Komentar

Predbožična nočna mora Angele Merkel in grozeči somrak nemške prihodnosti

Nebo nad Berlinom, ki je v znamenitem črno-belem filmu Wima Wendersa sive barve, se je v ponedeljek obarvalo rdeče. Strah pred terorizom, jeza zaradi cenzure medijev, panika zaradi več tisoč "izginulih" migrantov ter vedno manjša podpora kanclerki vzbujajo nelagodje marsikje v Evropi. Kajti če Merklovi in socialdemokratom spodleti, utegnejo v Nemčiji slaviti skrajneži obeh polov, med katerimi se zdi Alternativa za Nemčijo še relativno zmerna stranka.

21.12.2016 01:26
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Berlin   Charlottenburg   terorizem   božič   Nemčija   Angela Merkel   CDU   AfD   Islamska država

Aretirane oziroma obsojene teroriste, ki so v imenu "svojega" Boga pobijali ljudi, nikakor ne bi smeli kaznovati s smrtjo ali dosmrtnim zaporom - kljub temu, da besne, maščevanja žejne ljudske mase to pričakujejo ali celo zahtevajo -, temveč bi jih morali doživljensko hospitalizirati v psihiatrične bolnišnice. Za Islamsko državo in druge teroristične skupine bi bila to psihološka Hirošima.

V letu 2016 se je nad Evropo spustil somrak umiranja, strahu in nezaupanja. Kontinent se prvič po desetletjih stabilnosti, blaginje in miru soočil z resno nevarnostjo nemirov, nasilja ali celo državljanske vojne. Islamski terorizem je le sprožilec nečesa mnogo širšega in globljega; nečesa, kar se je dolgo nabiralo v evropski podzavesti - kolektivnem nezavednem pravzaprav - in je zdaj izbruhnilo na površje. Seveda bi bilo deplasirano trditi, da serija terorističnih napadov v iztekajočem se letu (Bruselj, München, Nica, Ansbach, Magnanville, Berlin), zaradi katerih je umrlo skoraj 150 ljudi, okoli 1000 pa jih je bilo težje ali lažje poškodovanih, ni dovolj resno opozorilo, da med islamskim terorizmom in lanskoletno milijonsko selitvijo narodov iz Bližnjega in Srednjega vzhoda v Evropo obstaja določena stopnja korelacije. Deloma to drži, vendar pa ne povsem. Bilo bi nekorektno in krivično v isti koš terorizma zmetati vse begunce in ekonomske migrante, ki so prišli v Evropo zaradi želje, upanja in vere po boljšem življenju. Kajti v večini francoskih, predvsem pa v belgijski (bruseljski) teroristični zgodbi sploh ni šlo za prišleke, pač pa za drugo generacijo domačih muslimanov, se pravi za državljane in ne za tujce. Simptomatično za psihopatologijo storilcev je tudi to, da nikakor niso iz revnih ali versko ortodoksnih družin, prej nasprotno. Kriza identitete, iskanje izvorne religije in fascinacija nad bržkone ameriškim produktom (CIA) fantomske Islamske države so naravnost idealne sestavine za novačenje mladih Evropejcev, muslimanov in nemuslimanov, ki jih ISIS spretno dobiva na svojo stran sprva na socialnih omrežjih, od tam pa jih s premišljenimi propagandnimi triki vedno globlje zapleta v svoje omrežje.

