Skoraj 90 kilometrov obalne črte obsega laguna, ki se prične v turistično izjemno aktivnem Lignanu in konča le nekaj kilometrov pred mejo s Slovenijo. Zahodni "sektor" običajno imenujejo Laguna Marano, vzhodnega pa Gradeška laguna, in sicer po slikovitem mestecu Gradež (Grado). V to laguno, ki meri nekaj manj kot 100 kvadratnih kilometrov, šteje skoraj 120 otočkov in se razprostira med (nekdanjim) otokom Fossalon na vzhodu in otočkom Anfora na zahodu, smo se odpravili z novim volkswagnom Tiguan (vir), da preizkusimo, kakšnega športnega terenca so naredili v Wolfsburgu kot naslednika prodajno izjemno uspešnega prvega modela (v osmih letih so jih namreč prodali kar 2,6 milijona, zato je bil Tiguan eden tržnih hitov). Po prvih vtisih sodeč bo tudi druga generacija prodajna uspešnica, še posebej ker je malce večja in prostornejša, pa tudi udobnejša od predhodnika. Testni avto je imel preverjeni dvolitrski dizelski motor, štirikolesni pogon, sedemstopenjskih DSG menjalnik in paket opreme comfortline. Brez pretiravanja lahko zapišemo, da nas je razveseljeval s svojo poskočnostjo, preglednostjo in ekonomičnostjo. Kljub temu da je nekoliko zrasel od predhodnika in da ima za 50 litrov večji prtljažnik, bo novi Tiguan po naši oceni očaral predvsem ženske. Zdi se, kot da je idealen zanje: ni premajhen, ni predolg, je dovolj okreten za mestno vožnjo, obenem pa vzbuja občutek varnosti in samozavesti...

Da ne bomo preveč modrovali, vam lahko predlagamo, da si temeljiteljši test novega Tiguana preberete na kakšni specializirani spletni strani, denimo Auto Express (vir), kjer boste našli tudi primerjave s konkurenco. Kar se nas tiče, lahko samo pohvalimo avto, pri katerem štirikolesnega pogona niti nismo uspeli preizkusiti. Če smo pošteni, potem moramo priznati, da je zgledno asfaltirane ceste med Tržičem in Gradežem terenec seveda povsem odveč. Lahko pa zavijete s poti in poiščete kakšno poljsko pot ali celo peščeno sipino in si date duška. Toda to vam po premisleku v bistvu raje odsvetujemo, saj so tla izjemno mehka in porozna, zato se vam lahko zgodi, da boste obtičali v blatu. Gradeška laguna je namreč mlada po nastanku, saj je še pred 1500 leti Jadransko morje pljuskalo ob kopno nekaj kilometrov južneje. Arheološke najdbe iz rimskih časov dokazujejo, da je bilo območje med Gradežem in nekaj kilometrov oddaljenim Oglejem (Aquileia), ki je danes pretežno laguna, kopno in je po njem tekla rimska via, cesta, ki je povezovala Oglej s pristaniščem Gradež. V antiki je bil namreč Gradež (Gradus) predmestje Ogleja, kar bi bržkone ostal do danes, če v 5. stoletju Ogleja ne bi požgali Huni. Takrat so se pred barbari iz vzhodnih step prebivalci Ogleja množično umikali v Gradež, ki je v naslednjem stoletju postal celo sedež oglejskega patriarhata. Skoraj tisočletje je bilo tako, dokler ga leta 1451 niso prenesli v naglo razvijajoče se Benetke. Te so od tedaj dalje samo še napredovale in se širile po Jadranu in Sredozemlju, medtem ko je Gradež zdrsnil nazaj v zaspano in relativno nepomembno mestece v laguni. V času njegovega razcveta so zgradili baziliko Svete Evfemije, ki je v 15. stoletju dobila še zvonik, danes pa predstavlja eno izmed mestnih znamenitosti (predvsem zaradi lepega mozaika iz 6. stoletja).

Glavni morski kanal, ki Gradež deli na dva dela, je tudi mandrač za manjše čolne.

