Komentar

Legitimizacija socializma v diplomaciji ali primer Pahorjevega varovanca Stanislava Vidoviča

Primer Vidovič, opozarja nekdanji zunanji minister in naš komentator Dimitrij Rupel, odpira občutljivo vprašanje našega odnosa do socializma in politične policije oziroma obveščavalnih služb, kakršna je bila denimo SDV. Kako je mogoče, da so v Sloveniji njeni nekdanji sodelavci nagrajeni z veleposlaniškimi položaji? Je morda postala pripadnost takšnim službam norma diplomatskega napredovanja, podobno kot je bila v socialistični Jugoslaviji?

16.12.2016 14:59
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Stanislav Vidovič   Borut Pahor   MZZ   diplomacija   Washington   ZDA   lustracija   SDV

Foto: Državni zbor

Veleposlaništvo v Washingtonu ni kakrkšnokoli veleposlaništvo. Tja pošiljajo diplomate, ki so vredni najvišjega zaupanja.

V času prve Janševe vlade (2004-2008) je bilo običajno, da se je tedanji zunanji minister, ki je tudi Pisec Teh Vrstic (v nadaljevanju PTV), o kandidatih za veleposlanike posvetoval tudi s predstavniki opozicije. Tako se je pred imenovanjem večje skupine novih veleposlanikov sestal z vodjo opozicijske stranke SD. To ni bil nihče drug kot Borut Pahor, ki je bil povrhu tudi evropski poslanec, zato sta se z ministrom - ki je imel tam še nekatere druge opravke - srečala kar v prostorih evropskega parlamenta. Pahor ni imel pripomb glede seznama, na katerem so bili poleg diplomatov brez stranke člani vladajočih in opozicijskih strank, na koncu pa je zastavil ministru neprijetno vprašanje: "Kaj pa Vidovič?" Predsednik Socialnih demokratov je imel v mislih vodjo sektorja za varnostno politiko v Ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) in člana svoje stranke Stanislava Vidoviča, ki ga na ministrovem seznamu ni bilo in za katerega niti v MZZ niti v kabinetu predsednika vlade ni bilo pravega navdušenja.

 

"Vidovič bi lahko bil veleposlanik," je menil ministrov sogovornik.

 

PTV, ki mu je, kot rečeno, postalo neprijetno, je še enkrat preletel svoj seznam, malo pomislil, nakar je razložil. "O Vidoviču sem razmišljal tudi jaz, vendar je imel predsednik vlade pomisleke, češ da gre za nekdanjega sodelavca Službe državne varnosti."

 

"To," se je razburil sogovornik, "je lustracija!"

 

"OK," je odgovoril PTV, "bom šefu poročal o tvojem predlogu, govoril bom tudi z Vidovičem, in upam, da bomo našli rešitev."

 

Poslanec/predsednik in PTV sta se rokovala in - kot vedno - prijateljsko odšla vsak v svojo smer. Sledili so dnevi vseh mogočih obveznosti, vmes pa je prišlo tudi do kratkega posveta med predsednikom vlade in njegovim ministrom za zunanje zadeve. Po poročilu o sestanku s šefom opozicije je bil predsednik vlade videti resigniran, minister, torej PTV, pa si je to razlagal kot pristanek na še en poskus. Pahorjevega varovanca je povabil na sestanek, na katerem mu je ponudil veleposlaniško mesto v Sofiji, kjer so nameravali odpreti novo veleposlaništvo. Vidovič, ki je bil s tem rešen lustracije, je odgovoril, da bo premislil. Za premislek si je vzel kar nekaj časa, nato je sporočil, da iz družinskih razlogov ne more v Bolgarijo in da bo rajši počakal na kakšno drugo ponudbo. PTV je potem zadevo odložil misleč, da je zaplet zaenkrat rešen. Zadnje leto vlade je bilo zapleteno na mnogih ravneh, prišle so volitve in zamenjave. PTV je izvedel, da je bil Vidovič izbran za veleposlanika v Bratislavi.

 

V času, ko PTV piše te vrstice, se je razvedelo, da je Stanislav Vidovič kandidat za veleposlanika v Washingtonu. Veleposlaništvo v Washingtonu ni kakrkšnokoli veleposlaništvo. Tja pošiljajo diplomate, ki so vredni najvišjega zaupanja. Veleposlaniki v Washingtonu so pogosto nekdanji ali prihodnji ministri za zunanje zadeve. Tupatam postane veleposlanik v Washingtonu oseba, ki ima velike zasluge za vladno stranko ali za voditelje, ki odločajo o veleposlanikih.