 

 

Teroristi sodijo v norišnice

 

Zadnji primer terorizma na evropskih tleh, ki se je v ponedeljek zvečer zgodil v centru Berlina (četrt Charlottenburg), v neposredni bližini znamenite evangeličanske Spominske cerkve cesarja Viljema (Kaiser-Wilhelm-Gedächtniskirche), razen nemške policije ne bi smel nikogar presenetiti. Nemci bi bili naivni, če bi verjeli, da so bile tri letošnje teroristične akcije na njihovem ozemlju izpeljane po naključju in da bodo odslej varni. Liberalna emigrantska politika zvezne kanclerke Angele Merkel, koncept t.i. multi-kulti, ki je v Berlinu doslej dejansko kar solidno deloval, ter dobri gospodarski kazalci najmočnejše evropske ekonomije se morda res zdijo racionalni argumenti v prid tezi, da je Nemčija neprimerno manj "problematična" od Francije, Belgije ali celo Velike Britanije. Vendar racionalni argumenti hipoma odpovedo, ko gre za fundamentalizem. Ob predpostavki, da je za ponedeljkov napad na božično tržnico v Charlottenburgu dejansko odgovorna Islamska država, z logično argumentacijo vsekakor ne bomo prišli nikamor, saj imamo opravka s psihopati. Prav ta momentum bi morali po mojem muslimanska duhovščina in organizacije v Evropi pogosteje in explicite poudariti, ko stopijo pred javnost: da izmečki, ki podstavljajo bombe, streljajo civiliste ali se s kamioni zaletavajo v množice ljudi, niso nikakršni islamski teroristi, verski blazneži ali fanatiki, temveč so čisto navadni psihopati, ki z religijo nimajo ničesar. Norec je norec, lahko nosi opravo dvornega norčka ali generalsko uniformo, pa to prav v ničemer ne spremeni dejstva, da je norec, psihopat oziroma duševni bolnik. Prav zato sem prepričan, da aretirane oziroma obsojene teroriste, ki so v imenu "svojega" Boga pobijali ljudi, nikakor ne bi smeli kaznovati s smrtjo ali dosmrtnim zaporom - kljub temu, da besne, maščevanja žejne ljudske mase to pričakujejo ali celo zahtevajo -, temveč bi jih morali doživljensko hospitalizirati v psihiatrične bolnišnice. Psihološki učinek bi bil v tem primeru namreč neprimerno močnejši. Vsak terorizem se hočeš-nočeš nekje napaja iz maščevanja, sle po pobijanju, ki izvira iz starodavnega in tudi svetopisemskega (starozaveznega) talionskega načela: oko za oko, zob za zob, kri za kri.

 

Poljski šleper, ki je v ponedeljek pobil ali ranil 60 ljudi, se je ustavil sam. Policistov ni bilo na prizorišču.

 

 

Zdi se pomembno, da se ravno ta aspekt terorizma, ki je v letu 2016 zatresel Evropo, nič pa ne kaže, da bo v prihodnjem letu kaj bolje, dosledno umesti v kontekst norosti oziroma psihopatologije. Kaj, mislite, je za propagandno mašinerijo Islamske države hujšega, če njene "asasine" žive zajamejo v akciji, potem pa jih zakonito do konca življenja pošljejo v norišnico? Si lahko predstavljate hujše ponižanje, sramotnejšo degradacijo?!

 

 

Strah pred terorizmom sproža nestabilnost

 

Zakaj smo tako očitno izpostavili ravno psihološki vidik "vojne proti terorizmu"? Zaradi zelo verjetnega scenarija, ki se bo z vsakim naslednjim terorističnim dejanjem še bolj približal tisti nevarni točki, ki ji pravimo "point of no return". Gre pa za to - in prepričan sem, da je imela nemška kanclerka prav to pred očmi v trenutku, ko je izvedela za masaker v Charlottenburgu -, da je evropsko javno mnenje že tako zelo vznemirjeno zaradi nasilja, ki se pripisuje muslimanskim ekstremistom, da bi se to lahko konkretno odrazilo tudi v sferi politike. Z drugimi besedami, strah pred islamskim terorizmom lahko premeša karte tako v Nemčiji, kjer imajo zvezne parlamentarne volitve septembra 2017, kot tudi v Franciji, kjer bodo novega predsednika izbirali že aprila. Ker gre za največji in najpomembnejši evropski državi, bo rezultat obeh volitev odločilen za prihodnji razvoj Evrope oziroma Evropske unije.

