Komentar

Legitimizacija socializma v diplomaciji ali primer Pahorjevega varovanca Stanislava Vidoviča

Primer Vidovič, opozarja nekdanji zunanji minister in naš komentator Dimitrij Rupel, odpira občutljivo vprašanje našega odnosa do socializma in politične policije oziroma obveščavalnih služb, kakršna je bila denimo SDV. Kako je mogoče, da so v Sloveniji njeni nekdanji sodelavci nagrajeni z veleposlaniškimi položaji? Je morda postala pripadnost takšnim službam norma diplomatskega napredovanja, podobno kot je bila v socialistični Jugoslaviji?

16.12.2016 14:59
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Stanislav Vidovič   Borut Pahor   MZZ   diplomacija   Washington   ZDA   lustracija   SDV

Foto: Državni zbor

Veleposlaništvo v Washingtonu ni kakrkšnokoli veleposlaništvo. Tja pošiljajo diplomate, ki so vredni najvišjega zaupanja.

V času prve Janševe vlade (2004-2008) je bilo običajno, da se je tedanji zunanji minister, ki je tudi Pisec Teh Vrstic (v nadaljevanju PTV), o kandidatih za veleposlanike posvetoval tudi s predstavniki opozicije. Tako se je pred imenovanjem večje skupine novih veleposlanikov sestal z vodjo opozicijske stranke SD. To ni bil nihče drug kot Borut Pahor, ki je bil povrhu tudi evropski poslanec, zato sta se z ministrom - ki je imel tam še nekatere druge opravke - srečala kar v prostorih evropskega parlamenta. Pahor ni imel pripomb glede seznama, na katerem so bili poleg diplomatov brez stranke člani vladajočih in opozicijskih strank, na koncu pa je zastavil ministru neprijetno vprašanje: "Kaj pa Vidovič?" Predsednik Socialnih demokratov je imel v mislih vodjo sektorja za varnostno politiko v Ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) in člana svoje stranke Stanislava Vidoviča, ki ga na ministrovem seznamu ni bilo in za katerega niti v MZZ niti v kabinetu predsednika vlade ni bilo pravega navdušenja.

 

"Vidovič bi lahko bil veleposlanik," je menil ministrov sogovornik.

 

PTV, ki mu je, kot rečeno, postalo neprijetno, je še enkrat preletel svoj seznam, malo pomislil, nakar je razložil. "O Vidoviču sem razmišljal tudi jaz, vendar je imel predsednik vlade pomisleke, češ da gre za nekdanjega sodelavca Službe državne varnosti."

 

"To," se je razburil sogovornik, "je lustracija!"

 

"OK," je odgovoril PTV, "bom šefu poročal o tvojem predlogu, govoril bom tudi z Vidovičem, in upam, da bomo našli rešitev."

 

Poslanec/predsednik in PTV sta se rokovala in - kot vedno - prijateljsko odšla vsak v svojo smer. Sledili so dnevi vseh mogočih obveznosti, vmes pa je prišlo tudi do kratkega posveta med predsednikom vlade in njegovim ministrom za zunanje zadeve. Po poročilu o sestanku s šefom opozicije je bil predsednik vlade videti resigniran, minister, torej PTV, pa si je to razlagal kot pristanek na še en poskus. Pahorjevega varovanca je povabil na sestanek, na katerem mu je ponudil veleposlaniško mesto v Sofiji, kjer so nameravali odpreti novo veleposlaništvo. Vidovič, ki je bil s tem rešen lustracije, je odgovoril, da bo premislil. Za premislek si je vzel kar nekaj časa, nato je sporočil, da iz družinskih razlogov ne more v Bolgarijo in da bo rajši počakal na kakšno drugo ponudbo. PTV je potem zadevo odložil misleč, da je zaplet zaenkrat rešen. Zadnje leto vlade je bilo zapleteno na mnogih ravneh, prišle so volitve in zamenjave. PTV je izvedel, da je bil Vidovič izbran za veleposlanika v Bratislavi.

 

V času, ko PTV piše te vrstice, se je razvedelo, da je Stanislav Vidovič kandidat za veleposlanika v Washingtonu. Veleposlaništvo v Washingtonu ni kakrkšnokoli veleposlaništvo. Tja pošiljajo diplomate, ki so vredni najvišjega zaupanja. Veleposlaniki v Washingtonu so pogosto nekdanji ali prihodnji ministri za zunanje zadeve. Tupatam postane veleposlanik v Washingtonu oseba, ki ima velike zasluge za vladno stranko ali za voditelje, ki odločajo o veleposlanikih.

