Weekend

Gradež: Vrnitev v najbližjo laguno

Vsi poznamo beneško laguno, saj je svetovna atrakcija. Mnogo manj ljudi pa ve, da se vzhodno od nje razprostira skoraj enako velika Maransko-gradeška laguna, katere vzhodni del se zelo približa meji s Slovenijo oziroma slovenskemu etničnemu ozemlju v Tržiču (Monfalcone). Laguna di Grado, kot ji pravijo Italijani, je zaradi svoje bogate naravne in kulturne dediščine vsekakor vredna nedeljskega izleta, zato smo jo tudi uvrstili v našo rubriko Weekend.

16.12.2016 23:00
Ključne besede:   Gradež   Grado   laguna   Laguna di Grado   Marano   Oglej   VW   Tiguan   hoteli   Italija

Foto: arhiv Portala PLUS

Gradež je nastal s povezavo več majhnih otokov - podobno kot Benetke. Danes je to vzorno urejeno turistično mestece. Predvsem julija in avgusta je prepoln turistov, bolj znosno je junija in septembra, če pa želite imeti malce več miru, vam priporočamo oktober ali november oziroma maj ali junij. No, poseben čar ima Gradež tudi pozimi.

Skoraj 90 kilometrov obalne črte obsega laguna, ki se prične v turistično izjemno aktivnem Lignanu in konča le nekaj kilometrov pred mejo s Slovenijo. Zahodni "sektor" običajno imenujejo Laguna Marano, vzhodnega pa Gradeška laguna, in sicer po slikovitem mestecu Gradež (Grado). V to laguno, ki meri nekaj manj kot 100 kvadratnih kilometrov, šteje skoraj 120 otočkov in se razprostira med (nekdanjim) otokom Fossalon na vzhodu in otočkom Anfora na zahodu, smo se odpravili z novim volkswagnom Tiguan (vir), da preizkusimo, kakšnega športnega terenca so naredili v Wolfsburgu kot naslednika prodajno izjemno uspešnega prvega modela (v osmih letih so jih namreč prodali kar 2,6 milijona, zato je bil Tiguan eden tržnih hitov). Po prvih vtisih sodeč bo tudi druga generacija prodajna uspešnica, še posebej ker je malce večja in prostornejša, pa tudi udobnejša od predhodnika. Testni avto je imel preverjeni dvolitrski dizelski motor, štirikolesni pogon, sedemstopenjskih DSG menjalnik in paket opreme comfortline. Brez pretiravanja lahko zapišemo, da nas je razveseljeval s svojo poskočnostjo, preglednostjo in ekonomičnostjo. Kljub temu da je nekoliko zrasel od predhodnika in da ima za 50 litrov večji prtljažnik, bo novi Tiguan po naši oceni očaral predvsem ženske. Zdi se, kot da je idealen zanje: ni premajhen, ni predolg, je dovolj okreten za mestno vožnjo, obenem pa vzbuja občutek varnosti in samozavesti...

 

Da ne bomo preveč modrovali, vam lahko predlagamo, da si temeljiteljši test novega Tiguana preberete na kakšni specializirani spletni strani, denimo Auto Express (vir), kjer boste našli tudi primerjave s konkurenco. Kar se nas tiče, lahko samo pohvalimo avto, pri katerem štirikolesnega pogona niti nismo uspeli preizkusiti. Če smo pošteni, potem moramo priznati, da je zgledno asfaltirane ceste med Tržičem in Gradežem terenec seveda povsem odveč. Lahko pa zavijete s poti in poiščete kakšno poljsko pot ali celo peščeno sipino in si date duška. Toda to vam po premisleku v bistvu raje odsvetujemo, saj so tla izjemno mehka in porozna, zato se vam lahko zgodi, da boste obtičali v blatu. Gradeška laguna je namreč mlada po nastanku, saj je še pred 1500 leti Jadransko morje pljuskalo ob kopno nekaj kilometrov južneje. Arheološke najdbe iz rimskih časov dokazujejo, da je bilo območje med Gradežem in nekaj kilometrov oddaljenim Oglejem (Aquileia), ki je danes pretežno laguna, kopno in je po njem tekla rimska via, cesta, ki je povezovala Oglej s pristaniščem Gradež. V antiki je bil namreč Gradež (Gradus) predmestje Ogleja, kar bi bržkone ostal do danes, če v 5. stoletju Ogleja ne bi požgali Huni. Takrat so se pred barbari iz vzhodnih step prebivalci Ogleja množično umikali v Gradež, ki je v naslednjem stoletju postal celo sedež oglejskega patriarhata. Skoraj tisočletje je bilo tako, dokler ga leta 1451 niso prenesli v naglo razvijajoče se Benetke. Te so od tedaj dalje samo še napredovale in se širile po Jadranu in Sredozemlju, medtem ko je Gradež zdrsnil nazaj v zaspano in relativno nepomembno mestece v laguni. V času njegovega razcveta so zgradili baziliko Svete Evfemije, ki je v 15. stoletju dobila še zvonik, danes pa predstavlja eno izmed mestnih znamenitosti (predvsem zaradi lepega mozaika iz 6. stoletja).