 

Berlinski napad, v katerem se je ponovno blamirala nemška policija (ki se z očitki o slabi pripravljenosti bori že več kot štirideset let, vse od masakra na olimpijadi v Münchnu leta 1972), je za Angelo Merkel v vseh pogledih nočna mora. Zaradi politike do migrantov (med katerimi so bili tudi dejanski begunci) je oslabila ne le svojega položaja, temveč tudi stranko. CDU je na deželnih volitvah ponekod dosegla katastrofalno slab rezultat, po desni jo je nevarno dohitevala Alternativa za Nemčijo (AfD), ki lahko zaradi terorizma in reakcij nemške javnosti na politiko zvezne vlade septembra na volitvah doseže tudi tako dober rezultat, da bi resno ogrozila rdeče-črno koalicijo med krščanskimi demokrati (CDU+CSU) in socialdemokrati (SPD). Merklova, ki ji sicer ankete ne kažejo dobro, je sicer izjavila, da si želi še četrti mandat na čelu vlade, vendar se zdi, da je to vsak dan manj verjetno, kajti po berlinskem terorističnem napadu je deležna novih in še ostrejših kritik javnosti in opozicije.

 

Skoraj dve tretjini Nemcev ima Angele Merkel dovolj. Edini, ki jo za zdaj še rešujejo, so nemški mediji, med katerimi prevladuje prepričanje, da so pogojno dovoljeni tudi cenzura, prikrivanje ali celo manipulacije, če je zadaj dober namen - in to je podpora zmerni politiki kanclerke Merklove. Na nenavadno uredniško politiko nemških mainstream medijev so prvi resno opozorili njihovi britanski kolegi. Zdi se, da so lastniki ključnih nemških medijskih hiš podlegli občutku, da zadostuje že to, če je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni. Kajti končna posledica cenzure in prikrivanja ne bo nedolžna (ta praksa se je ponovno dokazala tudi v ponedeljek, ko nemški mediji dolgo časa niso hoteli objaviti, da je kamion namerno zapeljal v množico na božičnem sejmu, namesto tega so na tleh absurdno iskali sledove zaviranja ipd.), predvsem pa utegne učinkovati kot bumerang.

 

V zadnjem letu in pol je cenzura v osrednjih nemških medijih postala mednarodno prepoznavna.

 

 

Prav obotavljanje nemških oblasti, s kakšno besedo oziroma sintagmo naj imenujejo ponedeljkov "incident" na božični tržnici v eni najelitnejših četrti v osrednjem Berlinu, je razgalilo vso nemoč politike Angele Merkel. Zadrega je še toliko bolj zgovorna, ker ji je sledila blamaža policije, ki je aretirala in vso noč zasliševala napačnega osumljenca. Državna medijska cenzura, prikrivanje informacij s strani represivnih organov in zlagana solidarnost - tokrat smo dobili slogan Pray for Berlin, pojavil se je tudi znova aktualizirani Ich bin ein Berliner - namreč ustvarjajo napetost in zlasti pričakovanje, da se bo v politiki končno pojavil nekdo, ki bo presekal ta začarani krog nesposobnosti, šibkosti in popuščanja. To pa je bržkone odprto povabilo vsem populistom, levim in desnim, da stopijo na oder in izkoristijo zgodovinski trenutek. Ker gre za Nemčijo, ki ima glede tega vsekakor dovolj travmatične izkušnje, je nelagodje pred kakšnimi korenitejšimi volilnimi zasuki čez slabih deset mesecev precejšnje. Če bo kanclerki spodletelo dobiti še en mandat in če njeni koalicijski partnerji socialdemokrati ne bodo zmogli sami sestaviti vlade, potem bi to pomenilo, da se je na desnici pojavila močna stranka, bržkone bo to AfD (Alternativa za Nemčijo), zaradi katere bo CDU dejanska poraženka, Merklova pa se bo morala posloviti tudi od vodenja stranke. AfD lahko zaradi neustreznega odzivanja vlade na aktualne dogodke samo pridobiva podporo in septembra preseneti z volilnim rezultatom. Vsekakor se bo nemška politika leta 2017 precej spremenila. Ni nujno, da na bolje. In ni nujno, da kolateralna škoda ne bomo ravno njene bližnje in malo manj bližnje sosede.