 

V zvezi s primerom Vidovič, katerega izid ne more biti predmet teh vrstic, se postavlja neko drugo vprašanje: kako ravnajo, in kako naj ravnajo države, vlade, ministrstva, sodišča ... po zgodovinskih pretresih, kot sta bila konec hladne vojne ali ustanovitev nove države? Tu ne gre za običajne povolilne spremembe in kombinacije, za menjave oblasti in vlad, ki so posledica (bolj ali manj) demokratičnih procesov. Gre recimo za odločitve o ravnanju po revolucijah, vojnah, mirovnih konferencah... Kot je znano, so po koncu II. svetovne vojne povsod v Evropi, v Vzhodni in Srednji Evropi pa po zmagi revolucije in socializma nastopile velikanske spremembe, politični obračuni in maščevanja, ki jim pravimo čistke, denacifikacija ali npr. lustracija. Nekaj podobnega se je dogajalo tudi v nekdanjih komunističnih državah po propadu socializma oz. po razpadu Sovjetske zveze in Varšavskega pakta. Po združitvi Nemčij so brez velikih pomislekov in brez pretiranega hrupa iz važnejših javnih služb (da o politiki ne govorimo) odslovili nekdanje člane ali zaupnike obveščevalnih služb (STASI). Tudi v tem primeru je šlo za konec vojne, v kateri so se nekateri posamezniki odlikovali s hrabrostjo, drugi pa z zaničevanja vredno kolaboracijo. Delo Andraža Zidarja Lustracija[1], recimo, govori o "očiščevalnih ukrepih" demokratičnih oblasti, da bi odstranile kršilce človekovih pravic, "da le-ti ne bi ogrozili prehoda v demokratični sistem".

 

PTV, ki je bil šestnajst let, med letoma 1974 in 1990, predmet nadzorstva Udbe (ki mu je prisluškovala, brala njegova pisma, ga spremljala na potovanjih...), je glede zadev, o katerih piše v teh vrsticah, posebej občutljiv. Po eni strani se ne more strinjati, da bi morali državljani dokazovati svojo nedolžnost, kot so to nekoč od Nemcev, ki so živeli v Sloveniji, zahtevali znani revolucionarni Avnojski sklepi; po drugi strani pa bi morali biti tisti, ki jim je do moderne in demokratične države Slovenije, pozorni na pojav legitimizacije, tj. upravičevanja socializma in komunizma. Da o politični policiji oz. o obveščevalnih službah, kot sta bili Udba in SDV, ne govorimo. V Washingtonu se utegnejo vprašati, kako je mogoče, da so v Sloveniji njuni nekdanji pripadniki nagrajeni z veleposlaniškimi položaji; in ali je postala pripadnost takšnim službam norma diplomatskega napredovanja, kot je bila v socialistični Jugoslaviji? Pa še: ali je tozadevna abstinenca razlog za zavračanje kandidatov za veleposlanike?

 


