje zadeve. Po poročilu o sestanku s šefom opozicije je bil predsednik vlade videti resigniran, minister, torej PTV, pa si je to razlagal kot pristanek na še en poskus. Pahorjevega varovanca je povabil na sestanek, na katerem mu je ponudil veleposlaniško mesto v Sofiji, kjer so nameravali odpreti novo veleposlaništvo. Vidovič, ki je bil s tem rešen lustracije, je odgovoril, da bo premislil. Za premislek si je vzel kar nekaj časa, nato je sporočil, da iz družinskih razlogov ne more v Bolgarijo in da bo rajši počakal na kakšno drugo ponudbo. PTV je potem zadevo odložil misleč, da je zaplet zaenkrat rešen. Zadnje leto vlade je bilo zapleteno na mnogih ravneh, prišle so volitve in zamenjave. PTV je izvedel, da je bil Vidovič izbran za veleposlanika v Bratislavi.

 

V času, ko PTV piše te vrstice, se je razvedelo, da je Stanislav Vidovič kandidat za veleposlanika v Washingtonu. Veleposlaništvo v Washingtonu ni kakrkšnokoli veleposlaništvo. Tja pošiljajo diplomate, ki so vredni najvišjega zaupanja. Veleposlaniki v Washingtonu so pogosto nekdanji ali prihodnji ministri za zunanje zadeve. Tupatam postane veleposlanik v Washingtonu oseba, ki ima velike zasluge za vladno stranko ali za voditelje, ki odločajo o veleposlanikih.

 

V zvezi s primerom Vidovič, katerega izid ne more biti predmet teh vrstic, se postavlja neko drugo vprašanje: kako ravnajo, in kako naj ravnajo države, vlade, ministrstva, sodišča ... po zgodovinskih pretresih, kot sta bila konec hladne vojne ali ustanovitev nove države? Tu ne gre za običajne povolilne spremembe in kombinacije, za menjave oblasti in vlad, ki so posledica (bolj ali manj) demokratičnih procesov. Gre recimo za odločitve o ravnanju po revolucijah, vojnah, mirovnih konferencah... Kot je znano, so po koncu II. svetovne vojne povsod v Evropi, v Vzhodni in Srednji Evropi pa po zmagi revolucije in socializma nastopile velikanske spremembe, politični obračuni in maščevanja, ki jim pravimo čistke, denacifikacija ali npr. lustracija. Nekaj podobnega se je dogajalo tudi v nekdanjih komunističnih državah po propadu socializma oz. po razpadu Sovjetske zveze in Varšavskega pakta. Po združitvi Nemčij so brez velikih pomislekov in brez pretiranega hrupa iz važnejših javnih služb (da o politiki ne govorimo) odslovili nekdanje člane ali zaupnike obveščevalnih služb (STASI). Tudi v tem primeru je šlo za konec vojne, v kateri so se nekateri posamezniki odlikovali s hrabrostjo, drugi pa z zaničevanja vredno kolaboracijo. Delo Andraža Zidarja Lustracija[1], recimo, govori o "očiščevalnih ukrepih" demokratičnih oblasti, da bi odstranile kršilce človekovih pravic, "da le-ti ne bi ogrozili prehoda v demokratični sistem".

 

PTV, ki je bil šestnajst let, med letoma 1974 in 1990, predmet nadzorstva Udbe (ki mu je prisluškovala, brala njegova pisma, ga spremljala na potovanjih...), je glede zadev, o katerih piše v teh vrsticah, posebej občutljiv. Po eni strani se ne more strinjati, da bi morali državljani dokazovati svojo nedolžnost, kot so to nekoč od Nemcev, ki so živeli v Sloveniji, zahtevali znani revolucionarni Avnojski sklepi; po drugi strani pa bi morali biti tisti, ki jim je do moderne in demokratične države Slovenije, pozorni na pojav legitimizacije, tj. upravičevanja socializma in komunizma. Da o politični policiji oz. o obveščevalnih službah, kot sta bili Udba in SDV, ne govorimo. V Washingtonu se utegnejo vprašati, kako je mogoče, da so v Sloveniji njuni nekdanji pripadniki nagrajeni z veleposlaniškimi položaji; in ali je postala pripadnost takšnim službam norma diplomatskega napredovanja, kot je bila v socialistični Jugoslaviji? Pa še: ali je tozadevna abstinenca razlog za zavračanje kandidatov za veleposlanike?

 