 

Glavni morski kanal, ki Gradež deli na dva dela, je tudi mandrač za manjše čolne.

 

 

Gradež, ki je nastal s povezavo več majhnih otokov - podobno torej kot Benetke -, je danes vzorno urejeno turistično mestece. Predvsem julija in avgusta je prepoln turistov, malce bolj znosno je junija in septembra, če pa želite imeti malce več miru, vam svetujemo, da ga obiščete oktobra ali novembra oziroma maja ali junija. Svojevrsten čar ima Gradež tudi pozimi, saj se ponaša z zelo kvalitetnim podnebjem, kar je tudi njegova tradicija, kajti klimatsko letovišče je Gradež postal že konec 19. stoletja v času Avstro-Ogrske. Morda večina obiskovalcev Gradeža, med katerimi je zadnja leta veliko Slovencev (tradicionalno pa sem prihajajo umirjeni Avstrijci in Bavarci), niti ne ve, da je severnovzhodno od Gradeža sredi lagune majhen otok po imenu Barbana, na njem pa stoji cerkve. Barbana je zagotovo znana med zamejskimi Slovenci, saj je znameniti romarski kraj, posvečen devici Mariji.

 

Za ljubitelje etnografskih posebnosti še nekaj detajlov: značilne ribiške hišice za gradeško laguno, sezidane iz opeke in krite s slamo, se imenujejo casoni, medtem ko se tipičnemu ribiškemu čolnu reče batela. Batela je dolga med 5 in 10 metri in ima zaradi plitvin ravno dno, poganjali pa so jo z dolgimi vesli, veslač - ki je bil hkrati tudi krmar - pa jo je vodil na krmi. Sistem veslanja oziroma krmarjenje na bateli je torej v mnogočem podoben tistemu na beneški gondoli.

 

Sliko smo naredili v starem delu Gradeža, kjer je tudi majhno pristanišče za nekaj jadrnic.

 

 

Maransko-gradeška laguna je, kot smo že ugotovili, geografsko razdeljena na zahodni in vzhodni del, mejo pa predstavlja prav Gradež. Zahodno od njega boste naleteli na kup izjemno slikovitih otočkov, med katerimi velja omeniti San Pietro d'Orio (na njem so stoletja prebivali menihi), Ravaiarin, Gorgo (na njem je cerkev), Morgo (z bujno vegetacijo), Beli (kjer naj bi živela čarovnica Bela in zapeljevala mornarje - legenda malce spominja na grške morske nimfe Sirene) ter najzahodnješi otoček Anfora, nekoč strateška demarkacijska točka med Italijo in Avstro-Ogrsko. Anfora je tudi edini naseljeni otoček v tej laguni, saj je na njem mestece Porto Buso.

 

Vzhodni del, ki mu pravimo Gradeška laguna, se od zahodnega razlikuje predvsem po tem, da je morje tu precej bolj plitvo. Zaradi tega so z nasutji pred skoraj stoletjem ustvarili novo obdelovalno zemljo in kopnemu "priključili" otok Fossalon (na tem območju je tudi naravni rezervat Valle Cavanata). Gradeška laguna ima precej manj otokov kot zahodni del lagune, vendar je na tistih redkih otokih več ogromnih dreves. Po njih je znamenit najvzhodnejši otok po imeni Panera, posebej pa izstopa že omenjena Barbana, kjer stoji 1500 let star frančiškanski samostan, posvečen devici Mariji. Vsako leto prvo julijsko nedeljo domačini pripravijo procesijo, v kateri s čolni in ladjicami romajo od Gradeža do Barbane.

 

Cena testnega Tiguana 2.0 TDI Comfortine 4Motion (z nekaj dodatne opreme) je dobrih 35.000 evrov.

 

 

Gradež je znan po nekaj dobrih restavracijah, barih in seveda hotelih. Če pridete na enodnevni izlet, potem se s prenočiščem ne boste ukvarjali. Če pa boste prišli za cel vikend, potem vam lahko pripročamo Hotel Hannover (vir), ki leži v centru mesta, v območju cone za pešce. Nič slabša izbira ne bo hotel Antica Villa Bernt (vir) na ulici Krištofa Kolumba 5 (Via Cristoforo Colombo 5), do kamor se lahko fizično pripeljete z avtomobilom.

