Komentar

Predbožična nočna mora Angele Merkel in grozeči somrak nemške prihodnosti

Nebo nad Berlinom, ki je v znamenitem črno-belem filmu Wima Wendersa sive barve, se je v ponedeljek obarvalo rdeče. Strah pred terorizom, jeza zaradi cenzure medijev, panika zaradi več tisoč "izginulih" migrantov ter vedno manjša podpora kanclerki vzbujajo nelagodje marsikje v Evropi. Kajti če Merklovi in socialdemokratom spodleti, utegnejo v Nemčiji slaviti skrajneži obeh polov, med katerimi se zdi Alternativa za Nemčijo še relativno zmerna stranka.

21.12.2016 01:26
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Berlin   Charlottenburg   terorizem   božič   Nemčija   Angela Merkel   CDU   AfD   Islamska država

Aretirane oziroma obsojene teroriste, ki so v imenu "svojega" Boga pobijali ljudi, nikakor ne bi smeli kaznovati s smrtjo ali dosmrtnim zaporom - kljub temu, da besne, maščevanja žejne ljudske mase to pričakujejo ali celo zahtevajo -, temveč bi jih morali doživljensko hospitalizirati v psihiatrične bolnišnice. Za Islamsko državo in druge teroristične skupine bi bila to psihološka Hirošima.

V letu 2016 se je nad Evropo spustil somrak umiranja, strahu in nezaupanja. Kontinent se prvič po desetletjih stabilnosti, blaginje in miru soočil z resno nevarnostjo nemirov, nasilja ali celo državljanske vojne. Islamski terorizem je le sprožilec nečesa mnogo širšega in globljega; nečesa, kar se je dolgo nabiralo v evropski podzavesti - kolektivnem nezavednem pravzaprav - in je zdaj izbruhnilo na površje. Seveda bi bilo deplasirano trditi, da serija terorističnih napadov v iztekajočem se letu (Bruselj, München, Nica, Ansbach, Magnanville, Berlin), zaradi katerih je umrlo skoraj 150 ljudi, okoli 1000 pa jih je bilo težje ali lažje poškodovanih, ni dovolj resno opozorilo, da med islamskim terorizmom in lanskoletno milijonsko selitvijo narodov iz Bližnjega in Srednjega vzhoda v Evropo obstaja določena stopnja korelacije. Deloma to drži, vendar pa ne povsem. Bilo bi nekorektno in krivično v isti koš terorizma zmetati vse begunce in ekonomske migrante, ki so prišli v Evropo zaradi želje, upanja in vere po boljšem življenju. Kajti v večini francoskih, predvsem pa v belgijski (bruseljski) teroristični zgodbi sploh ni šlo za prišleke, pač pa za drugo generacijo domačih muslimanov, se pravi za državljane in ne za tujce. Simptomatično za psihopatologijo storilcev je tudi to, da nikakor niso iz revnih ali versko ortodoksnih družin, prej nasprotno. Kriza identitete, iskanje izvorne religije in fascinacija nad bržkone ameriškim produktom (CIA) fantomske Islamske države so naravnost idealne sestavine za novačenje mladih Evropejcev, muslimanov in nemuslimanov, ki jih ISIS spretno dobiva na svojo stran sprva na socialnih omrežjih, od tam pa jih s premišljenimi propagandnimi triki vedno globlje zapleta v svoje omrežje.