 

V zvezi s primerom Vidovič, katerega izid ne more biti predmet teh vrstic, se postavlja neko drugo vprašanje: kako ravnajo, in kako naj ravnajo države, vlade, ministrstva, sodišča ... po zgodovinskih pretresih, kot sta bila konec hladne vojne ali ustanovitev nove države? Tu ne gre za običajne povolilne spremembe in kombinacije, za menjave oblasti in vlad, ki so posledica (bolj ali manj) demokratičnih procesov. Gre recimo za odločitve o ravnanju po revolucijah, vojnah, mirovnih konferencah... Kot je znano, so po koncu II. svetovne vojne povsod v Evropi, v Vzhodni in Srednji Evropi pa po zmagi revolucije in socializma nastopile velikanske spremembe, politični obračuni in maščevanja, ki jim pravimo čistke, denacifikacija ali npr. lustracija. Nekaj podobnega se je dogajalo tudi v nekdanjih komunističnih državah po propadu socializma oz. po razpadu Sovjetske zveze in Varšavskega pakta. Po združitvi Nemčij so brez velikih pomislekov in brez pretiranega hrupa iz važnejših javnih služb (da o politiki ne govorimo) odslovili nekdanje člane ali zaupnike obveščevalnih služb (STASI). Tudi v tem primeru je šlo za konec vojne, v kateri so se nekateri posamezniki odlikovali s hrabrostjo, drugi pa z zaničevanja vredno kolaboracijo. Delo Andraža Zidarja Lustracija[1], recimo, govori o "očiščevalnih ukrepih" demokratičnih oblasti, da bi odstranile kršilce človekovih pravic, "da le-ti ne bi ogrozili prehoda v demokratični sistem".

 

PTV, ki je bil šestnajst let, med letoma 1974 in 1990, predmet nadzorstva Udbe (ki mu je prisluškovala, brala njegova pisma, ga spremljala na potovanjih...), je glede zadev, o katerih piše v teh vrsticah, posebej občutljiv. Po eni strani se ne more strinjati, da bi morali državljani dokazovati svojo nedolžnost, kot so to nekoč od Nemcev, ki so živeli v Sloveniji, zahtevali znani revolucionarni Avnojski sklepi; po drugi strani pa bi morali biti tisti, ki jim je do moderne in demokratične države Slovenije, pozorni na pojav legitimizacije, tj. upravičevanja socializma in komunizma. Da o politični policiji oz. o obveščevalnih službah, kot sta bili Udba in SDV, ne govorimo. V Washingtonu se utegnejo vprašati, kako je mogoče, da so v Sloveniji njuni nekdanji pripadniki nagrajeni z veleposlaniškimi položaji; in ali je postala pripadnost takšnim službam norma diplomatskega napredovanja, kot je bila v socialistični Jugoslaviji? Pa še: ali je tozadevna abstinenca razlog za zavračanje kandidatov za veleposlanike?

 