 

Kar se prehrane tiče, hvalimo gostilno Toni (Trattoria di Toni, vir), ki je v starem delu mesta in je v zimskem času sicer zaprta. V nesporedni bližini je tudi Taverna Ai Patriarchi, kjer lahko poskusite srečo. Če pa ste le za kapučino, se oglasite na vogalu, kjer se odpira pogleda na mandrač v starem mestnem jedru, in sicer v baru Mazoni. Seveda je v Gradežu še nekaj deset prijetnih barov, predvsem v zimskem času pa se njihovo število precej zmanjša, zato se splača narediti malo širši obhod in se na koncu ustaviti tam, kjer je največ domačinov. Vsekakor jih boste hitro prepoznali oziroma ločili od turistov. Bodite pozorni na to, kaj pijejo...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Podobe nekega pobega: Najlepša hiša na svetu
0
18.11.2016 13:40
Počasi prihajamo do konce nekega potovanja: v petem nadaljevanju eseja o iskanju izgubljenega liberalizma se avtor ustavi ob ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podobe nekega pobega: Neoliberalci z gore Pelerin
2
11.11.2016 22:57
Med svojim prvim obiskom Švice in Ženevskega jezera sem prenočeval na gori Plerin, ki ima v zgodovini politične ekonomije in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podobe nekega pobega: Iskanje izgubljenega časa
2
04.11.2016 10:59
Če boste šli kdaj v Montreux, se nastanite v hotelu, ki ima poseben šarm, mi je nekoč dejal Milan Resnik. Njegovo priporočilo je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podobe nekega pobega: Bežiš, da bi lahko zadihal
0
21.10.2016 12:22
Prvi občutek o Švici, ki sem ga kot popotnik dobil, ko sem prišel iz mrakobnega tunela Grand-Saint-Bernard na svetlobo, je bil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podobe nekega pobega: Srečanje z Rilkejem
1
14.10.2016 13:52
Dihotomija med zunanjo podobo dežele, katere prestolnico zapuščam tega hladnega in neprijaznega jutra, in njeno spečo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Daleč je Južni otok, Tristan da Cunha pa še precej dlje
1
30.09.2016 13:33
Najbolj oddaljena otoška naselbina na svetu, piše na tabli. Kraj, v danes katerem živi natanko 267 britanskih državljanov, nosi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Marco Polo in Hrvati
1
09.09.2016 14:00
Je bil slavni beneški popotnik Hrvat? Zgodbe o dejanskem poreklu Marca Pola so se ponovno razmahnile po letu 1998, ko so na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Južnoazijska impresija: Skrivnostni otok
0
02.09.2016 14:44
Tokratna poletna impresija se iz Sredozemlja za kratek čas seli v jugovzhodno Azijo. Prvi prizor se dogaja v velemestu: s ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Drugačne, judovske in melanholične Benetke
0
19.08.2016 11:30
Mojster Shakespeare je tej mestni republiki, utemeljeni na kšeftu, trgovini in prekupčevanju torej, pa tudi nasilju in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Vrnitev na Folegandros
0
12.08.2016 15:09
Na svoje prvo potovanje se osemnajstletni fant odpravi v zibelko Evrope. Z nahrbtnikom, spalno vrečo, šotorom in eno prvih izdaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Južni otok
0
05.08.2016 12:30
Valovi so starejši od življenja, ki je prišlo iz maternice morja. Zato med človekom in morjem obstaja popkovina, ki jo je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse, kar morate vedeti o Vršiču, Rusih, plazu in kapelici
2
29.07.2016 08:09
Ob obisku Vladimirja Putina pri Ruski kapelici boste slišali besede, namenjene prijateljstvu, sožitju, spominu in miru med ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Evropska renesansa, 2. del: Vzpon plemenite družine Medici
2
22.07.2016 12:00
Lorenzo Medičejski je bil sijajen vladar, ker se je zavedal, da je veličina oblasti v njeni človeškosti in nesebičnosti. V ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Evropska renesansa, 1. del: Dante in Beatrice
0
15.07.2016 15:00
Sloviti pesnik, ki ob Boccacciu in Petrarki velja za očeta italijanščine, je bil rojen v Firencah, kjer sta Boccaccio in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Abramovičevo ladjevje osvaja Jadran
6
08.07.2016 23:21
Flota enega najbolj prepoznavnih ruskih oligarhov judovskega porekla je bila v zadnjih dveh tednih opažena v Severni Dalmaciji, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Alma Karlin, ena najbolj drznih žensk 20. stoletja
1
01.07.2016 14:30
Po čem hrepeni otrok, ki večino časa preživi doma in opazuje zunanji svet skozi okenska stekla? Po neomejeni svobodi, gibanju, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Arhipelag Palagruža, 2. del
0
24.06.2016 15:00
Palagružo sestavlja skupina desetih otočkov, med katerimi so nekateri komaj kaj večji od orjaške skale in v tem pogledu malce ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Arhipelag Palagruža, 1. del
0
17.06.2016 13:51
Začetek in konec sveta je na premcu jadrnice, ki reže morsko gladino, rahlo vzvalovano zaradi vetra z vzhoda, levanta. Skoraj se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
35 let Medjugorja: Čudež med žgočim hercegovskim kamenjem
0
10.06.2016 16:02
Medjugorje je dejansko čudež. Kajti gre za edino romarsko središče na območjunekdanje Jugoslavije, ki je po petintridesetih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenci in SS: pozabljeni nacist Odilo Globočnik
0
03.06.2016 13:10
V štirih letih nemške okupacije je bilo na današnjem ozemlju Slovenije prisilno mobiliziranih tudi med 60 in 80 tisoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 3,886
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,368
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,229
04/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,942
05/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,857
06/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,138
07/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 1,070
08/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,307
09/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,325
10/
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
Bine Kordež
Ogledov: 1,207