 

 

Teroristi sodijo v norišnice

 

Zadnji primer terorizma na evropskih tleh, ki se je v ponedeljek zvečer zgodil v centru Berlina (četrt Charlottenburg), v neposredni bližini znamenite evangeličanske Spominske cerkve cesarja Viljema (Kaiser-Wilhelm-Gedächtniskirche), razen nemške policije ne bi smel nikogar presenetiti. Nemci bi bili naivni, če bi verjeli, da so bile tri letošnje teroristične akcije na njihovem ozemlju izpeljane po naključju in da bodo odslej varni. Liberalna emigrantska politika zvezne kanclerke Angele Merkel, koncept t.i. multi-kulti, ki je v Berlinu doslej dejansko kar solidno deloval, ter dobri gospodarski kazalci najmočnejše evropske ekonomije se morda res zdijo racionalni argumenti v prid tezi, da je Nemčija neprimerno manj "problematična" od Francije, Belgije ali celo Velike Britanije. Vendar racionalni argumenti hipoma odpovedo, ko gre za fundamentalizem. Ob predpostavki, da je za ponedeljkov napad na božično tržnico v Charlottenburgu dejansko odgovorna Islamska država, z logično argumentacijo vsekakor ne bomo prišli nikamor, saj imamo opravka s psihopati. Prav ta momentum bi morali po mojem muslimanska duhovščina in organizacije v Evropi pogosteje in explicite poudariti, ko stopijo pred javnost: da izmečki, ki podstavljajo bombe, streljajo civiliste ali se s kamioni zaletavajo v množice ljudi, niso nikakršni islamski teroristi, verski blazneži ali fanatiki, temveč so čisto navadni psihopati, ki z religijo nimajo ničesar. Norec je norec, lahko nosi opravo dvornega norčka ali generalsko uniformo, pa to prav v ničemer ne spremeni dejstva, da je norec, psihopat oziroma duševni bolnik. Prav zato sem prepričan, da aretirane oziroma obsojene teroriste, ki so v imenu "svojega" Boga pobijali ljudi, nikakor ne bi smeli kaznovati s smrtjo ali dosmrtnim zaporom - kljub temu, da besne, maščevanja žejne ljudske mase to pričakujejo ali celo zahtevajo -, temveč bi jih morali doživljensko hospitalizirati v psihiatrične bolnišnice. Psihološki učinek bi bil v tem primeru namreč neprimerno močnejši. Vsak terorizem se hočeš-nočeš nekje napaja iz maščevanja, sle po pobijanju, ki izvira iz starodavnega in tudi svetopisemskega (starozaveznega) talionskega načela: oko za oko, zob za zob, kri za kri.

 

Poljski šleper, ki je v ponedeljek pobil ali ranil 60 ljudi, se je ustavil sam. Policistov ni bilo na prizorišču.

 

 

Zdi se pomembno, da se ravno ta aspekt terorizma, ki je v letu 2016 zatresel Evropo, nič pa ne kaže, da bo v prihodnjem letu kaj bolje, dosledno umesti v kontekst norosti oziroma psihopatologije. Kaj, mislite, je za propagandno mašinerijo Islamske države hujšega, če njene "asasine" žive zajamejo v akciji, potem pa jih zakonito do konca življenja pošljejo v norišnico? Si lahko predstavljate hujše ponižanje, sramotnejšo degradacijo?!

 

 

Strah pred terorizmom sproža nestabilnost

 

Zakaj smo tako očitno izpostavili ravno psihološki vidik "vojne proti terorizmu"? Zaradi zelo verjetnega scenarija, ki se bo z vsakim naslednjim terorističnim dejanjem še bolj približal tisti nevarni točki, ki ji pravimo "point of no return". Gre pa za to - in prepričan sem, da je imela nemška kanclerka prav to pred očmi v trenutku, ko je izvedela za masaker v Charlottenburgu -, da je evropsko javno mnenje že tako zelo vznemirjeno zaradi nasilja, ki se pripisuje muslimanskim ekstremistom, da bi se to lahko konkretno odrazilo tudi v sferi politike. Z drugimi besedami, strah pred islamskim terorizmom lahko premeša karte tako v Nemčiji, kjer imajo zvezne parlamentarne volitve septembra 2017, kot tudi v Franciji, kjer bodo novega predsednika izbirali že aprila. Ker gre za največji in najpomembnejši evropski državi, bo rezultat obeh volitev odločilen za prihodnji razvoj Evrope oziroma Evropske unije.