Gradež, ki je nastal s povezavo več majhnih otokov - podobno torej kot Benetke -, je danes vzorno urejeno turistično mestece. Predvsem julija in avgusta je prepoln turistov, malce bolj znosno je junija in septembra, če pa želite imeti malce več miru, vam svetujemo, da ga obiščete oktobra ali novembra oziroma maja ali junija. Svojevrsten čar ima Gradež tudi pozimi, saj se ponaša z zelo kvalitetnim podnebjem, kar je tudi njegova tradicija, kajti klimatsko letovišče je Gradež postal že konec 19. stoletja v času Avstro-Ogrske. Morda večina obiskovalcev Gradeža, med katerimi je zadnja leta veliko Slovencev (tradicionalno pa sem prihajajo umirjeni Avstrijci in Bavarci), niti ne ve, da je severnovzhodno od Gradeža sredi lagune majhen otok po imenu Barbana, na njem pa stoji cerkve. Barbana je zagotovo znana med zamejskimi Slovenci, saj je znameniti romarski kraj, posvečen devici Mariji.

Za ljubitelje etnografskih posebnosti še nekaj detajlov: značilne ribiške hišice za gradeško laguno, sezidane iz opeke in krite s slamo, se imenujejo casoni, medtem ko se tipičnemu ribiškemu čolnu reče batela. Batela je dolga med 5 in 10 metri in ima zaradi plitvin ravno dno, poganjali pa so jo z dolgimi vesli, veslač - ki je bil hkrati tudi krmar - pa jo je vodil na krmi. Sistem veslanja oziroma krmarjenje na bateli je torej v mnogočem podoben tistemu na beneški gondoli.

Sliko smo naredili v starem delu Gradeža, kjer je tudi majhno pristanišče za nekaj jadrnic.

Maransko-gradeška laguna je, kot smo že ugotovili, geografsko razdeljena na zahodni in vzhodni del, mejo pa predstavlja prav Gradež. Zahodno od njega boste naleteli na kup izjemno slikovitih otočkov, med katerimi velja omeniti San Pietro d'Orio (na njem so stoletja prebivali menihi), Ravaiarin, Gorgo (na njem je cerkev), Morgo (z bujno vegetacijo), Beli (kjer naj bi živela čarovnica Bela in zapeljevala mornarje - legenda malce spominja na grške morske nimfe Sirene) ter najzahodnješi otoček Anfora, nekoč strateška demarkacijska točka med Italijo in Avstro-Ogrsko. Anfora je tudi edini naseljeni otoček v tej laguni, saj je na njem mestece Porto Buso.

Vzhodni del, ki mu pravimo Gradeška laguna, se od zahodnega razlikuje predvsem po tem, da je morje tu precej bolj plitvo. Zaradi tega so z nasutji pred skoraj stoletjem ustvarili novo obdelovalno zemljo in kopnemu "priključili" otok Fossalon (na tem območju je tudi naravni rezervat Valle Cavanata). Gradeška laguna ima precej manj otokov kot zahodni del lagune, vendar je na tistih redkih otokih več ogromnih dreves. Po njih je znamenit najvzhodnejši otok po imeni Panera, posebej pa izstopa že omenjena Barbana, kjer stoji 1500 let star frančiškanski samostan, posvečen devici Mariji. Vsako leto prvo julijsko nedeljo domačini pripravijo procesijo, v kateri s čolni in ladjicami romajo od Gradeža do Barbane.

Cena testnega Tiguana 2.0 TDI Comfortine 4Motion (z nekaj dodatne opreme) je dobrih 35.000 evrov.

Gradež je znan po nekaj dobrih restavracijah, barih in seveda hotelih. Če pridete na enodnevni izlet, potem se s prenočiščem ne boste ukvarjali. Če pa boste prišli za cel vikend, potem vam lahko pripročamo Hotel Hannover (vir), ki leži v centru mesta, v območju cone za pešce. Nič slabša izbira ne bo hotel Antica Villa Bernt (vir) na ulici Krištofa Kolumba 5 (Via Cristoforo Colombo 5), do kamor se lahko fizično pripeljete z avtomobilom.

Kar se prehrane tiče, hvalimo gostilno Toni (Trattoria di Toni, vir), ki je v starem delu mesta in je v zimskem času sicer zaprta. V nesporedni bližini je tudi Taverna Ai Patriarchi, kjer lahko poskusite srečo. Če pa ste le za kapučino, se oglasite na vogalu, kjer se odpira pogleda na mandrač v starem mestnem jedru, in sicer v baru Mazoni. Seveda je v Gradežu še nekaj deset prijetnih barov, predvsem v zimskem času pa se njihovo število precej zmanjša, zato se splača narediti malo širši obhod in se na koncu ustaviti tam, kjer je največ domačinov. Vsekakor jih boste hitro prepoznali oziroma ločili od turistov. Bodite pozorni na to, kaj pijejo...