Komentar

Odpraviti je treba ljudi ali pa vojno. Obojega ni mogoče imeti.

Umetnost je predvsem polna vera - tudi v nesmisle. Religija pa je prazna vera v smiselno upanje, predvsem pa je religija disciplinator upanja. Umetnost je polna vera, zato je potrebno razumeti razmejitveno črto med funkcionalno in nefunkcionlno oblikovano umetnostjo.

17.12.2016 23:57
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   postgravitacijska umetnost   kulturalizacija vesolja   Dunja Zupančič   Marko Peljhan   Andaluzijski pes  

Fotomontaža: Portal PLUS

Humanistična nekorektnost je postala metoda razbijanja stvarnosti po prvi, drugi in tretji svetovni vojni.

Noč pred premiero ni kot nobena druga! Brez vsakršnih skritih misli dodajam, da smo se združili Zupančičeva, Peljhan in jaz pred sedemnajstimi leti v noči, katere nismo nikoli obžalovali. Bila je to v celoti nujna združitev! Po sedemnajstih letih, ki jih upravičujejo številni ukrepi, želim pred vas razgrniti smisle, ki so se zvrstili pred nami. Do neke mere je znano, kaj jaz in moji prijatelji razumemo z besedno zvezo "postgravitacijska umetnost". Izmislili si je nismo sami in bi jo lahko zlahka prepustili najohlapnejšemu kritiškemu besedišču. Uporabljamo jo v točno določenem pomenu. Strinjali smo se, da z njo označujemo vso umetnost, ki je nastala pred nami in ki bo tudi za nami nastajala v breztežnosti, v pogojih vakuuma, tam, kjer vsemu živemu izginja orientacija.

 

Premiera v Kinu Šiška, ki je strukturirana v postgravitacijskem abstraktu s pomočjo tekstualne mase Andréja Bretona, v katerem pred nami izgorevajo sile nadrealističnega nesmisla. Opravičujem se, ker bom na tem mestu vključil kodificirane opazke: Leta 1999 se je moja pozornost v času generalke za predstavo v bretežnosti usmerila na historične breztežnostne skulpture. Bile so tri. Spomnil vas bom na Stepančičevo levitacijsko konstrukcijo, ki jo je moj duh začel zaznavati v popolni samoti že leta 1983. O njej sem bral v poročilu Willija Nürnberga iz leta 1927. Ta izredno silovita oblika levitacijske konstrukcije, s popolnoma pravilno morfološko logiko, se mi je razkrila v celoti Tržaškega konstruktivističnega ambienta kot prvovrstni formalni element. Sprva sem se omejil samo na to, da sem jo leta in leta ohranjal v spominu. Pozneje sva z Zupančičevo pomislila, da bi v sebi hote obnovila stanje iz časa, ko so umetniki oblikovali konstruktivistični ambient. Zato je bilo treba samo odmisliti zunanji svet.

 

Čas se je gostil, začelo nama ga je zmanjkovati, zato sva se začela s Peljhanom pogovarjati v okrajšavah. Vsem ostalim so počasi okrajšave postale nerazumljive, mi pa smo jih vedno bolj uporabljali kot nam lastni jezik. Postajali smo drugim vedno bolj - kaj? Nerazumljivi! Ne zato, ker bi tako hoteli, ker bi se bali, da bi nas hotel kdo izrabiti. Ne! Samo zaradi tega, da bi bili bolj funkcionalni pri svojem umetniškem beleženju! Napočil je čas, v katerem bom v treh digitalnih didaktičnih prosojnicah razložil, kaj je to kozmifikacija umetnosti in s tem posledično, kaj je kulturalizacija vesolja. Z Zupančičevo sva se te naloge temeljito lotila, poenostavila sva dvajsetletno vedenje na samo tri digitalne didaktične prosojnice.

 

Pa vendar je tako, da samo še od prizora pričakujem razodetje. Da! Prav ste razumeli! Razodetje od gledališkega prizora. Predvsem zaradi tega, ker v prizoru obstaja možnost razodetja. Nikoli nisem izgubil prepričanja, da zunaj pokornosti magičnemu gledališkemu nareku "če bi", sledi narek "nič ni"! Ponovimo: V znanostih skrivnost razkrivamo, v umetnosti pa skrivnost oblikujemo v stil, v stilno formacijo. Oboje nas neustavljivo privlači! Nekega dne bo stilna formacija postala odmev tistega, kar bi mi vsi radi imeli za vesoljno zavest; stilna formacija je vesoljna zavest.

