Komentar

Odpraviti je treba ljudi ali pa vojno. Obojega ni mogoče imeti.

Umetnost je predvsem polna vera - tudi v nesmisle. Religija pa je prazna vera v smiselno upanje, predvsem pa je religija disciplinator upanja. Umetnost je polna vera, zato je potrebno razumeti razmejitveno črto med funkcionalno in nefunkcionlno oblikovano umetnostjo.

17.12.2016 23:57
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   postgravitacijska umetnost   kulturalizacija vesolja   Dunja Zupančič   Marko Peljhan   Andaluzijski pes  

Fotomontaža: Portal PLUS

Humanistična nekorektnost je postala metoda razbijanja stvarnosti po prvi, drugi in tretji svetovni vojni.

Noč pred premiero ni kot nobena druga! Brez vsakršnih skritih misli dodajam, da smo se združili Zupančičeva, Peljhan in jaz pred sedemnajstimi leti v noči, katere nismo nikoli obžalovali. Bila je to v celoti nujna združitev! Po sedemnajstih letih, ki jih upravičujejo številni ukrepi, želim pred vas razgrniti smisle, ki so se zvrstili pred nami. Do neke mere je znano, kaj jaz in moji prijatelji razumemo z besedno zvezo "postgravitacijska umetnost". Izmislili si je nismo sami in bi jo lahko zlahka prepustili najohlapnejšemu kritiškemu besedišču. Uporabljamo jo v točno določenem pomenu. Strinjali smo se, da z njo označujemo vso umetnost, ki je nastala pred nami in ki bo tudi za nami nastajala v breztežnosti, v pogojih vakuuma, tam, kjer vsemu živemu izginja orientacija.

 

Premiera v Kinu Šiška, ki je strukturirana v postgravitacijskem abstraktu s pomočjo tekstualne mase Andréja Bretona, v katerem pred nami izgorevajo sile nadrealističnega nesmisla. Opravičujem se, ker bom na tem mestu vključil kodificirane opazke: Leta 1999 se je moja pozornost v času generalke za predstavo v bretežnosti usmerila na historične breztežnostne skulpture. Bile so tri. Spomnil vas bom na Stepančičevo levitacijsko konstrukcijo, ki jo je moj duh začel zaznavati v popolni samoti že leta 1983. O njej sem bral v poročilu Willija Nürnberga iz leta 1927. Ta izredno silovita oblika levitacijske konstrukcije, s popolnoma pravilno morfološko logiko, se mi je razkrila v celoti Tržaškega konstruktivističnega ambienta kot prvovrstni formalni element. Sprva sem se omejil samo na to, da sem jo leta in leta ohranjal v spominu. Pozneje sva z Zupančičevo pomislila, da bi v sebi hote obnovila stanje iz časa, ko so umetniki oblikovali konstruktivistični ambient. Zato je bilo treba samo odmisliti zunanji svet.

 

Čas se je gostil, začelo nama ga je zmanjkovati, zato sva se začela s Peljhanom pogovarjati v okrajšavah. Vsem ostalim so počasi okrajšave postale nerazumljive, mi pa smo jih vedno bolj uporabljali kot nam lastni jezik. Postajali smo drugim vedno bolj - kaj? Nerazumljivi! Ne zato, ker bi tako hoteli, ker bi se bali, da bi nas hotel kdo izrabiti. Ne! Samo zaradi tega, da bi bili bolj funkcionalni pri svojem umetniškem beleženju! Napočil je čas, v katerem bom v treh digitalnih didaktičnih prosojnicah razložil, kaj je to kozmifikacija umetnosti in s tem posledično, kaj je kulturalizacija vesolja. Z Zupančičevo sva se te naloge temeljito lotila, poenostavila sva dvajsetletno vedenje na samo tri digitalne didaktične prosojnice.

 

Pa vendar je tako, da samo še od prizora pričakujem razodetje. Da! Prav ste razumeli! Razodetje od gledališkega prizora. Predvsem zaradi tega, ker v prizoru obstaja možnost razodetja. Nikoli nisem izgubil prepričanja, da zunaj pokornosti magičnemu gledališkemu nareku "če bi", sledi narek "nič ni"! Ponovimo: V znanostih skrivnost razkrivamo, v umetnosti pa skrivnost oblikujemo v stil, v stilno formacijo. Oboje nas neustavljivo privlači! Nekega dne bo stilna formacija postala odmev tistega, kar bi mi vsi radi imeli za vesoljno zavest; stilna formacija je vesoljna zavest.