[1] Andraž Zidar, Lustracija, izločitev nasprotnikov demokracije z javnih položajev, Ljubljana 1996.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Vlak za drugi tir je odpeljal vsaj pred desetletjem
12
17.04.2018 21:42
Drugi tir je vsekakor smiselno graditi, v kolikor je del širše strategije razvoja Slovenije. Vendar ima slednja prednost. Kajti ... Več.
Piše: Igor Kovač
Primer Salisbury: Razmišljanje o slovenskem odnosu do zveze NATO
19
16.04.2018 22:35
V zadnjih tednih se pred našimi očmi odvija politično-vohunski triler o zastrupitvi ruskega dvojnega agenta Sergeja Skripala in ... Več.
Piše: Aleksander Geržina
Vaške volitve med podalpskimi kozolci na predvečer tretje svetovne vojne
12
15.04.2018 00:00
Upajmo, da bodo 3. junija v Sloveniji res volitve. Lahko se namreč zgodi, da jih ne bo, ker bo izbruhnila III. svetovna vojna. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Neznosna lahkost nameravane prodaje Nove ljubljanske banke
8
14.04.2018 00:22
Znani nemški pravni filozof Gustav Radbruch kar nekajkrat slikovito pravi, da si celo brutalno nepošten zakon ne zasluži ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Neutrudljivost in užitek: Opazke o uživaški in potrpežljivi politiki
9
11.04.2018 23:24
Politični hedonizem temelji na konceptu takojšnje zadovoljitve in beži od konceptov, kot so meritokracija, dokazljiva kompetenca ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prekletstvo slabših možnosti
5
11.04.2018 11:55
Polom, ki se obeta Cerarju, bo na koncu koristil levici. Še več. Večji kot bo polom in manj kot se bodo od njega distancirale ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Mislim, da obvezno cepljenje v sodobni državi ne more biti uzakonjeno
36
08.04.2018 21:27
Debata okrog obveznega cepljenja ne zamre. Imamo dobronamerneže, ki vidijo v obveznem cepljenju mnogo pozitivnega za narodno ... Več.
Piše: Jošt Klemenc
O statistiki in lažeh: So raziskave, ki merijo stanje demokracije, sploh še verodostojne?
6
06.04.2018 21:57
Par desetletij nazaj je stara celinaEvropamorda resda še verjela, da se demokracijo da meriti; demokracija je bila včasih ... Več.
Piše: Ariana Ferfila
Bodo intervencijsko kardiologijo res zmaličili na nivo vaškega kazinoja?
9
04.04.2018 23:10
Dvajset (20) predavateljev na Slovenski šoli intervencijske kardiologije, ki bodo jutri urbi et orbi razlagali intervencijsko ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Velikonočne misli o levičarskem napuhu, desničarski trmi in liberalcih brez prihodnosti
13
04.04.2018 00:59
Kljub temu da se je polemika med Markom Crnkovičem in Dimitrijem Ruplom že pred nekaj tedni iztekla in navzlic dejstvu, da je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nobene skrivalnice več: Katalonija je mednarodno vprašanje!
9
02.04.2018 19:07
Politična dogajanja so včasih nerazumljiva, navidezno neracionalna. Vendar, ko človek dobro premisli, uvidi, da sledijo neki ... Več.
Piše: Bojan Brezigar
Hrvatom najstrožje prepovedano ... rubiti butalsko imovino!
2
01.04.2018 10:00
V teh dneh lahko spremljamo, kako stranke kar tekmujejo, katera se bo bolj zavzela za zaščito slovenskega premoženja na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Digitalizirani krasni novi svet: Panika je idealen konj za mobilizacijo ljudi
5
31.03.2018 15:59
Starejše generacije ne zmorejo razumeti, da se znanje nalaga, obnavlja in kopiči ves čas. Prav to je tisto, kar omogoča razvoj ... Več.
Piše: Ariana Ferfila
V Putinovi orbiti: Globoka država nas je prestavila v zavezništvo z Rusijo
14
30.03.2018 13:00
Namesto, da bi se - vsaj navzven - pridružilo diplomatskim sankcijam držav zveze NATO in EU proti Rusiji, je slovensko ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Šola 21. stoletja: Izobraževanje na domu kot odgovor na negativno socializacijo javnega šolstva?
7
29.03.2018 21:45
Socialne veščine se razvijejo kot rezultat zdravega okolja in psihološkega zorenja. To, da otrok preživlja vse dneve v veliki ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Živčna vojna med Putinom in Evropo ali kako je Max Otto Stierlitz postal ruski predsednik
25
29.03.2018 00:35
Kakorkoli obračamo, zadnja diplomatska zaostritev odnosov med Putinovo Rusijo in Zahodom zaradi napada z živčnim strupom na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
15 let kasneje: Spomini na referendum za vstop v EU in NATO
1
28.03.2018 22:42
Pred referendumom me je ameriški državni sekretar Colin Powell - očitno zaradi informacij iz ljubljanskega veleposlaništva - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Španska inkvizicija ne odneha: Kozlovska sodba v Kataloniji
5
27.03.2018 22:36
Če smo se jeseni spraševali, ali bodo res vsi vidni katalonski politiki končali za rešetkami, je te dni to postalo kristalno ... Več.
Piše: Alenka Vrečar
Bi bilo kaj narobe, če bi imeli "Aktivni državljani" možnost kontrolirati oblast?
4
23.03.2018 23:00
Je to slabo, da so dobili črnci svobodo? Je to slabo, da imajo tudi ženske v Švici volilno pravico? Je to slabo, da bi imeli ... Več.
Piše: Miha Burger
Po Milojki Marjeta ali Danajci prihajajo - Equo ne credite, Teucri! Quidquid id est, timete Danaos et dona ferentes!
7
22.03.2018 01:12
Bistvo in prvi ukrep novega ministra bi moral biti zahteva do organov odkrivanja in pregona najhujših oblik organiziranega ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Episcentrova raziskava, 2. del: Cerar je najslabši vodja, Židan najbolj nesposoben, Janša pa najboljši vodja in najbolj inteligenten
Uredništvo
Ogledov: 3.214
02/
Raziskava agencije Episcenter: za zmago se bodo borili Janša, Židan in Šarec
Uredništvo
Ogledov: 2.263
03/
Vaške volitve med podalpskimi kozolci na predvečer tretje svetovne vojne
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.952
04/
Zmeda na ustavnem sodišču pri obravnavi Banke Slovenije in luknje slovenskih bank
Žiga Stupica
Ogledov: 1.602
05/
Neutrudljivost in užitek: Opazke o uživaški in potrpežljivi politiki
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.669
06/
Transspolnost v slovenščini: Bomo nekoč pisali "povabili_e so ga_jo k sodelovanju"?
Saška Štumberger
Ogledov: 1.733
07/
Primer Salisbury: Razmišljanje o slovenskem odnosu do zveze NATO
Aleksander Geržina
Ogledov: 1.555
08/
Mislim, da obvezno cepljenje v sodobni državi ne more biti uzakonjeno
Jošt Klemenc
Ogledov: 6.661
09/
Prekletstvo slabših možnosti
Marko Gašparič
Ogledov: 1.412
10/
Vlak za drugi tir je odpeljal vsaj pred desetletjem
Igor Kovač
Ogledov: 1.264