 

Naj se vrnem k postgravitacijski umetnosti. Naj ponovim stotič: uvajanje funkcionalnosti na področje umetnosti je kategorično nujno. To je to plodno izkoriščanje smisla. Iz enakega razloga sem se tokrat, pozor, odločil za tri prosojnice, ki sem jih imel izrisane in nezmontirane v svojem računalniku že več kot petnajst let. Nezmontirane zato, da bi jih obvaroval pred kakršnokoli stilizacijo. Na to me je Zupančičeva prav posebej opozorila. Težava je, da vsak poskus razlage kozmifikacije umetnosti, in s tem posledično kulturalizacije vesolja, zahteva pomoč spomina, ki pa je nadvse pomanjkljiv in nasplošno nezanesljiv. Zato s te strani ne pričakujem prav dosti, razen če se bo ponudila tretja rešitev problema. Osebno mislim, da jo je treba samo še razvozlati. O njej lahko sodim ali sodite glede na to, ali so bili po desetih letih tudi najbolj brezčutni, samozavestni dvomljivci zbegani, drhteči od spoznanja in strahu. Lahko bi rekel, da jih je najina, naša umetnost zmedla! Arhitekturna umetnina pa stoji kot prizor, ki ga nihče ne more podreti.

 

Didaktični komad: Mislim, da bi bilo brezpredmetno, če bi še dlje vztrajal pri značilnostih premiere in vseh dogodkih, ki so se odigrali v teh enaindvajsetih letih petdesetletnega procesa moje zadnje gledališke predstave. Zato v ognju spim! Umetnost lahko zagovarja nesmisle točno tako suvereno kot zagovarja smisle. Umetnost je v svojih oblikah funkcionalna, na drugi strani pa je lahko zavestno nefunkcionalna. Umetnost je predvsem polna vera - tudi v nesmisle. Religija pa je prazna vera v smiselno upanje, predvsem pa je religija disciplinator upanja. Ponovimo zadnjič: umetnost je polna vera. Zato je potrebno razumeti razmejitveno črto med funkcionalno in nefunkcionlno oblikovano umetnostjo. Naj še enkrat podčrtam svojo pozicijo - sam sebi sem se zaobljubil, da ne bom nikoli popustil in se v svoji umetnosti prepustil nesmislu, absurdu! Nenehoma bivam v umetniških funkcijah. Navkljub vsemu, če bomo vojno dobili ali ne, bomo potrebovali obe roki - najmanj.

 

Antagonist v pozabljeni drami cvili: "Za vojskovanje so takšne množice beguncev nemogoče. Tanki lahko prodrejo skozi vsako močvirje, v človeškem pa obtičijo. Pokazalo se je, da civilno prebivalstvo povzroča vojni veliko škodo. Brezobzirno bi ga morali odstraniti že takoj na začetku vojne, saj so samo v napoto. Odpraviti je treba ljudi ali pa vojno; obojega ni mogoče imeti."

 

Kjer manjka duha, je vedno veliko opravičevanj in popravkov navedb. To se nam dogaja samo zato, ker se bo zelo kmalu začela vojna. Apokaliptični entertainment nam napoveduje: "Kaj se po nepotreben vznemirjaš, vse bo tako kot je vedno bilo, le da malo bolj kričavo in krvavo!"

 

V tem komentarju bi rad skupaj z vami reflektiral nadrealistično gledališče in njegovo dramatiko, ki ji sam nisem nikoli pripadal ali ji v kakršnikoli obliki sledil, iz avditorija pa sem totalno občudoval nadrealistični film na podoben način kot politično umetnost. "Smejem se, da ne jočem!" Meja med absurdistično repliko in nadrealistično ter dadaistično sintakso je zelo zabrisana. Je tako rahla, da je zato tako enostavno prehodna. Absurdistična dramatika je za razliko od dadaistične ali nadrealistične brutalno resnobna. Pretirana je v svoji resnosti, ravno zaradi tega je tako komična.