 

Berlinski napad, v katerem se je ponovno blamirala nemška policija (ki se z očitki o slabi pripravljenosti bori že več kot štirideset let, vse od masakra na olimpijadi v Münchnu leta 1972), je za Angelo Merkel v vseh pogledih nočna mora. Zaradi politike do migrantov (med katerimi so bili tudi dejanski begunci) je oslabila ne le svojega položaja, temveč tudi stranko. CDU je na deželnih volitvah ponekod dosegla katastrofalno slab rezultat, po desni jo je nevarno dohitevala Alternativa za Nemčijo (AfD), ki lahko zaradi terorizma in reakcij nemške javnosti na politiko zvezne vlade septembra na volitvah doseže tudi tako dober rezultat, da bi resno ogrozila rdeče-črno koalicijo med krščanskimi demokrati (CDU+CSU) in socialdemokrati (SPD). Merklova, ki ji sicer ankete ne kažejo dobro, je sicer izjavila, da si želi še četrti mandat na čelu vlade, vendar se zdi, da je to vsak dan manj verjetno, kajti po berlinskem terorističnem napadu je deležna novih in še ostrejših kritik javnosti in opozicije.

 

Skoraj dve tretjini Nemcev ima Angele Merkel dovolj. Edini, ki jo za zdaj še rešujejo, so nemški mediji, med katerimi prevladuje prepričanje, da so pogojno dovoljeni tudi cenzura, prikrivanje ali celo manipulacije, če je zadaj dober namen - in to je podpora zmerni politiki kanclerke Merklove. Na nenavadno uredniško politiko nemških mainstream medijev so prvi resno opozorili njihovi britanski kolegi. Zdi se, da so lastniki ključnih nemških medijskih hiš podlegli občutku, da zadostuje že to, če je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni. Kajti končna posledica cenzure in prikrivanja ne bo nedolžna (ta praksa se je ponovno dokazala tudi v ponedeljek, ko nemški mediji dolgo časa niso hoteli objaviti, da je kamion namerno zapeljal v množico na božičnem sejmu, namesto tega so na tleh absurdno iskali sledove zaviranja ipd.), predvsem pa utegne učinkovati kot bumerang.

 

V zadnjem letu in pol je cenzura v osrednjih nemških medijih postala mednarodno prepoznavna.

 

 

Prav obotavljanje nemških oblasti, s kakšno besedo oziroma sintagmo naj imenujejo ponedeljkov "incident" na božični tržnici v eni najelitnejših četrti v osrednjem Berlinu, je razgalilo vso nemoč politike Angele Merkel. Zadrega je še toliko bolj zgovorna, ker ji je sledila blamaža policije, ki je aretirala in vso noč zasliševala napačnega osumljenca. Državna medijska cenzura, prikrivanje informacij s strani represivnih organov in zlagana solidarnost - tokrat smo dobili slogan Pray for Berlin, pojavil se je tudi znova aktualizirani Ich bin ein Berliner - namreč ustvarjajo napetost in zlasti pričakovanje, da se bo v politiki končno pojavil nekdo, ki bo presekal ta začarani krog nesposobnosti, šibkosti in popuščanja. To pa je bržkone odprto povabilo vsem populistom, levim in desnim, da stopijo na oder in izkoristijo zgodovinski trenutek. Ker gre za Nemčijo, ki ima glede tega vsekakor dovolj travmatične izkušnje, je nelagodje pred kakšnimi korenitejšimi volilnimi zasuki čez slabih deset mesecev precejšnje. Če bo kanclerki spodletelo dobiti še en mandat in če njeni koalicijski partnerji socialdemokrati ne bodo zmogli sami sestaviti vlade, potem bi to pomenilo, da se je na desnici pojavila močna stranka, bržkone bo to AfD (Alternativa za Nemčijo), zaradi katere bo CDU dejanska poraženka, Merklova pa se bo morala posloviti tudi od vodenja stranke. AfD lahko zaradi neustreznega odzivanja vlade na aktualne dogodke samo pridobiva podporo in septembra preseneti z volilnim rezultatom. Vsekakor se bo nemška politika leta 2017 precej spremenila. Ni nujno, da na bolje. In ni nujno, da kolateralna škoda ne bomo ravno njene bližnje in malo manj bližnje sosede.