[1] Andraž Zidar, Lustracija, izločitev nasprotnikov demokracije z javnih položajev, Ljubljana 1996.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Cerarjeve "smešne koalicije" niti Frank Underwood ne more več rešiti pred porazom
4
28.03.2017 23:40
Tik pred današnjim razširjenim vrhom koalicije je precej nepričakovano odstopil Gorazd Skubin, direktor Holdinga slovenskih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Če ima Evropa dve hitrosti, potem jih ima Slovenija vsaj pet
4
26.03.2017 12:00
Potniški vlaki v Franciji, Italiji, Španiji, Nemčiji in še kje po Evropi vozijo s hitrostjo 200, 250 ali celo skoraj 400 ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Ste že kdaj videli vojaško astronavtsko obleko? Če ste jo, kakšne barve je?
6
25.03.2017 23:59
Današnji tekst je konstrukcija, predvsem pa ni kompozicija. Te dni je bilo vse preveč dogodkov, ki so se vrtinčili okrog moje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pravljica za vikend: Ali je IKEA socialistično podjetje?
15
24.03.2017 19:29
Verjetno je veliko bralcev zastriglo z ušesi že samo ob naslovu, a preden odgovorimo na vprašanje, najprej nekaj podatkov o ... Več.
Piše: Bine Kordež
Hommage Michaelu Novaku, harvardskemu teologu kapitalizma
0
23.03.2017 23:17
Sredi februarja je v Washingtonu umrl Američan Michael Novak, eden največjih katoliških intelektualcev našega časa. Michaela ... Več.
Piše: Keith Miles
London po Londonu
7
22.03.2017 23:59
Natanko leto dni po terorističnih napadih v Bruslju se je zgodil nov incident v Londonu, ki bi utegnil prav tako imeti podobno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Vsi mi smo Američani
4
19.03.2017 11:59
Če napišem, da smo vsi američani, potem hočem reči, da je vse kar vsak dan delamo, mislimo ali oblačimo, na takšen ali drugačen ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Kapitalska patologija stolpnic: čim manj stroškov za čim več vsebin
3
19.03.2017 07:25
Vstopimo v sredico komentarjakarbrez uvoda, v svet stolpnic, v svet urbanih inovacij. To je tekst o njihovi lepoti in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Obletnice: Jože Pučnik in Nova revija
1
18.03.2017 15:13
Jože Pučnik je bil hkrati svobodoljuben in konservativen politik. V Novi reviji,pozneje pa v državni politiki si je prizadeval ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Milojka, prihaja Gorski zdravnik, čas je za zdravstveno reformo!
2
16.03.2017 00:57
Morda niste vedeli, toda danes popoldne pride v Ljubljano znameniti Gorski zdravnik, der Bergdoktor. V Mercator v Šiško, kjer bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nekaj preprostih dejstev o "državni pomoči" Cimosu
23
14.03.2017 22:59
Državna pomoč in Cimos je verjetno ena izmed najbolj pogostih besednih zvez zadnjihtednov. Ne mine dan, da ne bi vsaj nekajkrat ... Več.
Piše: Bine Kordež
Makedonski sod smodnika: vroča politična kuhinja, v katero se mešata Albanija in Kosovo
6
12.03.2017 22:00
Ker iz Makedonije prihajajo vedno bolj zaskrbljujoče informacije o politični krizi, ki je nedavne parlamentarne volitve nikakor ... Več.
Piše: Ivanka Dodovska
Če želiš igrati nogomet, začneš iskati nogometaše. Če želiš plesati, iščeš plesalke. Če želiš vojno, začneš iskati vojake.
11
12.03.2017 12:00
Naborništvo prikazujejo kot nekaj, s čimer bi fante rešili odvisnosti od računalnikov, jih prisilili, da bi se več gibali, bolj ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Katedrala socializma: neverjetna zgodba Ivane Tomljenović
0
11.03.2017 23:23
Še preden bom vstopil v današnji komentar, objavljam v uvodu neplačan oglas:Obiščite Zagreb, to elegantno evropsko prestolnico, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova Evropa po Versaillesu: tesno povezana sedmerica, okoli katere bo krožila revna periferija?
10
10.03.2017 23:59
Naš diplomatski komentator je pod drobnogled vzel sporočilo nedavnega srečanja štirih evropskih voditeljev v kraju, kjer so ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Moške kvote: Biti moški v današnji slovenski družbi je greh!
6
05.03.2017 11:55
Je naša družba moška? Ne, ženska je. V provokativnem romanu Podreditev Michela Houellebecqa - slovenski prevod je z nekaj zamude ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Prvih 100 let Bauhausa: Itten-Gropiusov paradoks
15
04.03.2017 23:59
Naportalu+z današnjim dnem začenjam s slavji ob stoletnici ustanovitve umetniške šoleBauhausiz leta 1919. Kmalu bo minilo sto ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Negotovi slovensko-evropski objem v grozeči senci nove železne zavese
9
03.03.2017 21:30
JunckerjevaBela knjigani prebudila posebne pozornosti pri slovenskih voditeljih. Morda ne verjamejo, da prihaja čas odločitev in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pismo Miru Cerarju bržkone ne bo ničesar spremenilo, toda določene stvari je pač treba napisati
17
01.03.2017 00:00
Spoštovani predsednik vlade, nikoli si nisem mislil, da bova kdaj tako komunicirala. Toda ker te drugače ne morem več doseči, se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Also sprach Ivan Lotrič, Tako je govoril Ivan Lotrič
1
26.02.2017 06:00
Današnji komentar je v celoti posvečenIvanu Lotriču, človeku, ki svojega glasu ni nikoli oddaljil od svojega govora, od smisla ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sramota! Kako profesorsko vlado Mira Cerarja pred ustavnim sodiščem zlahka postavimo na laž!
Uredništvo
Ogledov: 1.676
02/
Cerarjeve "smešne koalicije" niti Frank Underwood ne more več rešiti pred porazom
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.462
03/
Zunanje ministrstvo odgovarja: ker so informacije, o katerih sprašuje portal+, tajne, nam na vprašanja ne morejo odgovoriti!
Igor Mekina
Ogledov: 1.548
04/
Z lansko izgubo Kliničnega centra bi lahko pokrili 25.000 plač medicinskih sester!
Uredništvo
Ogledov: 1.507
05/
Pravljica za vikend: Ali je IKEA socialistično podjetje?
Bine Kordež
Ogledov: 1.260
06/
Slovenska vojska na četrto generacijo vojne ni pripravljena, vladajoča koalicija pa nima pojma, kaj to sploh je!
Ivan H. Kukec
Ogledov: 1.536
07/
London po Londonu
Iztok Mirošič
Ogledov: 1.460
08/
Reševanje Cimosa ni le nacionalna katastrofa. Je bistveno več od tega. Je simptom strateške bebavosti in operativne nesposobnosti slovenske države.
Marko Golob
Ogledov: 2.299
09/
Hommage Michaelu Novaku, harvardskemu teologu kapitalizma
Keith Miles
Ogledov: 943
10/
Za rešetkami Erdoganovega avtoritarnega režima ječi že okoli 200 turških novinarjev in urednikov
Ariana Ferfila
Ogledov: 1.089