Komentar

Legitimizacija socializma v diplomaciji ali primer Pahorjevega varovanca Stanislava Vidoviča

Primer Vidovič, opozarja nekdanji zunanji minister in naš komentator Dimitrij Rupel, odpira občutljivo vprašanje našega odnosa do socializma in politične policije oziroma obveščavalnih služb, kakršna je bila denimo SDV. Kako je mogoče, da so v Sloveniji njeni nekdanji sodelavci nagrajeni z veleposlaniškimi položaji? Je morda postala pripadnost takšnim službam norma diplomatskega napredovanja, podobno kot je bila v socialistični Jugoslaviji?

16.12.2016 14:59
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Stanislav Vidovič   Borut Pahor   MZZ   diplomacija   Washington   ZDA   lustracija   SDV

Foto: Državni zbor

Veleposlaništvo v Washingtonu ni kakrkšnokoli veleposlaništvo. Tja pošiljajo diplomate, ki so vredni najvišjega zaupanja.

V času prve Janševe vlade (2004-2008) je bilo običajno, da se je tedanji zunanji minister, ki je tudi Pisec Teh Vrstic (v nadaljevanju PTV), o kandidatih za veleposlanike posvetoval tudi s predstavniki opozicije. Tako se je pred imenovanjem večje skupine novih veleposlanikov sestal z vodjo opozicijske stranke SD. To ni bil nihče drug kot Borut Pahor, ki je bil povrhu tudi evropski poslanec, zato sta se z ministrom - ki je imel tam še nekatere druge opravke - srečala kar v prostorih evropskega parlamenta. Pahor ni imel pripomb glede seznama, na katerem so bili poleg diplomatov brez stranke člani vladajočih in opozicijskih strank, na koncu pa je zastavil ministru neprijetno vprašanje: "Kaj pa Vidovič?" Predsednik Socialnih demokratov je imel v mislih vodjo sektorja za varnostno politiko v Ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) in člana svoje stranke Stanislava Vidoviča, ki ga na ministrovem seznamu ni bilo in za katerega niti v MZZ niti v kabinetu predsednika vlade ni bilo pravega navdušenja.

 

"Vidovič bi lahko bil veleposlanik," je menil ministrov sogovornik.

 

PTV, ki mu je, kot rečeno, postalo neprijetno, je še enkrat preletel svoj seznam, malo pomislil, nakar je razložil. "O Vidoviču sem razmišljal tudi jaz, vendar je imel predsednik vlade pomisleke, češ da gre za nekdanjega sodelavca Službe državne varnosti."

 

"To," se je razburil sogovornik, "je lustracija!"

 

"OK," je odgovoril PTV, "bom šefu poročal o tvojem predlogu, govoril bom tudi z Vidovičem, in upam, da bomo našli rešitev."

 

Poslanec/predsednik in PTV sta se rokovala in - kot vedno - prijateljsko odšla vsak v svojo smer. Sledili so dnevi vseh mogočih obveznosti, vmes pa je prišlo tudi do kratkega posveta med predsednikom vlade in njegovim ministrom za zunanje zadeve. Po poročilu o sestanku s šefom opozicije je bil predsednik vlade videti resigniran, minister, torej PTV, pa si je to razlagal kot pristanek na še en poskus. Pahorjevega varovanca je povabil na sestanek, na katerem mu je ponudil veleposlaniško mesto v Sofiji, kjer so nameravali odpreti novo veleposlaništvo. Vidovič, ki je bil s tem rešen lustracije, je odgovoril, da bo premislil. Za premislek si je vzel kar nekaj časa, nato je sporočil, da iz družinskih razlogov ne more v Bolgarijo in da bo rajši počakal na kakšno drugo ponudbo. PTV je potem zadevo odložil misleč, da je zaplet zaenkrat rešen. Zadnje leto vlade je bilo zapleteno na mnogih ravneh, prišle so volitve in zamenjave. PTV je izvedel, da je bil Vidovič izbran za veleposlanika v Bratislavi.

 

V času, ko PTV piše te vrstice, se je razvedelo, da je Stanislav Vidovič kandidat za veleposlanika v Washingtonu. Veleposlaništvo v Washingtonu ni kakrkšnokoli veleposlaništvo. Tja pošiljajo diplomate, ki so vredni najvišjega zaupanja. Veleposlaniki v Washingtonu so pogosto nekdanji ali prihodnji ministri za zunanje zadeve. Tupatam postane veleposlanik v Washingtonu oseba, ki ima velike zasluge za vladno stranko ali za voditelje, ki odločajo o veleposlanikih.

