Komentar

Odpraviti je treba ljudi ali pa vojno. Obojega ni mogoče imeti.

Umetnost je predvsem polna vera - tudi v nesmisle. Religija pa je prazna vera v smiselno upanje, predvsem pa je religija disciplinator upanja. Umetnost je polna vera, zato je potrebno razumeti razmejitveno črto med funkcionalno in nefunkcionlno oblikovano umetnostjo.

17.12.2016 23:57
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   postgravitacijska umetnost   kulturalizacija vesolja   Dunja Zupančič   Marko Peljhan   Andaluzijski pes  

Fotomontaža: Portal PLUS

Humanistična nekorektnost je postala metoda razbijanja stvarnosti po prvi, drugi in tretji svetovni vojni.

Noč pred premiero ni kot nobena druga! Brez vsakršnih skritih misli dodajam, da smo se združili Zupančičeva, Peljhan in jaz pred sedemnajstimi leti v noči, katere nismo nikoli obžalovali. Bila je to v celoti nujna združitev! Po sedemnajstih letih, ki jih upravičujejo številni ukrepi, želim pred vas razgrniti smisle, ki so se zvrstili pred nami. Do neke mere je znano, kaj jaz in moji prijatelji razumemo z besedno zvezo "postgravitacijska umetnost". Izmislili si je nismo sami in bi jo lahko zlahka prepustili najohlapnejšemu kritiškemu besedišču. Uporabljamo jo v točno določenem pomenu. Strinjali smo se, da z njo označujemo vso umetnost, ki je nastala pred nami in ki bo tudi za nami nastajala v breztežnosti, v pogojih vakuuma, tam, kjer vsemu živemu izginja orientacija.

 

Premiera v Kinu Šiška, ki je strukturirana v postgravitacijskem abstraktu s pomočjo tekstualne mase Andréja Bretona, v katerem pred nami izgorevajo sile nadrealističnega nesmisla. Opravičujem se, ker bom na tem mestu vključil kodificirane opazke: Leta 1999 se je moja pozornost v času generalke za predstavo v bretežnosti usmerila na historične breztežnostne skulpture. Bile so tri. Spomnil vas bom na Stepančičevo levitacijsko konstrukcijo, ki jo je moj duh začel zaznavati v popolni samoti že leta 1983. O njej sem bral v poročilu Willija Nürnberga iz leta 1927. Ta izredno silovita oblika levitacijske konstrukcije, s popolnoma pravilno morfološko logiko, se mi je razkrila v celoti Tržaškega konstruktivističnega ambienta kot prvovrstni formalni element. Sprva sem se omejil samo na to, da sem jo leta in leta ohranjal v spominu. Pozneje sva z Zupančičevo pomislila, da bi v sebi hote obnovila stanje iz časa, ko so umetniki oblikovali konstruktivistični ambient. Zato je bilo treba samo odmisliti zunanji svet.

 

Čas se je gostil, začelo nama ga je zmanjkovati, zato sva se začela s Peljhanom pogovarjati v okrajšavah. Vsem ostalim so počasi okrajšave postale nerazumljive, mi pa smo jih vedno bolj uporabljali kot nam lastni jezik. Postajali smo drugim vedno bolj - kaj? Nerazumljivi! Ne zato, ker bi tako hoteli, ker bi se bali, da bi nas hotel kdo izrabiti. Ne! Samo zaradi tega, da bi bili bolj funkcionalni pri svojem umetniškem beleženju! Napočil je čas, v katerem bom v treh digitalnih didaktičnih prosojnicah razložil, kaj je to kozmifikacija umetnosti in s tem posledično, kaj je kulturalizacija vesolja. Z Zupančičevo sva se te naloge temeljito lotila, poenostavila sva dvajsetletno vedenje na samo tri digitalne didaktične prosojnice.

 

Pa vendar je tako, da samo še od prizora pričakujem razodetje. Da! Prav ste razumeli! Razodetje od gledališkega prizora. Predvsem zaradi tega, ker v prizoru obstaja možnost razodetja. Nikoli nisem izgubil prepričanja, da zunaj pokornosti magičnemu gledališkemu nareku "če bi", sledi narek "nič ni"! Ponovimo: V znanostih skrivnost razkrivamo, v umetnosti pa skrivnost oblikujemo v stil, v stilno formacijo. Oboje nas neustavljivo privlači! Nekega dne bo stilna formacija postala odmev tistega, kar bi mi vsi radi imeli za vesoljno zavest; stilna formacija je vesoljna zavest.