[1] Andraž Zidar, Lustracija, izločitev nasprotnikov demokracije z javnih položajev, Ljubljana 1996.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Vse naše bombe: od Vurberka do volilnih skrinjic
19
26.07.2017 19:17
Ves ta cirkus okoli neeksplodirane letalske bombe iz II. svetovne vojne, ki so jo našli v legendarni občini Duplek, bi bil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Moja resnica o prevzemu Merkurja
19
25.07.2017 22:45
Zavedam se sicer, da ima večina ljudi izoblikovano mnenje o preteklih dogodkih v zvezi s slovensko tajkunizacijo in da jih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ekomafija ali zgodba o evoluciji mafije skozi trgovino z odpadki
6
24.07.2017 22:38
Mafija, imenovana tudi Cosa Nostra ali naša stvar, se prilagaja okolju. Vedno več dokazov govori o prodoru v legalno sfero in ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Dajmo besedo Nemcem, naj povedo, kako je to - biti Nemec
4
22.07.2017 22:59
Omogočimo Nemcem simpozij, na katerem najartikulirajo, kako je to, biti Nemec. Njihovo simpozijsko diskusijo uporabimo za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Med železom in žametom: Slovenci in Evropa po koncu hladne vojne
11
20.07.2017 19:48
Knjiga Železo in žamet je zelo natančna in celovita diagnoza trenutnega stanja, v katerem se ta hip nahaja slovenska država, ... Več.
Piše: Borut Trekman
Idealizem Tomija Bitežnika in najmočnejši paradoks demokracije
7
19.07.2017 20:58
Tik pred volitvami poleti 2014 se je pojavil neke vrstealternativni voditelj, ki je dajal vtis, da bo drugačen od drugih. Zato ... Več.
Piše: Miha Burger
Whitewashing ali po slovensko: verzija pranja denarja z dodajanjem odstranjevalca madežev
21
18.07.2017 19:43
Gre za finančne malverzacije z znaki pranja denarja ob pomoči beloovratniških kriminalnih finančnih strokovnjakov in sodelovanju ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Pismo brez pisave, spomenik brez spomina
11
17.07.2017 22:15
Letošnje poletje je čas kolosalnih nesporazumov: prvi nesporazum je nastal v zvezi z razsodbo haaškega sodišča, drugi je povezan ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zares, kako strašna slepota je človeka ...
17
17.07.2017 00:15
To je komentar, ki sem ga nekoč že pisal. Mislim, da celo že večkrat. Vendar sem šele danes sposoben razumeti vse globine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Intervencija proti beli Evropi: Po nacionalistični je na vrsto prišla rasistična revolucija
6
16.07.2017 00:30
Dr. Anton Medved jepred več kot stoleti slikarje realiste zaradi njihovih slikarskihnuditetrazglašal za pohujšljivce.Antonasmo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poročilo iz severa: Jalla, jalla! V Nynäshamn.
8
14.07.2017 13:00
Iz gozda so se nam približevale tri postave. Črnih las in dolgih črnih brad.Mohammed,HamzainYouseef, ki jim je sledilo njihovih ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Paradoks otroških olajšav: več kot zaslužite, večja je finančna podpora države
8
13.07.2017 20:56
Ali veste, da imamo v državi tudi socialne pomoči, kjer velja obratna logika: višje ko imaš dohodke ali premoženje, večja je ... Več.
Piše: Bine Kordež
O pravičnih davkih: Naj plačajo tisti uradniki, ki so nezakonito odločali, ne pa državni proračun
6
13.07.2017 00:45
Potem ko je Upravno sodišče po pričakovanjih v skladu z ustavo in zakonom odločilo, da je retroaktivno postopanje Finančne ... Več.
Piše: Ivan Simič
Če verjamete v jetija, potem boste pač zaupali tudi javnomnenjskim anketam
7
12.07.2017 11:29
Naj vam razkrijem eno večjih javnih skrivnosti pri nas: javnomnenjske ankete so - z nekaj častnimi izjemami - eden največjih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Pasji rekviem za prihodnost
17
08.07.2017 22:59
Mnogi smo prepričani, da obstaja skupen temelj, ki povezuje umetnost, humanistično znanost, naravoslovno znanost in filozofijo. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Lustracija ni rešitev. Rešitev je nov zakon o transparentnosti.
11
07.07.2017 11:30
Čudno se mi zdi, da se jeSlovenija, ki se trudi, da bi jo druge države mentalno umestile vSrednjo Evropo, znašla v družbi ... Več.
Piše: Keith Miles
Nekoč so slovenski voditelji govorili: "Slovenci smo alpski Hrvati."
2
05.07.2017 18:15
V zgodovini so bili Slovenci za Hrvate nadležen pojav, nemara celo nekakšen žepni problem. Hrvaški problem so vedno bili Srbi, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Jugoslavija je še. Jugoslavija je še. Zdi se, da ne gre več za Slovenijo
24
03.07.2017 21:59
V glavnem mestu Srbije ljudem na kraj pameti ne pade, da bi naokrog skakali z rdečimi zvezdami in zastavami iz preteklosti. Vse ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Predreferendumske dileme: Ali je drugi tir zaradi Luke Koper ali zaradi železnice?
8
02.07.2017 22:45
Napovedani referendum o drugem tiru železnice med Divačo in Koprom, ki bo na sporedu najverjetneje septembra, izhaja iz ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kogar namoči Slovenka leta Eugenija Carl, mu niti Bog ne more več pomagati
12
02.07.2017 11:00
Med preiskovalnimi novinarji zaseda posebno mesto Eugenija Carl, zaščitni znak regionalnega studia TV Koper Capodistria. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sprava kot proslava ali kako je danes videti partizanska spominska svečanost
Uredništvo
Ogledov: 3.568
02/
Ekomafija ali zgodba o evoluciji mafije skozi trgovino z odpadki
Bojan Dobovšek
Ogledov: 2.774
03/
Whitewashing ali po slovensko: verzija pranja denarja z dodajanjem odstranjevalca madežev
Bojan Dobovšek
Ogledov: 2.347
04/
"Spoštovani predsednik vlade Republike Slovenije Miro Cerar, predlagam Vam, da odstopite."
Laris Gaiser
Ogledov: 2.452
05/
Vse naše bombe: od Vurberka do volilnih skrinjic
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.738
06/
Idealizem Tomija Bitežnika in najmočnejši paradoks demokracije
Miha Burger
Ogledov: 2.118
07/
Moja resnica o prevzemu Merkurja
Bine Kordež
Ogledov: 1.394
08/
Med železom in žametom: Slovenci in Evropa po koncu hladne vojne
Borut Trekman
Ogledov: 1.264
09/
Pismo brez pisave, spomenik brez spomina
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.733
10/
Pahor, Cerar, Erjavec in ostali: vaše brezpogojno sprejemanje arbitražne razsodbe nas je stisnilo v mrtvi kot!
Laris Gaiser
Ogledov: 4.389