 

V zvezi s primerom Vidovič, katerega izid ne more biti predmet teh vrstic, se postavlja neko drugo vprašanje: kako ravnajo, in kako naj ravnajo države, vlade, ministrstva, sodišča ... po zgodovinskih pretresih, kot sta bila konec hladne vojne ali ustanovitev nove države? Tu ne gre za običajne povolilne spremembe in kombinacije, za menjave oblasti in vlad, ki so posledica (bolj ali manj) demokratičnih procesov. Gre recimo za odločitve o ravnanju po revolucijah, vojnah, mirovnih konferencah... Kot je znano, so po koncu II. svetovne vojne povsod v Evropi, v Vzhodni in Srednji Evropi pa po zmagi revolucije in socializma nastopile velikanske spremembe, politični obračuni in maščevanja, ki jim pravimo čistke, denacifikacija ali npr. lustracija. Nekaj podobnega se je dogajalo tudi v nekdanjih komunističnih državah po propadu socializma oz. po razpadu Sovjetske zveze in Varšavskega pakta. Po združitvi Nemčij so brez velikih pomislekov in brez pretiranega hrupa iz važnejših javnih služb (da o politiki ne govorimo) odslovili nekdanje člane ali zaupnike obveščevalnih služb (STASI). Tudi v tem primeru je šlo za konec vojne, v kateri so se nekateri posamezniki odlikovali s hrabrostjo, drugi pa z zaničevanja vredno kolaboracijo. Delo Andraža Zidarja Lustracija[1], recimo, govori o "očiščevalnih ukrepih" demokratičnih oblasti, da bi odstranile kršilce človekovih pravic, "da le-ti ne bi ogrozili prehoda v demokratični sistem".

 

PTV, ki je bil šestnajst let, med letoma 1974 in 1990, predmet nadzorstva Udbe (ki mu je prisluškovala, brala njegova pisma, ga spremljala na potovanjih...), je glede zadev, o katerih piše v teh vrsticah, posebej občutljiv. Po eni strani se ne more strinjati, da bi morali državljani dokazovati svojo nedolžnost, kot so to nekoč od Nemcev, ki so živeli v Sloveniji, zahtevali znani revolucionarni Avnojski sklepi; po drugi strani pa bi morali biti tisti, ki jim je do moderne in demokratične države Slovenije, pozorni na pojav legitimizacije, tj. upravičevanja socializma in komunizma. Da o politični policiji oz. o obveščevalnih službah, kot sta bili Udba in SDV, ne govorimo. V Washingtonu se utegnejo vprašati, kako je mogoče, da so v Sloveniji njuni nekdanji pripadniki nagrajeni z veleposlaniškimi položaji; in ali je postala pripadnost takšnim službam norma diplomatskega napredovanja, kot je bila v socialistični Jugoslaviji? Pa še: ali je tozadevna abstinenca razlog za zavračanje kandidatov za veleposlanike?

 


[1] Andraž Zidar, Lustracija, izločitev nasprotnikov demokracije z javnih položajev, Ljubljana 1996.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
3
20.09.2020 10:59
V vsakem getu deklice sanjajo o karieri plesalke ali pevke, fantje pa o karieri nogometaša ali reparja. Deklicam se po starem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Valie Export: Vsaka ženska mora braniti svoj spol, če je potrebno tudi z orožjem.
2
19.09.2020 21:00
Valie Export je umetnica globalnega umetniškega aktivizma. V šestdesetih letih ni opazovala le same sebe, temveč tudi ruševine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
10
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Z vsakim dnem smo bližje peklu, a se nam ne gabijo vonjave, ki se iz njega cedijo
2
29.08.2020 22:59
Romeo Castellucci v svojih predstavah velikokrat tematizira zlom krščankega raja oziroma to, kar nam je ostalo od njega. Ostalo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajni agent Steinbuch, ta karikatura novinarja, sporočam Mladini, Repovžu in ostalim tetkam: Je*** se!
24
28.08.2020 10:58
V času, ko bojda potekajo razprave o novi medijski zakonodaji, se vsak dan znova kaže, kako pomembna je svoboda govora, pa tudi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Večno rivalstvo v vzhodnem Sredozemlju: Grško-turški spor spet blizu vrelišča
5
27.08.2020 22:31
Med Grčijo in Turčijo, ki sta obe članici zveze NATO, se razmere spet zaostrujejo. Njun sosedski spor, ki je posledica ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.760
02/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.489
03/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.843
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.595
05/
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.767
06/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.414
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.361
08/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.264
09/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.218
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 17.246