Komentar

Odpraviti je treba ljudi ali pa vojno. Obojega ni mogoče imeti.

Umetnost je predvsem polna vera - tudi v nesmisle. Religija pa je prazna vera v smiselno upanje, predvsem pa je religija disciplinator upanja. Umetnost je polna vera, zato je potrebno razumeti razmejitveno črto med funkcionalno in nefunkcionlno oblikovano umetnostjo.

17.12.2016 23:57
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   postgravitacijska umetnost   kulturalizacija vesolja   Dunja Zupančič   Marko Peljhan   Andaluzijski pes  

Fotomontaža: Portal PLUS

Humanistična nekorektnost je postala metoda razbijanja stvarnosti po prvi, drugi in tretji svetovni vojni.

Noč pred premiero ni kot nobena druga! Brez vsakršnih skritih misli dodajam, da smo se združili Zupančičeva, Peljhan in jaz pred sedemnajstimi leti v noči, katere nismo nikoli obžalovali. Bila je to v celoti nujna združitev! Po sedemnajstih letih, ki jih upravičujejo številni ukrepi, želim pred vas razgrniti smisle, ki so se zvrstili pred nami. Do neke mere je znano, kaj jaz in moji prijatelji razumemo z besedno zvezo "postgravitacijska umetnost". Izmislili si je nismo sami in bi jo lahko zlahka prepustili najohlapnejšemu kritiškemu besedišču. Uporabljamo jo v točno določenem pomenu. Strinjali smo se, da z njo označujemo vso umetnost, ki je nastala pred nami in ki bo tudi za nami nastajala v breztežnosti, v pogojih vakuuma, tam, kjer vsemu živemu izginja orientacija.

 

Premiera v Kinu Šiška, ki je strukturirana v postgravitacijskem abstraktu s pomočjo tekstualne mase Andréja Bretona, v katerem pred nami izgorevajo sile nadrealističnega nesmisla. Opravičujem se, ker bom na tem mestu vključil kodificirane opazke: Leta 1999 se je moja pozornost v času generalke za predstavo v bretežnosti usmerila na historične breztežnostne skulpture. Bile so tri. Spomnil vas bom na Stepančičevo levitacijsko konstrukcijo, ki jo je moj duh začel zaznavati v popolni samoti že leta 1983. O njej sem bral v poročilu Willija Nürnberga iz leta 1927. Ta izredno silovita oblika levitacijske konstrukcije, s popolnoma pravilno morfološko logiko, se mi je razkrila v celoti Tržaškega konstruktivističnega ambienta kot prvovrstni formalni element. Sprva sem se omejil samo na to, da sem jo leta in leta ohranjal v spominu. Pozneje sva z Zupančičevo pomislila, da bi v sebi hote obnovila stanje iz časa, ko so umetniki oblikovali konstruktivistični ambient. Zato je bilo treba samo odmisliti zunanji svet.

 

Čas se je gostil, začelo nama ga je zmanjkovati, zato sva se začela s Peljhanom pogovarjati v okrajšavah. Vsem ostalim so počasi okrajšave postale nerazumljive, mi pa smo jih vedno bolj uporabljali kot nam lastni jezik. Postajali smo drugim vedno bolj - kaj? Nerazumljivi! Ne zato, ker bi tako hoteli, ker bi se bali, da bi nas hotel kdo izrabiti. Ne! Samo zaradi tega, da bi bili bolj funkcionalni pri svojem umetniškem beleženju! Napočil je čas, v katerem bom v treh digitalnih didaktičnih prosojnicah razložil, kaj je to kozmifikacija umetnosti in s tem posledično, kaj je kulturalizacija vesolja. Z Zupančičevo sva se te naloge temeljito lotila, poenostavila sva dvajsetletno vedenje na samo tri digitalne didaktične prosojnice.

 

Pa vendar je tako, da samo še od prizora pričakujem razodetje. Da! Prav ste razumeli! Razodetje od gledališkega prizora. Predvsem zaradi tega, ker v prizoru obstaja možnost razodetja. Nikoli nisem izgubil prepričanja, da zunaj pokornosti magičnemu gledališkemu nareku "če bi", sledi narek "nič ni"! Ponovimo: V znanostih skrivnost razkrivamo, v umetnosti pa skrivnost oblikujemo v stil, v stilno formacijo. Oboje nas neustavljivo privlači! Nekega dne bo stilna formacija postala odmev tistega, kar bi mi vsi radi imeli za vesoljno zavest; stilna formacija je vesoljna zavest.

