Komentar

Odpraviti je treba ljudi ali pa vojno. Obojega ni mogoče imeti.

Umetnost je predvsem polna vera - tudi v nesmisle. Religija pa je prazna vera v smiselno upanje, predvsem pa je religija disciplinator upanja. Umetnost je polna vera, zato je potrebno razumeti razmejitveno črto med funkcionalno in nefunkcionlno oblikovano umetnostjo.

17.12.2016 23:57
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   postgravitacijska umetnost   kulturalizacija vesolja   Dunja Zupančič   Marko Peljhan   Andaluzijski pes  

Fotomontaža: Portal PLUS

Humanistična nekorektnost je postala metoda razbijanja stvarnosti po prvi, drugi in tretji svetovni vojni.

Noč pred premiero ni kot nobena druga! Brez vsakršnih skritih misli dodajam, da smo se združili Zupančičeva, Peljhan in jaz pred sedemnajstimi leti v noči, katere nismo nikoli obžalovali. Bila je to v celoti nujna združitev! Po sedemnajstih letih, ki jih upravičujejo številni ukrepi, želim pred vas razgrniti smisle, ki so se zvrstili pred nami. Do neke mere je znano, kaj jaz in moji prijatelji razumemo z besedno zvezo "postgravitacijska umetnost". Izmislili si je nismo sami in bi jo lahko zlahka prepustili najohlapnejšemu kritiškemu besedišču. Uporabljamo jo v točno določenem pomenu. Strinjali smo se, da z njo označujemo vso umetnost, ki je nastala pred nami in ki bo tudi za nami nastajala v breztežnosti, v pogojih vakuuma, tam, kjer vsemu živemu izginja orientacija.

 

Premiera v Kinu Šiška, ki je strukturirana v postgravitacijskem abstraktu s pomočjo tekstualne mase Andréja Bretona, v katerem pred nami izgorevajo sile nadrealističnega nesmisla. Opravičujem se, ker bom na tem mestu vključil kodificirane opazke: Leta 1999 se je moja pozornost v času generalke za predstavo v bretežnosti usmerila na historične breztežnostne skulpture. Bile so tri. Spomnil vas bom na Stepančičevo levitacijsko konstrukcijo, ki jo je moj duh začel zaznavati v popolni samoti že leta 1983. O njej sem bral v poročilu Willija Nürnberga iz leta 1927. Ta izredno silovita oblika levitacijske konstrukcije, s popolnoma pravilno morfološko logiko, se mi je razkrila v celoti Tržaškega konstruktivističnega ambienta kot prvovrstni formalni element. Sprva sem se omejil samo na to, da sem jo leta in leta ohranjal v spominu. Pozneje sva z Zupančičevo pomislila, da bi v sebi hote obnovila stanje iz časa, ko so umetniki oblikovali konstruktivistični ambient. Zato je bilo treba samo odmisliti zunanji svet.

 

Čas se je gostil, začelo nama ga je zmanjkovati, zato sva se začela s Peljhanom pogovarjati v okrajšavah. Vsem ostalim so počasi okrajšave postale nerazumljive, mi pa smo jih vedno bolj uporabljali kot nam lastni jezik. Postajali smo drugim vedno bolj - kaj? Nerazumljivi! Ne zato, ker bi tako hoteli, ker bi se bali, da bi nas hotel kdo izrabiti. Ne! Samo zaradi tega, da bi bili bolj funkcionalni pri svojem umetniškem beleženju! Napočil je čas, v katerem bom v treh digitalnih didaktičnih prosojnicah razložil, kaj je to kozmifikacija umetnosti in s tem posledično, kaj je kulturalizacija vesolja. Z Zupančičevo sva se te naloge temeljito lotila, poenostavila sva dvajsetletno vedenje na samo tri digitalne didaktične prosojnice.

 

Pa vendar je tako, da samo še od prizora pričakujem razodetje. Da! Prav ste razumeli! Razodetje od gledališkega prizora. Predvsem zaradi tega, ker v prizoru obstaja možnost razodetja. Nikoli nisem izgubil prepričanja, da zunaj pokornosti magičnemu gledališkemu nareku "če bi", sledi narek "nič ni"! Ponovimo: V znanostih skrivnost razkrivamo, v umetnosti pa skrivnost oblikujemo v stil, v stilno formacijo. Oboje nas neustavljivo privlači! Nekega dne bo stilna formacija postala odmev tistega, kar bi mi vsi radi imeli za vesoljno zavest; stilna formacija je vesoljna zavest.