 

Tako kot je fotografija zadala starim oblikam izaražanja smrtni udarec, tako je tudi film zarezal v prizore novih stvarnosti. Gledališče se je že pred nastopom dvajsetega stoletja prvič odreklo naturalistični paradi v scenskem prostoru. Pogled gledalca se je razklal na dvoje, z ostro britvijo na dvoje. Spomnimo se samo filma Andaluzijski pes! V scenskem prostoru se je razprl iracionalen svet možnosti in asociativnosti, ki so dobile v scenskem prostoru domovinsko pravico. Umetniki smo se s posmehom distancirali od največjih zločinov človeštva. Humanistična nekorektnost je postala metoda razbijanja stvarnosti po prvi, drugi in tretji svetovni vojni. Neskončnost generira repliko "pa ne moreš verjet"! Ravno razgradnja smiselnih sistemov je apoteoza absurda, nadrealizma in dadaizma. Verjetno se v absurdizmu drugih umetnikov spočijem. Mnogi umetniki so bili v XX. stoletju dobesedno aktivisti nesmisla in ludizma. S svojo igrivostjo in radostjo so opevali, s komično intonacijo, črno kepo planetarnega nesmisla. Okrog absurda se nenehoma vrtinči in istočasno oblikuje subkultura silogizmov. Tudi zato je naši gledališki predstavi / informansu naslov Teologija in ne Telelogija.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Da, da, to je švicarski hommage občutljivemu mladeniču po imenu Hugo Ball
0
15.01.2017 07:00
Dadaizemje postal prva nadnacionalna, globalna umetnost, ki se je manifestirala odZagrebadoTokija, odNew YorkadoMoskve. Če je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump bo na južni meji gradil zid, Cerar je tam že postavil bodečo žico, zdaj pa grozi še z zakonom o tujcih
19
12.01.2017 06:00
Prvič po razsodbi Evropskega sodišča za človekove pravice glede t.i. izbrisanih je Slovenija spet pod drobnogledom Amnesty ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Črka, črka je samo črka na papirju in čisto nič drugega"
0
08.01.2017 07:00
V času tolstojanskega romana je človeka obvladovala velika resnica, naj je bil to bog ali narod. Roman XX. stoletja je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletne Meditacije Vaclava Havla naj bodo knjiga leta 2017 za Slovence
9
02.01.2017 18:08
Vaclav Havel je umrl pred dobrimi petimi leti, 18. decembra 2011. Nanj sem se spomnil ob smrti Ljuba Sirca; to sem omenil v ... Več.
Piše: Keith Miles
Dokler ples ne postane umetnost, je le paritveni obred
1
01.01.2017 06:00
Ples posameznika je zapeljevanje drugih, je narcizem in virtuoznost. Ples parov je ritmično ponavljanje dogovorjenih gibov, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Božično-novoletna "roštiljada" v Jankovićevi palanki
16
29.12.2016 23:15
Zdaj razumem, zakaj v Beogradu ni več trubačev, je bil sarkastičen moj srbski prijatelj: ker so vsi v Ljubljani! ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Razodetje poznega socializma: "Mi vsi smo zaslužni za osamosvojitev."
13
27.12.2016 19:00
Petkova državna proslava ob Dnevu samostojnosti in enotnosti, na kateri je bil osrednji govorec predsednik Državnega sveta, je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Milijarda let je še do konca sveta. Naj bo sila z vami.
0
25.12.2016 08:10
Katoliška inkvizicija ni zažgala na grmadiGiordana Bruna, filozofa in pesnika, astronoma ter matematika, samo zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Predbožična nočna mora Angele Merkel in grozeči somrak nemške prihodnosti
17
21.12.2016 01:26
Nebo nad Berlinom, ki je v znamenitem črno-belem filmu Wima Wendersa sive barve, se je v ponedeljek obarvalo rdeče. Strah pred ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Legitimizacija socializma v diplomaciji ali primer Pahorjevega varovanca Stanislava Vidoviča
9
16.12.2016 14:59
Primer Vidovič, opozarja nekdanji zunanji minister in naš komentator Dimitrij Rupel, odpira občutljivo vprašanje našega odnosa ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