 

Naj se vrnem k postgravitacijski umetnosti. Naj ponovim stotič: uvajanje funkcionalnosti na področje umetnosti je kategorično nujno. To je to plodno izkoriščanje smisla. Iz enakega razloga sem se tokrat, pozor, odločil za tri prosojnice, ki sem jih imel izrisane in nezmontirane v svojem računalniku že več kot petnajst let. Nezmontirane zato, da bi jih obvaroval pred kakršnokoli stilizacijo. Na to me je Zupančičeva prav posebej opozorila. Težava je, da vsak poskus razlage kozmifikacije umetnosti, in s tem posledično kulturalizacije vesolja, zahteva pomoč spomina, ki pa je nadvse pomanjkljiv in nasplošno nezanesljiv. Zato s te strani ne pričakujem prav dosti, razen če se bo ponudila tretja rešitev problema. Osebno mislim, da jo je treba samo še razvozlati. O njej lahko sodim ali sodite glede na to, ali so bili po desetih letih tudi najbolj brezčutni, samozavestni dvomljivci zbegani, drhteči od spoznanja in strahu. Lahko bi rekel, da jih je najina, naša umetnost zmedla! Arhitekturna umetnina pa stoji kot prizor, ki ga nihče ne more podreti.

 

Didaktični komad: Mislim, da bi bilo brezpredmetno, če bi še dlje vztrajal pri značilnostih premiere in vseh dogodkih, ki so se odigrali v teh enaindvajsetih letih petdesetletnega procesa moje zadnje gledališke predstave. Zato v ognju spim! Umetnost lahko zagovarja nesmisle točno tako suvereno kot zagovarja smisle. Umetnost je v svojih oblikah funkcionalna, na drugi strani pa je lahko zavestno nefunkcionalna. Umetnost je predvsem polna vera - tudi v nesmisle. Religija pa je prazna vera v smiselno upanje, predvsem pa je religija disciplinator upanja. Ponovimo zadnjič: umetnost je polna vera. Zato je potrebno razumeti razmejitveno črto med funkcionalno in nefunkcionlno oblikovano umetnostjo. Naj še enkrat podčrtam svojo pozicijo - sam sebi sem se zaobljubil, da ne bom nikoli popustil in se v svoji umetnosti prepustil nesmislu, absurdu! Nenehoma bivam v umetniških funkcijah. Navkljub vsemu, če bomo vojno dobili ali ne, bomo potrebovali obe roki - najmanj.

 

Antagonist v pozabljeni drami cvili: "Za vojskovanje so takšne množice beguncev nemogoče. Tanki lahko prodrejo skozi vsako močvirje, v človeškem pa obtičijo. Pokazalo se je, da civilno prebivalstvo povzroča vojni veliko škodo. Brezobzirno bi ga morali odstraniti že takoj na začetku vojne, saj so samo v napoto. Odpraviti je treba ljudi ali pa vojno; obojega ni mogoče imeti."

 

Kjer manjka duha, je vedno veliko opravičevanj in popravkov navedb. To se nam dogaja samo zato, ker se bo zelo kmalu začela vojna. Apokaliptični entertainment nam napoveduje: "Kaj se po nepotreben vznemirjaš, vse bo tako kot je vedno bilo, le da malo bolj kričavo in krvavo!"

 

V tem komentarju bi rad skupaj z vami reflektiral nadrealistično gledališče in njegovo dramatiko, ki ji sam nisem nikoli pripadal ali ji v kakršnikoli obliki sledil, iz avditorija pa sem totalno občudoval nadrealistični film na podoben način kot politično umetnost. "Smejem se, da ne jočem!" Meja med absurdistično repliko in nadrealistično ter dadaistično sintakso je zelo zabrisana. Je tako rahla, da je zato tako enostavno prehodna. Absurdistična dramatika je za razliko od dadaistične ali nadrealistične brutalno resnobna. Pretirana je v svoji resnosti, ravno zaradi tega je tako komična.

 

Tako kot je fotografija zadala starim oblikam izaražanja smrtni udarec, tako je tudi film zarezal v prizore novih stvarnosti. Gledališče se je že pred nastopom dvajsetega stoletja prvič odreklo naturalistični paradi v scenskem prostoru. Pogled gledalca se je razklal na dvoje, z ostro britvijo na dvoje. Spomnimo se samo filma Andaluzijski pes! V scenskem prostoru se je razprl iracionalen svet možnosti in asociativnosti, ki so dobile v scenskem prostoru domovinsko pravico. Umetniki smo se s posmehom distancirali od največjih zločinov človeštva. Humanistična nekorektnost je postala metoda razbijanja stvarnosti po prvi, drugi in tretji svetovni vojni. Neskončnost generira repliko "pa ne moreš verjet"! Ravno razgradnja smiselnih sistemov je apoteoza absurda, nadrealizma in dadaizma. Verjetno se v absurdizmu drugih umetnikov spočijem. Mnogi umetniki so bili v XX. stoletju dobesedno aktivisti nesmisla in ludizma. S svojo igrivostjo in radostjo so opevali, s komično intonacijo, črno kepo planetarnega nesmisla. Okrog absurda se nenehoma vrtinči in istočasno oblikuje subkultura silogizmov. Tudi zato je naši gledališki predstavi / informansu naslov Teologija in ne Telelogija.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
6
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
13
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
7
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
14
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
20
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2,884
02/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,131
03/
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
Anej Sam
Ogledov: 2,050
04/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,575
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 1,733
06/
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
Bine Kordež
Ogledov: 1,268
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,156
08/
Dan spomina na mrtve v deželi kosti ali kako so perfidno onemogočili komisijo za "reševanje vprašanj prikritih grobišč"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,026
09/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,200
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 8,485