 

Naj se vrnem k postgravitacijski umetnosti. Naj ponovim stotič: uvajanje funkcionalnosti na področje umetnosti je kategorično nujno. To je to plodno izkoriščanje smisla. Iz enakega razloga sem se tokrat, pozor, odločil za tri prosojnice, ki sem jih imel izrisane in nezmontirane v svojem računalniku že več kot petnajst let. Nezmontirane zato, da bi jih obvaroval pred kakršnokoli stilizacijo. Na to me je Zupančičeva prav posebej opozorila. Težava je, da vsak poskus razlage kozmifikacije umetnosti, in s tem posledično kulturalizacije vesolja, zahteva pomoč spomina, ki pa je nadvse pomanjkljiv in nasplošno nezanesljiv. Zato s te strani ne pričakujem prav dosti, razen če se bo ponudila tretja rešitev problema. Osebno mislim, da jo je treba samo še razvozlati. O njej lahko sodim ali sodite glede na to, ali so bili po desetih letih tudi najbolj brezčutni, samozavestni dvomljivci zbegani, drhteči od spoznanja in strahu. Lahko bi rekel, da jih je najina, naša umetnost zmedla! Arhitekturna umetnina pa stoji kot prizor, ki ga nihče ne more podreti.

 

Didaktični komad: Mislim, da bi bilo brezpredmetno, če bi še dlje vztrajal pri značilnostih premiere in vseh dogodkih, ki so se odigrali v teh enaindvajsetih letih petdesetletnega procesa moje zadnje gledališke predstave. Zato v ognju spim! Umetnost lahko zagovarja nesmisle točno tako suvereno kot zagovarja smisle. Umetnost je v svojih oblikah funkcionalna, na drugi strani pa je lahko zavestno nefunkcionalna. Umetnost je predvsem polna vera - tudi v nesmisle. Religija pa je prazna vera v smiselno upanje, predvsem pa je religija disciplinator upanja. Ponovimo zadnjič: umetnost je polna vera. Zato je potrebno razumeti razmejitveno črto med funkcionalno in nefunkcionlno oblikovano umetnostjo. Naj še enkrat podčrtam svojo pozicijo - sam sebi sem se zaobljubil, da ne bom nikoli popustil in se v svoji umetnosti prepustil nesmislu, absurdu! Nenehoma bivam v umetniških funkcijah. Navkljub vsemu, če bomo vojno dobili ali ne, bomo potrebovali obe roki - najmanj.

 

Antagonist v pozabljeni drami cvili: "Za vojskovanje so takšne množice beguncev nemogoče. Tanki lahko prodrejo skozi vsako močvirje, v človeškem pa obtičijo. Pokazalo se je, da civilno prebivalstvo povzroča vojni veliko škodo. Brezobzirno bi ga morali odstraniti že takoj na začetku vojne, saj so samo v napoto. Odpraviti je treba ljudi ali pa vojno; obojega ni mogoče imeti."

 

Kjer manjka duha, je vedno veliko opravičevanj in popravkov navedb. To se nam dogaja samo zato, ker se bo zelo kmalu začela vojna. Apokaliptični entertainment nam napoveduje: "Kaj se po nepotreben vznemirjaš, vse bo tako kot je vedno bilo, le da malo bolj kričavo in krvavo!"

 

V tem komentarju bi rad skupaj z vami reflektiral nadrealistično gledališče in njegovo dramatiko, ki ji sam nisem nikoli pripadal ali ji v kakršnikoli obliki sledil, iz avditorija pa sem totalno občudoval nadrealistični film na podoben način kot politično umetnost. "Smejem se, da ne jočem!" Meja med absurdistično repliko in nadrealistično ter dadaistično sintakso je zelo zabrisana. Je tako rahla, da je zato tako enostavno prehodna. Absurdistična dramatika je za razliko od dadaistične ali nadrealistične brutalno resnobna. Pretirana je v svoji resnosti, ravno zaradi tega je tako komična.