 

Hipokrizija ima nov slogan.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
17
Erotične drame na AGRFT in mizerne predstave za naivno javnost
8
16.05.2021 11:00
Gospod Ostan, kako je mogoče, da nekdo, ki deluje toliko let na področju gledališke umetnosti, ne premore niti toliko poguma, da ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zločin bi bil v času helikopterskega denarja ne zgraditi NUK2
5
16.05.2021 05:40
V zadnjih desetih letih opravljam svoj poklic v stolpnici. V virusnem času so pred mojim oknom zgradili novo vertikalo. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
30-obletnica Slovenije: Bomo praznovali spoštljivo drug do drugega ali na bojišču?
23
14.05.2021 05:03
Na portalu+ bomo v prihodnjih osmih tednih objavili osem prispevkov ob tridesetletnici Slovenije. Izbor se bo morda komu zdel ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Sem že čipirana, pardon, cepljena!
34
12.05.2021 04:00
Prejšnji torek pozno zvečer so me poklicali iz Zdravstvenega zavoda Zdravje in me povabili na cepljenje. Nisem oklevala. Že ... Več.
Piše: Ana Jud
Ta naša diktatura je tako strašna, da jo vidijo samo izbranci!
10
11.05.2021 05:30
Sem prespal nasilno zrušitev demokratično izvoljenih predstavnikov ljudstva, sem zaradi nemirnih sanj preslišal tanke na ulicah ... Več.
Piše: Denis Poniž
Tako, kot so glasbeniki igrali pred epidemijo, danes na žalost ni več sprejemljivo
25
09.05.2021 22:00
Precej prahu so dvignila priporočila NIJZ za slovenske glasbenike glede zaščitnih ukrepov med koncerti. Posmehovanje so sprožila ... Več.
Piše: Milan Krek
Sramotni jezdec nekega tragičnega časa: Esej o Jožetu Javoršku (1920-1990)
2
09.05.2021 11:00
Aprila 1944 naj bi v Bazi 20 Jože Javoršek zasnoval in uspešno izpeljal kulturni miting. Dramaturško domiselno zasnovan ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Andre Cadere: Kako je nevidni romunski emigrant v Parizu postal človek z "okroglo palico"
5
09.05.2021 06:00
Andre Cadere je živel v Parizu emigrantsko življenje s statusom drugorazrednega, mogoče celo tretjerazrednega umetnika. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Polemika o "znamenjih": Od brisanja slik preko Sanjskega moškega, otrok brez očetov in Simone Rebolj do streljanja sošolcev
14
07.05.2021 22:59
Koronska situacija ni naporna samo za ženske. V družinskem nasilju trpijo otroci, starostniki, oskrbe potrebni, ženske in tudi ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Tukaj nisem zato, da bi me vi, janšisti in titoisti, ki ste vsi isti - Butalci, po glavici pobožali
29
05.05.2021 21:00
Oseba iz politike me je vljudno prosila, naj napišem kaj pozitivnega, neke sorte spravni tekst. Naj ljudi pozovem k enotnosti. ... Več.
Piše: Ana Jud
Polemika o "znamenjih": Pravičniški krik dobrih očetov in patriarhalne posvetovalnice za ženske
21
03.05.2021 22:30
Kampanje z opozarjanjem na nasilje moških niso nič novega. V času epidemije so tudi v Avstriji plasirali serijo plakatov z ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Where have all the communists gone, kam so vsi komunisti šli?
10
03.05.2021 03:47
Po svetu je še vedno veliko komunističnih strank, a je zelo malo vplivnih. Presenetljivo pa so komunisti v španski koaliciji, ... Več.