 

Hipokrizija ima nov slogan.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
17
Da, da, to je švicarski hommage občutljivemu mladeniču po imenu Hugo Ball
0
15.01.2017 07:00
Dadaizemje postal prva nadnacionalna, globalna umetnost, ki se je manifestirala odZagrebadoTokija, odNew YorkadoMoskve. Če je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump bo na južni meji gradil zid, Cerar je tam že postavil bodečo žico, zdaj pa grozi še z zakonom o tujcih
19
12.01.2017 06:00
Prvič po razsodbi Evropskega sodišča za človekove pravice glede t.i. izbrisanih je Slovenija spet pod drobnogledom Amnesty ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Črka, črka je samo črka na papirju in čisto nič drugega"
0
08.01.2017 07:00
V času tolstojanskega romana je človeka obvladovala velika resnica, naj je bil to bog ali narod. Roman XX. stoletja je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletne Meditacije Vaclava Havla naj bodo knjiga leta 2017 za Slovence
9
02.01.2017 18:08
Vaclav Havel je umrl pred dobrimi petimi leti, 18. decembra 2011. Nanj sem se spomnil ob smrti Ljuba Sirca; to sem omenil v ... Več.
Piše: Keith Miles
Dokler ples ne postane umetnost, je le paritveni obred
1
01.01.2017 06:00
Ples posameznika je zapeljevanje drugih, je narcizem in virtuoznost. Ples parov je ritmično ponavljanje dogovorjenih gibov, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Božično-novoletna "roštiljada" v Jankovićevi palanki
16
29.12.2016 23:15
Zdaj razumem, zakaj v Beogradu ni več trubačev, je bil sarkastičen moj srbski prijatelj: ker so vsi v Ljubljani! ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Razodetje poznega socializma: "Mi vsi smo zaslužni za osamosvojitev."
13
27.12.2016 19:00
Petkova državna proslava ob Dnevu samostojnosti in enotnosti, na kateri je bil osrednji govorec predsednik Državnega sveta, je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Milijarda let je še do konca sveta. Naj bo sila z vami.
0
25.12.2016 08:10
Katoliška inkvizicija ni zažgala na grmadiGiordana Bruna, filozofa in pesnika, astronoma ter matematika, samo zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Odpraviti je treba ljudi ali pa vojno. Obojega ni mogoče imeti.
0
17.12.2016 23:57
Umetnost je predvsem polna vera - tudi v nesmisle. Religija pa je prazna vera v smiselno upanje, predvsem pa je religija ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Legitimizacija socializma v diplomaciji ali primer Pahorjevega varovanca Stanislava Vidoviča
9
16.12.2016 14:59
Primer Vidovič, opozarja nekdanji zunanji minister in naš komentator Dimitrij Rupel, odpira občutljivo vprašanje našega odnosa ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
V svetu pametnih telefonov Uber ni problem, temveč rešitev
14
12.12.2016 20:58
Ko gre za Uber me najbolj fascinira fanatizem, s katerim redki posvečeni leta 2016 branijo stališče, da je pred digitalnimi ... Več.
Piše: Aljuš Pertinač
Danes je 12.12.: Če ne bodo nagnali Milojke, si Cerarjeva vlada ne zasluži niti naziva izvršni svet
14
11.12.2016 22:30
Napovedovali smo že, da bo današnji datum za ministrico za zdravje, koalicijo in vlado prelomen. Ključni del zdravstvene ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
David Kakabadze ali avantgarda sredi zadušljivega provincializma
6
11.12.2016 07:05