 

Tako kot je fotografija zadala starim oblikam izaražanja smrtni udarec, tako je tudi film zarezal v prizore novih stvarnosti. Gledališče se je že pred nastopom dvajsetega stoletja prvič odreklo naturalistični paradi v scenskem prostoru. Pogled gledalca se je razklal na dvoje, z ostro britvijo na dvoje. Spomnimo se samo filma Andaluzijski pes! V scenskem prostoru se je razprl iracionalen svet možnosti in asociativnosti, ki so dobile v scenskem prostoru domovinsko pravico. Umetniki smo se s posmehom distancirali od največjih zločinov človeštva. Humanistična nekorektnost je postala metoda razbijanja stvarnosti po prvi, drugi in tretji svetovni vojni. Neskončnost generira repliko "pa ne moreš verjet"! Ravno razgradnja smiselnih sistemov je apoteoza absurda, nadrealizma in dadaizma. Verjetno se v absurdizmu drugih umetnikov spočijem. Mnogi umetniki so bili v XX. stoletju dobesedno aktivisti nesmisla in ludizma. S svojo igrivostjo in radostjo so opevali, s komično intonacijo, črno kepo planetarnega nesmisla. Okrog absurda se nenehoma vrtinči in istočasno oblikuje subkultura silogizmov. Tudi zato je naši gledališki predstavi / informansu naslov Teologija in ne Telelogija.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Also sprach Ivan Lotrič, Tako je govoril Ivan Lotrič
0
26.02.2017 06:00
Današnji komentar je v celoti posvečenIvanu Lotriču, človeku, ki svojega glasu ni nikoli oddaljil od svojega govora, od smisla ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropska zavest in totalitarizem
15
25.02.2017 06:00
Tri različne resolucije pozivajo evropske države, naj vlagajo več naporov v preučevanje evropske zgodovine 20. stoletja. Torej v ... Več.
Piše: Keith Miles
Vizija 2050: ali se res samo po poti strankarstva lahko naredi korak k boljši demokraciji?
5
22.02.2017 23:25
Trump lahko besediči na konferenci za novinarje, se heca z mediji, jih ošteva in graja; enako lahko to počneta ali Janša ali ... Več.
Piše: Miha Burger
Zakaj sem javno podprl Gorana Klemenčiča in zakaj bi iz načelnih razlogov to storil še enkrat
32
22.02.2017 02:16
Kaj je za oblastno oligarhijo lepšega od takšne plehke opozicije, ki vedno skoči na prvo žogo, ni pa sposobna zaznati dejanskega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kako novi zdravstveni prispevek "popravlja" lani uvedeno davčno razbremenitev
13
21.02.2017 01:45
V lanskem letu so potekale dolgotrajne razprave, kako spremeniti dohodninsko lestvico. Z njo se je želelobolje nagradili ključne ... Več.
Piše: Bine Kordež
Hlastaš za zrakom, ker veš, da si na varnem
0
19.02.2017 14:24
Črni kvadrat, eden od osnovnih formativov suprematizma. Črna barva, ki ga določa, je zgrajena iz osnovnih barv, ki to niso. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Cerarjev harem je s falconom odletel na rokometno tekmo v Pariz, kot da bi šlo za državniški obisk
8
18.02.2017 01:01
Ali se spomnite ameriške komedije Ali je pilot v letalu? (Airplane!) iz začetka osemdesetih? Če bi jo posneli še enkrat, bi se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za skrbno zaigranim kavbojskim imidžem Donada Trumpa se skriva realpolitična preračunljivost
7
12.02.2017 22:00
Ko govorimo o Donaldu Trumpu, je najlažje sprejeti resnico, ki jo dnevno razširjajo t.i. mainstream mediji, opozarja naš ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Manifest št. 57: matrica, skozi katero lahko pogledamo v resnico prasico
13
12.02.2017 06:00
Do nedavnega nisem mogel razumeti, zakaj sadistična orgija resničnosti prek zakonodajalcev v vseh obdobjih najraje ponižuje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Državo so nam tako zavozili, da niti državnega udara ne moremo več izvesti
43
11.02.2017 03:03
Če je kdo naivno mislil, da rokometna zmaga nad Hrvaško odtehta poraz v primeru geografske zaščite terana in koprskega Cimosa, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Franc Jožef in drugi tir