Piše: Keith Miles
2. maj: Praznovanje ljubezni do dela, vrednote nad vrednotami!
18
02.05.2021 11:00
Nismo še prišli na raven duhovnega razvoja, ki bi presegel krovno ideologijo vseh časov in krajev. Ne slepite se! Še vedno ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Če gledališkemu režiserju odvzameš možnost režiranja, je to isto, kot da ga usmrtiš.
3
01.05.2021 22:40
Umetniško gledališče Vsevoloda Emiljeviča Mejerholda se je upiralo zadušljivosti realnega sveta. Gledališko poetičnost je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: O fašistih, komunistih in tudi tistih normalnih, ki trpimo vmes
19
29.04.2021 22:03
Šele z nekoliko večje distance, predvsem geografske, človek počasi dojame vse razsežnosti fenomenalne slovenske pameti, ki jo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bi donirali Komisiji za preprečevanje korupcije 5 evrov preko SMS, da bi tako zagotovili njeno dejansko neodvisnost?
22
28.04.2021 22:00
Komisija za preprečevanje korupcije(KPK) mora postati zares neodvisna institucija! Naj privabi k sodelovanju čim več samostojnih ... Več.
Piše: Miha Burger
Yoda iz Vojne zvezd v mojem Štoparskem vodniku po slovenskem sodnem vesolju
9
25.04.2021 21:00
Področje sodnega izvedenstva psihiatrične stroke je v naši državi katastrofično neprofesionalno področje. Vedno sem menila, da ... Več.
Piše: Ana Jud
Ni lepšega na svetu, kot so gledališke vaje: na njih vadimo svojo smrt
3
24.04.2021 22:39
Na vajah načelno ne določim interpretativne meje, da se lahko igralec svobodno giblje po zvočnem polju svojih replik. Ko pa smo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ustaške sanje hrvaškega predsednika Zorana Milanovića ali malo drugačen "non-paper"
11
23.04.2021 22:25
Pozdraviti gre prizadevanja Slovenije po čimprejšnjem odhodu iz balkanskega okolja, v prvi vrsti iz sklopa nečednih navad, ki ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Tudi imunski sistem Tomaža Vesela, predsednika Računskega sodišča, je hudo oslabljen
10
22.04.2021 22:10
Imunski sistem države se ruši ... Kot da bi bili vsi psi vojne spuščeni, delovati so začele, da tako rečem, tovarne zlobe. ... Več.
Piše: Vili Kovačič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sem že čipirana, pardon, cepljena!
Ana Jud
Ogledov: 1.966
02/
Ta naša diktatura je tako strašna, da jo vidijo samo izbranci!
Denis Poniž
Ogledov: 1.766
03/
Erotične drame na AGRFT in mizerne predstave za naivno javnost
Simona Rebolj
Ogledov: 1.621
04/
30-obletnica Slovenije: Bomo praznovali spoštljivo drug do drugega ali na bojišču?
Marjan Podobnik
Ogledov: 1.479
05/
Sramotni jezdec nekega tragičnega časa: Esej o Jožetu Javoršku (1920-1990)
Marjan Frankovič
Ogledov: 1.303
06/
Tako, kot so glasbeniki igrali pred epidemijo, danes na žalost ni več sprejemljivo
Milan Krek
Ogledov: 1.159
07/
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
Uredništvo
Ogledov: 804
08/
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
Tomaž Seljak
Ogledov: 819
09/
Ko me je policist prepoznal, se je odločil, da bo iz neznatnega naredil senzacionalen dogodek
Dimitrij Rupel
Ogledov: 7.150
10/
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
Bine Kordež
Ogledov: 997