 

Naj se vrnem k postgravitacijski umetnosti. Naj ponovim stotič: uvajanje funkcionalnosti na področje umetnosti je kategorično nujno. To je to plodno izkoriščanje smisla. Iz enakega razloga sem se tokrat, pozor, odločil za tri prosojnice, ki sem jih imel izrisane in nezmontirane v svojem računalniku že več kot petnajst let. Nezmontirane zato, da bi jih obvaroval pred kakršnokoli stilizacijo. Na to me je Zupančičeva prav posebej opozorila. Težava je, da vsak poskus razlage kozmifikacije umetnosti, in s tem posledično kulturalizacije vesolja, zahteva pomoč spomina, ki pa je nadvse pomanjkljiv in nasplošno nezanesljiv. Zato s te strani ne pričakujem prav dosti, razen če se bo ponudila tretja rešitev problema. Osebno mislim, da jo je treba samo še razvozlati. O njej lahko sodim ali sodite glede na to, ali so bili po desetih letih tudi najbolj brezčutni, samozavestni dvomljivci zbegani, drhteči od spoznanja in strahu. Lahko bi rekel, da jih je najina, naša umetnost zmedla! Arhitekturna umetnina pa stoji kot prizor, ki ga nihče ne more podreti.

 

Didaktični komad: Mislim, da bi bilo brezpredmetno, če bi še dlje vztrajal pri značilnostih premiere in vseh dogodkih, ki so se odigrali v teh enaindvajsetih letih petdesetletnega procesa moje zadnje gledališke predstave. Zato v ognju spim! Umetnost lahko zagovarja nesmisle točno tako suvereno kot zagovarja smisle. Umetnost je v svojih oblikah funkcionalna, na drugi strani pa je lahko zavestno nefunkcionalna. Umetnost je predvsem polna vera - tudi v nesmisle. Religija pa je prazna vera v smiselno upanje, predvsem pa je religija disciplinator upanja. Ponovimo zadnjič: umetnost je polna vera. Zato je potrebno razumeti razmejitveno črto med funkcionalno in nefunkcionlno oblikovano umetnostjo. Naj še enkrat podčrtam svojo pozicijo - sam sebi sem se zaobljubil, da ne bom nikoli popustil in se v svoji umetnosti prepustil nesmislu, absurdu! Nenehoma bivam v umetniških funkcijah. Navkljub vsemu, če bomo vojno dobili ali ne, bomo potrebovali obe roki - najmanj.

 

Antagonist v pozabljeni drami cvili: "Za vojskovanje so takšne množice beguncev nemogoče. Tanki lahko prodrejo skozi vsako močvirje, v človeškem pa obtičijo. Pokazalo se je, da civilno prebivalstvo povzroča vojni veliko škodo. Brezobzirno bi ga morali odstraniti že takoj na začetku vojne, saj so samo v napoto. Odpraviti je treba ljudi ali pa vojno; obojega ni mogoče imeti."

 

Kjer manjka duha, je vedno veliko opravičevanj in popravkov navedb. To se nam dogaja samo zato, ker se bo zelo kmalu začela vojna. Apokaliptični entertainment nam napoveduje: "Kaj se po nepotreben vznemirjaš, vse bo tako kot je vedno bilo, le da malo bolj kričavo in krvavo!"

 

V tem komentarju bi rad skupaj z vami reflektiral nadrealistično gledališče in njegovo dramatiko, ki ji sam nisem nikoli pripadal ali ji v kakršnikoli obliki sledil, iz avditorija pa sem totalno občudoval nadrealistični film na podoben način kot politično umetnost. "Smejem se, da ne jočem!" Meja med absurdistično repliko in nadrealistično ter dadaistično sintakso je zelo zabrisana. Je tako rahla, da je zato tako enostavno prehodna. Absurdistična dramatika je za razliko od dadaistične ali nadrealistične brutalno resnobna. Pretirana je v svoji resnosti, ravno zaradi tega je tako komična.