V svetu pametnih telefonov Uber ni problem, temveč rešitev
14
12.12.2016 20:58
Ko gre za Uber me najbolj fascinira fanatizem, s katerim redki posvečeni leta 2016 branijo stališče, da je pred digitalnimi ... Več.
Piše: Aljuš Pertinač
Danes je 12.12.: Če ne bodo nagnali Milojke, si Cerarjeva vlada ne zasluži niti naziva izvršni svet
14
11.12.2016 22:30
Napovedovali smo že, da bo današnji datum za ministrico za zdravje, koalicijo in vlado prelomen. Ključni del zdravstvene ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
David Kakabadze ali avantgarda sredi zadušljivega provincializma
6
11.12.2016 07:05
Ruralni komunisti so nenehoma množično plesali folklorne plese ter umetnike prepričevali in jim svetovali, da bi bilo dobro, če ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poraz samotnega geparda ali referendum proti narcisizmu elite
2
08.12.2016 22:29
Če smo tik pred italijanskim referendumom objavili komentar našega sodelavca Larisa Gaiserja, je zdaj čas, da pride na vrsto ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Homagge Ljubu Sircu: Nihče ni prerok v svoji domovini
2
07.12.2016 21:17
S kratkim zapisom našega britanskega sodelavca Keitha Milesa zaključujemo trilogijo o Ljubu Sircu, za katerega se dejansko zdi, ... Več.
Piše: Keith Miles
Stoletje Ljuba Sirca
0
05.12.2016 20:00
Bi bil Pezdir danes to, kar je, če ne bi bilo Sirca, se sprašuje avtor, to je Rado Pezdir, čigar spomine na pokojnega ekonomista ... Več.
Piše: Rado Pezdir
Vživel sem se v navidezno poslansko stanje duha
2
04.12.2016 21:56
Kvota slovenske glasbe in njeni neživljenjski deleži, ki jih morajo v svojih programih po zadnjih spremembah zakona o medijih ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko Helmut zaradi sramu nad svojim narodom postane John, se rodi Adolf Govno
4
03.12.2016 20:00
Johna Heartfielda je sram, da se je rodil v takšno nacijo, ki je za svojo metodo uveljavljanja izbrala preganjanje ljudi,za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam: Odmaknjeni Ljubo Sirc
5
03.12.2016 01:09
Na Portalu PLUS se bomo pokojnega Ljuba Sirca, s katerim smo aprila 2015 objavili izjemno obsežen intervju, spomnili s tremi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Italijani pred referendumom: nevarne ustavne reforme "babyface" avtokrata Renzija
5
01.12.2016 21:30
Pred jutrišnjim referendumom v sosednji Italiji, na katerem bodo odločali o reformi ustave, smo za komentar zaprosili našega ... Več.
Piše: Laris Gaiser
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Propad Cerarjevega javnega zdravstva: premraženi pacienti so v bundah, šalih, kapah in rokavicah ure in ure čakali na zdravnika
Uredništvo
Ogledov: 3.246
02/
Vojne razmere na ljubljanski Urgenci: pacienti so ležali vsepovsod, hodniki so bili mrzli, ljudje premraženi!
Uredništvo
Ogledov: 3.538
03/
Tetra-biznis: Zakaj hočejo Američani poslušati našo policijo, posredniki pa zapravljati vaš denar
Uredništvo
Ogledov: 1.886
04/
Vodstvo Zavoda AIPA je plačalo rekordna 2 milijona evrov za odvetniški avans v primeru svoje razrešitve!
Uredništvo
Ogledov: 1.776
05/
Trump bo na južni meji gradil zid, Cerar je tam že postavil bodečo žico, zdaj pa grozi še z zakonom o tujcih
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.423
06/
Kadrovski poker v Hitu je ušel izpod nadzora, Jamnik napol skrivaj v Novi Gorici, bo SDH končno le udaril po mizi?
Uredništvo
Ogledov: 1.243
07/
Po sledi ovadbe, ki močno bremeni Bohinca: O uvedbi preiskave bo odločeno med potrjevanjem novih ustavnih sodnikov
Uredništvo
Ogledov: 1.016
08/
Novogoriška ruleta: Hitovo vesolje zabave drvi v kadrovsko črno luknjo
Uredništvo
Ogledov: 1.877
09/
Zloraba na AKOS: Vsaka druga Dolenčeva odločba je bila nezakonita; bo Muha spremenila prakso?
Uredništvo
Ogledov: 1.540
10/
Popravek: "Tetra- biznis: Zakaj hočejo Američani poslušati našo policijo, posredniki pa zapravljati vaš denar"
Uredništvo
Ogledov: 582