Ruralni komunisti so nenehoma množično plesali folklorne plese ter umetnike prepričevali in jim svetovali, da bi bilo dobro, če ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poraz samotnega geparda ali referendum proti narcisizmu elite
2
08.12.2016 22:29
Če smo tik pred italijanskim referendumom objavili komentar našega sodelavca Larisa Gaiserja, je zdaj čas, da pride na vrsto ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Homagge Ljubu Sircu: Nihče ni prerok v svoji domovini
2
07.12.2016 21:17
S kratkim zapisom našega britanskega sodelavca Keitha Milesa zaključujemo trilogijo o Ljubu Sircu, za katerega se dejansko zdi, ... Več.
Piše: Keith Miles
Stoletje Ljuba Sirca
0
05.12.2016 20:00
Bi bil Pezdir danes to, kar je, če ne bi bilo Sirca, se sprašuje avtor, to je Rado Pezdir, čigar spomine na pokojnega ekonomista ... Več.
Piše: Rado Pezdir
Vživel sem se v navidezno poslansko stanje duha
2
04.12.2016 21:56
Kvota slovenske glasbe in njeni neživljenjski deleži, ki jih morajo v svojih programih po zadnjih spremembah zakona o medijih ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko Helmut zaradi sramu nad svojim narodom postane John, se rodi Adolf Govno
4
03.12.2016 20:00
Johna Heartfielda je sram, da se je rodil v takšno nacijo, ki je za svojo metodo uveljavljanja izbrala preganjanje ljudi,za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam: Odmaknjeni Ljubo Sirc
5
03.12.2016 01:09
Na Portalu PLUS se bomo pokojnega Ljuba Sirca, s katerim smo aprila 2015 objavili izjemno obsežen intervju, spomnili s tremi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Italijani pred referendumom: nevarne ustavne reforme "babyface" avtokrata Renzija
5
01.12.2016 21:30
Pred jutrišnjim referendumom v sosednji Italiji, na katerem bodo odločali o reformi ustave, smo za komentar zaprosili našega ... Več.
Piše: Laris Gaiser
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Propad Cerarjevega javnega zdravstva: premraženi pacienti so v bundah, šalih, kapah in rokavicah ure in ure čakali na zdravnika
Uredništvo
Ogledov: 3.246
02/
Vojne razmere na ljubljanski Urgenci: pacienti so ležali vsepovsod, hodniki so bili mrzli, ljudje premraženi!
Uredništvo
Ogledov: 3.538
03/
Tetra-biznis: Zakaj hočejo Američani poslušati našo policijo, posredniki pa zapravljati vaš denar
Uredništvo
Ogledov: 1.886
04/
Vodstvo Zavoda AIPA je plačalo rekordna 2 milijona evrov za odvetniški avans v primeru svoje razrešitve!
Uredništvo
Ogledov: 1.776
05/
Trump bo na južni meji gradil zid, Cerar je tam že postavil bodečo žico, zdaj pa grozi še z zakonom o tujcih
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.423
06/
Kadrovski poker v Hitu je ušel izpod nadzora, Jamnik napol skrivaj v Novi Gorici, bo SDH končno le udaril po mizi?
Uredništvo
Ogledov: 1.243
07/
Po sledi ovadbe, ki močno bremeni Bohinca: O uvedbi preiskave bo odločeno med potrjevanjem novih ustavnih sodnikov
Uredništvo
Ogledov: 1.016
08/
Novogoriška ruleta: Hitovo vesolje zabave drvi v kadrovsko črno luknjo
Uredništvo
Ogledov: 1.877
09/
Zloraba na AKOS: Vsaka druga Dolenčeva odločba je bila nezakonita; bo Muha spremenila prakso?
Uredništvo
Ogledov: 1.540
10/
Popravek: "Tetra- biznis: Zakaj hočejo Američani poslušati našo policijo, posredniki pa zapravljati vaš denar"
Uredništvo
Ogledov: 582