 

Tako kot je fotografija zadala starim oblikam izaražanja smrtni udarec, tako je tudi film zarezal v prizore novih stvarnosti. Gledališče se je že pred nastopom dvajsetega stoletja prvič odreklo naturalistični paradi v scenskem prostoru. Pogled gledalca se je razklal na dvoje, z ostro britvijo na dvoje. Spomnimo se samo filma Andaluzijski pes! V scenskem prostoru se je razprl iracionalen svet možnosti in asociativnosti, ki so dobile v scenskem prostoru domovinsko pravico. Umetniki smo se s posmehom distancirali od največjih zločinov človeštva. Humanistična nekorektnost je postala metoda razbijanja stvarnosti po prvi, drugi in tretji svetovni vojni. Neskončnost generira repliko "pa ne moreš verjet"! Ravno razgradnja smiselnih sistemov je apoteoza absurda, nadrealizma in dadaizma. Verjetno se v absurdizmu drugih umetnikov spočijem. Mnogi umetniki so bili v XX. stoletju dobesedno aktivisti nesmisla in ludizma. S svojo igrivostjo in radostjo so opevali, s komično intonacijo, črno kepo planetarnega nesmisla. Okrog absurda se nenehoma vrtinči in istočasno oblikuje subkultura silogizmov. Tudi zato je naši gledališki predstavi / informansu naslov Teologija in ne Telelogija.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Pred drugim migrantskim valom: Ali tudi Evropa potrebuje "Mehiški zid", ali kje je Mehika v Evropi?
12
19.06.2018 21:01
Zaskrbljenost nad naraščajočim problemom beguncev je v Sloveniji večja kot volilni rezultat SDS na junijskih volitvah. Ni ... Več.
Piše: Igor Bavčar
EU in "vladavina prava": Ko je bolj od resničnosti pomembna fraza
16
18.06.2018 22:30
Evropska unija je zelo počasna pri preverjanju administracije in izvajanja zakonov v nekdanjih komunističnih državah, četudi ... Več.
Piše: Keith Miles
Kako je igralka Milena Grm po smrti postala prvi umetniški satelit v vesolju
0
16.06.2018 23:59
Komentar je neodložljiv tekst, ki ga zahteva največkrat zunanji dogodek. Z odzivom nanj prepoznaš sebe, kolektivno telo v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pri nas in drugje: Kratek pregled političnih razmer v Sloveniji, Avstriji, Češki, Italiji in Nemčiji
5
15.06.2018 22:59
V parlamentih večine evropskih držav se redno izmenjujejo konservativci in socialni demokrati, važna sestavina oz. jeziček na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Še en nenavaden volilni rezultat v Sloveniji
18
14.06.2018 22:41
Že večkrat sem zadnja leta pisal o volilnih rezultatih v Sloveniji. Vedno me presenetijo. Prvič zato, ker imam opravka s ... Več.
Piše: Keith Miles
Mogoče veste, koliko vas stane "tank" bencina?
8
12.06.2018 22:04
Pred dnevi sem povprašal deset naključnih znancev, če vedo, da so cene goriv na črpalkah ob avtocestah višje kot na ostalih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Raziskava italijanske centralne banke: Migranti in uvožena delovna sila niso rešitev za Evropo!
17
11.06.2018 23:59
Banca d'Italia je vodilna ustanova na področju ekonomije, ki velja za eno od politično najbolj nevtralnih inštitutov na svetu. V ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Delo je usedlina starega nasilnega sveta!
6
10.06.2018 08:00
Da, strinjam se, da je politika enako razum in da je politično delovanje metodološko praznjenje prostora samo zato, da bi v njem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Če na vseh področjih uvajatamo ženske kvote, bi jih morali tudi glede migrantov oziroma migrantk
5
09.06.2018 14:40
Slovenke so nam, staroselcem, sporočile: Dovolj imamo vaše pomehkuženosti in neodločnosti, naveličale smo se vaših rjavih las, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Išče se mandatar: Janša ne bo mogel sestaviti vlade, Šarec jo sicer bo, a je ne bo sposoben voditi.
35
07.06.2018 23:15