 

Naj se vrnem k postgravitacijski umetnosti. Naj ponovim stotič: uvajanje funkcionalnosti na področje umetnosti je kategorično nujno. To je to plodno izkoriščanje smisla. Iz enakega razloga sem se tokrat, pozor, odločil za tri prosojnice, ki sem jih imel izrisane in nezmontirane v svojem računalniku že več kot petnajst let. Nezmontirane zato, da bi jih obvaroval pred kakršnokoli stilizacijo. Na to me je Zupančičeva prav posebej opozorila. Težava je, da vsak poskus razlage kozmifikacije umetnosti, in s tem posledično kulturalizacije vesolja, zahteva pomoč spomina, ki pa je nadvse pomanjkljiv in nasplošno nezanesljiv. Zato s te strani ne pričakujem prav dosti, razen če se bo ponudila tretja rešitev problema. Osebno mislim, da jo je treba samo še razvozlati. O njej lahko sodim ali sodite glede na to, ali so bili po desetih letih tudi najbolj brezčutni, samozavestni dvomljivci zbegani, drhteči od spoznanja in strahu. Lahko bi rekel, da jih je najina, naša umetnost zmedla! Arhitekturna umetnina pa stoji kot prizor, ki ga nihče ne more podreti.

 

Didaktični komad: Mislim, da bi bilo brezpredmetno, če bi še dlje vztrajal pri značilnostih premiere in vseh dogodkih, ki so se odigrali v teh enaindvajsetih letih petdesetletnega procesa moje zadnje gledališke predstave. Zato v ognju spim! Umetnost lahko zagovarja nesmisle točno tako suvereno kot zagovarja smisle. Umetnost je v svojih oblikah funkcionalna, na drugi strani pa je lahko zavestno nefunkcionalna. Umetnost je predvsem polna vera - tudi v nesmisle. Religija pa je prazna vera v smiselno upanje, predvsem pa je religija disciplinator upanja. Ponovimo zadnjič: umetnost je polna vera. Zato je potrebno razumeti razmejitveno črto med funkcionalno in nefunkcionlno oblikovano umetnostjo. Naj še enkrat podčrtam svojo pozicijo - sam sebi sem se zaobljubil, da ne bom nikoli popustil in se v svoji umetnosti prepustil nesmislu, absurdu! Nenehoma bivam v umetniških funkcijah. Navkljub vsemu, če bomo vojno dobili ali ne, bomo potrebovali obe roki - najmanj.

 

Antagonist v pozabljeni drami cvili: "Za vojskovanje so takšne množice beguncev nemogoče. Tanki lahko prodrejo skozi vsako močvirje, v človeškem pa obtičijo. Pokazalo se je, da civilno prebivalstvo povzroča vojni veliko škodo. Brezobzirno bi ga morali odstraniti že takoj na začetku vojne, saj so samo v napoto. Odpraviti je treba ljudi ali pa vojno; obojega ni mogoče imeti."

 

Kjer manjka duha, je vedno veliko opravičevanj in popravkov navedb. To se nam dogaja samo zato, ker se bo zelo kmalu začela vojna. Apokaliptični entertainment nam napoveduje: "Kaj se po nepotreben vznemirjaš, vse bo tako kot je vedno bilo, le da malo bolj kričavo in krvavo!"

 

V tem komentarju bi rad skupaj z vami reflektiral nadrealistično gledališče in njegovo dramatiko, ki ji sam nisem nikoli pripadal ali ji v kakršnikoli obliki sledil, iz avditorija pa sem totalno občudoval nadrealistični film na podoben način kot politično umetnost. "Smejem se, da ne jočem!" Meja med absurdistično repliko in nadrealistično ter dadaistično sintakso je zelo zabrisana. Je tako rahla, da je zato tako enostavno prehodna. Absurdistična dramatika je za razliko od dadaistične ali nadrealistične brutalno resnobna. Pretirana je v svoji resnosti, ravno zaradi tega je tako komična.

 

Tako kot je fotografija zadala starim oblikam izaražanja smrtni udarec, tako je tudi film zarezal v prizore novih stvarnosti. Gledališče se je že pred nastopom dvajsetega stoletja prvič odreklo naturalistični paradi v scenskem prostoru. Pogled gledalca se je razklal na dvoje, z ostro britvijo na dvoje. Spomnimo se samo filma Andaluzijski pes! V scenskem prostoru se je razprl iracionalen svet možnosti in asociativnosti, ki so dobile v scenskem prostoru domovinsko pravico. Umetniki smo se s posmehom distancirali od največjih zločinov človeštva. Humanistična nekorektnost je postala metoda razbijanja stvarnosti po prvi, drugi in tretji svetovni vojni. Neskončnost generira repliko "pa ne moreš verjet"! Ravno razgradnja smiselnih sistemov je apoteoza absurda, nadrealizma in dadaizma. Verjetno se v absurdizmu drugih umetnikov spočijem. Mnogi umetniki so bili v XX. stoletju dobesedno aktivisti nesmisla in ludizma. S svojo igrivostjo in radostjo so opevali, s komično intonacijo, črno kepo planetarnega nesmisla. Okrog absurda se nenehoma vrtinči in istočasno oblikuje subkultura silogizmov. Tudi zato je naši gledališki predstavi / informansu naslov Teologija in ne Telelogija.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
1
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,500
02/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,597
03/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,297
04/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,924
05/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,546
06/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,209
07/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,734
08/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,314
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,622
10/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 947