16
09.02.2017 02:03
Vsekakor je investicija v drugi tir železnice med Divačo in Koprom za Slovenijo strateški projekt. Za takšne pomembne projekte, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Slovenija med dvema ognjema: zaničevanje Amerike in slepa vdanost Rusiji
9
07.02.2017 20:00
Razkroj Evropske unije, ki se je začel z razpadom schengenske zunanje meje, se lahko konča tudi z njenim razpadom, opozarja ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ob stoletju Oktobrske revolucije bom praznoval poraz
1
05.02.2017 01:45
Naj vam povem, da bom sam praznoval Oktobrsko revolucijo, praznoval bom sovjetski umetniški eksperiment. Nikoli pa ne bom ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa se očitno ni ničesar naučila iz katastrofalnih angleških žitnih zakonov
3
03.02.2017 21:02
Protekcionistični t. i. žitni zakoni v Združenem kraljestvu v 19. stoletju so bili katastrofalni za lokalno pridelavo, ne glede ... Več.
Piše: Bill Wirtz
Homagge nekemu advokatu: Nič je sodniška kuta, pravo pa simulirana metafizična popolnost
1
28.01.2017 23:59
K tokratni Draganovi nedeljski kolumni dodajamo uredniško opombo, ki je koristna za boljše razumevanja teksta; ko je bil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Najprej te bodo ignorirali, potem zasmehovali, nato se bodo borili s tabo in na koncu boš zmagal."
18
27.01.2017 20:00
V zadnjem mesecu, predvsem v luči volitev ustavnih sodnikov, se je spet veliko govorilo o negativni selekciji, neuradni ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
Ali je Nemčiji sploh kaj do Evrope, ali ji je zgolj do vladanja?
7
25.01.2017 22:28
Nestrinjanje med Združenim kraljestvom in Nemčijo, ki se ima za voditeljico današnje Evropske unije, ima brado, ki je dolga že ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Drago Demšar (1942 - 2017)
4
24.01.2017 14:33
Ko sva se prejšnjo sredo po dolgem času srečala na najbolj nepričakovanem kraju - stranišču ljubljanske očesne klinike -, sva se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Primer Juncker: V Evropski uniji se na oblast povzpnejo ravno najslabši
5
23.01.2017 21:46
Kot Luksemburžan sem v prvih osemnajstih letih mojega življenja poznal le enega predsednika vlade: Jeana-Clauda Junckerja, ... Več.
Piše: Bill Wirtz
Kantorjev cirkus na kvadrat sredi Varševskega pakta
0
21.01.2017 23:59
Za Tadeusza Kantorja, konstruktorja ranega modernizma, je bila država le poslovanje, nenehno poslovanje in nič drugega. Poleg ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj sem javno podprl Gorana Klemenčiča in zakaj bi iz načelnih razlogov to storil še enkrat
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.915
02/
Kako je Darko Zorman "blestel" pred parlamentarno preiskovalno komisijo
Uredništvo
Ogledov: 3.252
03/
Lidia Glavina na vrhu SDH: Ženska za 12 milijard evrov, o kateri ne vemo skoraj nič!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.508
04/
Cerarjev harem je s falconom odletel na rokometno tekmo v Pariz, kot da bi šlo za državniški obisk
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.312
05/
Televizija Slovenija tik pred Emo priznava: "Ob prenosu Evrovizije kvot zagotovo ne bo mogoče doseči."
Uredništvo
Ogledov: 1.761
06/
Kako novi zdravstveni prispevek "popravlja" lani uvedeno davčno razbremenitev
Bine Kordež
Ogledov: 1.080
07/
Evropska zavest in totalitarizem
Keith Miles
Ogledov: 1.079
08/
Vizija 2050: ali se res samo po poti strankarstva lahko naredi korak k boljši demokraciji?
Miha Burger
Ogledov: 998
09/
Pred velikim finalom: Zakaj je Ema dokaz, da so glasbene kvote slaba ideja
Uredništvo
Ogledov: 702
10/
Specialna vojna: ponarejeno pismo slovenskega vojaka iz fronte, ki ne obstaja
Uredništvo
Ogledov: 2.792