Po radijskih postajah Val 202, Hit in Center je v nadzoru Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) "padel" še najbolj poslušan slovenski radijski program Radio 1. Namesto da bi ta v dnevnem oddajnem času predvajal najmanj 20 odstotkov slovenske glasbe, je Akosova štoparica izmerila "zgolj" 19,61 odstotka. Ob tem pa je zanimivo, da inšpektorji agencije v svojih matematičnih izračunih niso upoštevali različnih glasbenih vložkov, ki so plod slovenskih (po)ustvarjalcev in so kot dela prijavljeni tudi pri Sazasu.

Akosova odločba v zadevi Radio 1 je nov dokaz tega, kakšno zmedo je na radijskem trgu povzročila prenovljena kvota slovenske glasbe, ki so jo pred meseci v državnem zboru sprejeli koalicijski poslanci s podporo ministrstva za kulturo. Meja med tem, kaj je slovensko in kaj tuje, se je namreč po zadnjih zakonskih spremembah dodobra zabrisala. Tako lahko na primer slovenski glasbenik, ki prepeva v tujem jeziku, pade v kvoto tuje glasbe, tuji glasbenik, ki prepeva v slovenskem jeziku, pa v kvoto slovenske glasbe. In ravno do tega je prišlo v inšpekcijskem nadzoru programa Radia 1.
    

Kot je znano, je pokojni makedonski pevec Toše Proeski ustvaril skladbo, ki jo je zapel tako v hrvaškem (Dal' si sretnija) kot v slovenskem jeziku (Moja). V programu Radia 1 so tako prvega septembra zavrteli skladbo Moja, ki pa so jo na agenciji označili z naslovom Dal' si sretnija, torej kot tujo pesem. A so po pritožbi svojo ugotovitev spremenili. "Agencija je zgornje navedbe preverila in ugotovila, da so resnične, saj se je v navedenem času dejansko predvajala pesem Toše Proeski – Moja, zapeta v slovenskem jeziku, med njenimi ustvarjalci pa je po ugotovitvah agencije tudi slovenska aranžerka. Zaradi navedenega je agencija navedeno pesem oziroma njeno ugotovljeno trajanje prištela k trajanju slovenske glasbe, ki je zapeta v slovenskem jeziku," lahko preberemo v odločbi.





Ob tem se seveda postavlja vprašanje, kako je Akosovim inšpektorjem sploh uspelo skladbo, ki je odpeta v slovenskem jeziku, slišati v hrvaškem in jo na podlagi tega tudi umestiti med tujo glasbo. Je to posledica najbolj zapletenega kvotnega sistema na svetu, ki so ga letos uzakonili poslanci Cerarjeve koalicije z Draganom Matićem na čelu? Zgubljeno s prevodom? Na tej točki bi bilo najbolje povzeti dileme, ki jih je v svojem komentarju navedel lastnik in odgovorni urednik velenjske radijske postaje Moj Radio Boris Sušin: "Ne razumem, kako lahko angleška, srbohrvaška ali instrumentalna glasba spada v kvoto slovenske glasbe. To namreč omogoča dvakrat noveliran zakon o medijih. Ali se glasba v primeru, če sem bil kot avtor soustvarjalec skladb Bryana Adamsa, recimo v (post)produkciji, ali če sem z njim zapel na koncertu kot Matjaž Jelen pred mnogimi leti na koprski Bonifiki, prav tako šteje v kvoto slovenske glasbe?" Da, kot že rečeno, zmeda je popolna.
 

Naj ob tem še dodamo, da so ustvarjalci radijskega programa Radio 1 agencijo tudi opozorili, da v svoji analizi ni upoštevala vse slovenske glasbe oziroma glasbene produkcije slovenskih (po)ustvarjalcev, ki je med drugim prijavljena tudi pri Sazasu. Če bi na Akosu to storili, bi bil namreč delež slovenske glasbe oziroma glasbene produkcije slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev višji od predpisanih 20 odstotkov. A so na agenciji ocenili, da je v teh primerih glasba "služila zgolj kot glasbena podlaga", da ni šlo za glasbo kot samostojno programsko vsebino, temveč da je šlo za "samostojna govorna oz. glasbena mašila izven programskih vsebin, ki so služila kot napoved naslova oz. izvajalca pesmi" ali za glasbo kot glasbeno podlago v ozadju moderatorjeve napovedi skladbe in izvajalca …

Je torej, drage bralke in dragi bralci, radijsko področje v Sloveniji glede na to, da smo v 21. stoletju, ko imamo na voljo nešteto medijev, preveč regulirano in položaj radiev prenormiran? Imajo glasbeni uredniki zaradi trenutne ureditve zvezane roke? "Regulacija radijskega področja je nekaj povsem običajnega in nujnega. Pri tem pa se nikakor ne moremo strinjati z očitkom prevelike regulacije oziroma prenormiranosti," odgovarjajo na ministrstvu za kulturo. Zgubljeno s prevodom. Drugič. In lov na nedomoljubne čarovnice in čarovnike se lahko nadaljuje …