Vsi bodo dobili vabilo, če bom dobil mandat za predsednika vlade , je včeraj izjavil politik, ki v teh dneh žanje, kar je prej ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prvo pismo iz zapora: Lahka pehota v sodobni vojni
9
05.06.2018 22:30
Ljudje spreminjajo svoja stališča. To je dobro. Slovenci pa tega ne marajo. Praviloma ostro zavračajo vsakogar, ki spreminja ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Panika
22
04.06.2018 23:51
Janša ima še eno možnost: veliko koalicijos socialdemokrati in nemara s SMC. Da bi prišlo do tega, bi morali vsi po vrsti ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Povolilni uredniški komentar: Ni vsaka Pirova zmaga nujno tudi poraz Janeza Janše
29
03.06.2018 23:15
Janša je včeraj močno zmagal, vendar je levica skupaj vseeno precej močnejša, zato relativni zmagovalec brez sodelovanja vsaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hlapci: Naj živi Cankarjeva anarhistična zapuščina!
6
02.06.2018 23:59
Čeprav je slovenstvo prepojeno s helenističnim, evropskim demokratizmom, vedno znova vztrajno zahteva obredno istovetnost z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ne, niso vsi isti: eni so sadisti, drugi mazohisti
7
01.06.2018 22:29
V primeru kriminala v zdravstvu so SMC, Socialni demokrati in DeSUS do konca ščitili Pokvarjeno Milojko, ki je organiziran ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Kaj je hujše: Janez Janša ali nekompetenten nasprotnik?
22
31.05.2018 23:59
Demokracija mora investirati v svoj razvoj, zato so sredstva za razvoj institucij, ki omogočajo politično participacijo, ... Več.
Piše: Mojmir Ocvirk
Zakaj izrekam javno podporo poslanki Jelki Godec in njeni stranki SDS
16
30.05.2018 23:00
Najprej disclaimer ali dva. Nisem član stranke SDS. Do pomladi 2016, ko me je po elektronski pošti kontaktirala Jelka Godec, ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Ustanovitev Slovenije: ker Demos ni ustvaril svoje elite, se je vrnil resetirani komunistični "novi razred"
3
27.05.2018 22:45
Ob uspehih levega bloka se postavlja vprašanje, ali se socializem nekako prilega slovenski miselnosti (duševnosti), za katero je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
25. maj, Dan brisače: Nekoč je imela Ljubljana za župane velmože - potem je prišel Zoran
13
24.05.2018 22:30
V Srbiji so rdeče zvezde že zdavnaj pospravili v Muzej 25. maja. Pri nas bodo 25. maja - torej prav danes - nekateri v ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Na ladji norcev: Vsi idiotizmi Mira Cerarja, Dejana Židana in Karla Erjavca
16
23.05.2018 19:23
Tokrat sem se osredotočil zgolj na eno samo televizijsko soočenje, in sicer tisto na POP TV v ponedeljek zvečer, ko so trije ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dimitrij Rupel piše Spomenki Hribar in predsedniku Borutu Pahorju
Uredništvo
Ogledov: 8.645
02/
Neverjetni Miro Cerar: od političnega luzerja do jezička na tehtnici pri sestavi nove vlade
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.390
03/
Še en nenavaden volilni rezultat v Sloveniji
Keith Miles
Ogledov: 3.730
04/
Tožba zaradi propadle arbitraže proti Hrvaški je nesmiselna politična poteza
Laris Gaiser
Ogledov: 2.003
05/
Pred drugim migrantskim valom: Ali tudi Evropa potrebuje "Mehiški zid", ali kje je Mehika v Evropi?
Igor Bavčar
Ogledov: 2.029
06/
Raziskava italijanske centralne banke: Migranti in uvožena delovna sila niso rešitev za Evropo!
Laris Gaiser
Ogledov: 2.420
07/
Mogoče veste, koliko vas stane "tank" bencina?
Bine Kordež
Ogledov: 1.561
08/
EU in "vladavina prava": Ko je bolj od resničnosti pomembna fraza
Keith Miles
Ogledov: 1.304
09/
Pri nas in drugje: Kratek pregled političnih razmer v Sloveniji, Avstriji, Češki, Italiji in Nemčiji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.211
10/
Išče se mandatar: Janša ne bo mogel sestaviti vlade, Šarec jo sicer bo, a je ne bo sposoben voditi.
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.858