Komentar

Predbožična nočna mora Angele Merkel in grozeči somrak nemške prihodnosti

Nebo nad Berlinom, ki je v znamenitem črno-belem filmu Wima Wendersa sive barve, se je v ponedeljek obarvalo rdeče. Strah pred terorizom, jeza zaradi cenzure medijev, panika zaradi več tisoč "izginulih" migrantov ter vedno manjša podpora kanclerki vzbujajo nelagodje marsikje v Evropi. Kajti če Merklovi in socialdemokratom spodleti, utegnejo v Nemčiji slaviti skrajneži obeh polov, med katerimi se zdi Alternativa za Nemčijo še relativno zmerna stranka.

21.12.2016 01:26
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Berlin   Charlottenburg   terorizem   božič   Nemčija   Angela Merkel   CDU   AfD   Islamska država

Aretirane oziroma obsojene teroriste, ki so v imenu "svojega" Boga pobijali ljudi, nikakor ne bi smeli kaznovati s smrtjo ali dosmrtnim zaporom - kljub temu, da besne, maščevanja žejne ljudske mase to pričakujejo ali celo zahtevajo -, temveč bi jih morali doživljensko hospitalizirati v psihiatrične bolnišnice. Za Islamsko državo in druge teroristične skupine bi bila to psihološka Hirošima.

V letu 2016 se je nad Evropo spustil somrak umiranja, strahu in nezaupanja. Kontinent se prvič po desetletjih stabilnosti, blaginje in miru soočil z resno nevarnostjo nemirov, nasilja ali celo državljanske vojne. Islamski terorizem je le sprožilec nečesa mnogo širšega in globljega; nečesa, kar se je dolgo nabiralo v evropski podzavesti - kolektivnem nezavednem pravzaprav - in je zdaj izbruhnilo na površje. Seveda bi bilo deplasirano trditi, da serija terorističnih napadov v iztekajočem se letu (Bruselj, München, Nica, Ansbach, Magnanville, Berlin), zaradi katerih je umrlo skoraj 150 ljudi, okoli 1000 pa jih je bilo težje ali lažje poškodovanih, ni dovolj resno opozorilo, da med islamskim terorizmom in lanskoletno milijonsko selitvijo narodov iz Bližnjega in Srednjega vzhoda v Evropo obstaja določena stopnja korelacije. Deloma to drži, vendar pa ne povsem. Bilo bi nekorektno in krivično v isti koš terorizma zmetati vse begunce in ekonomske migrante, ki so prišli v Evropo zaradi želje, upanja in vere po boljšem življenju. Kajti v večini francoskih, predvsem pa v belgijski (bruseljski) teroristični zgodbi sploh ni šlo za prišleke, pač pa za drugo generacijo domačih muslimanov, se pravi za državljane in ne za tujce. Simptomatično za psihopatologijo storilcev je tudi to, da nikakor niso iz revnih ali versko ortodoksnih družin, prej nasprotno. Kriza identitete, iskanje izvorne religije in fascinacija nad bržkone ameriškim produktom (CIA) fantomske Islamske države so naravnost idealne sestavine za novačenje mladih Evropejcev, muslimanov in nemuslimanov, ki jih ISIS spretno dobiva na svojo stran sprva na socialnih omrežjih, od tam pa jih s premišljenimi propagandnimi triki vedno globlje zapleta v svoje omrežje.

 

 

Teroristi sodijo v norišnice

 

Zadnji primer terorizma na evropskih tleh, ki se je v ponedeljek zvečer zgodil v centru Berlina (četrt Charlottenburg), v neposredni bližini znamenite evangeličanske Spominske cerkve cesarja Viljema (Kaiser-Wilhelm-Gedächtniskirche), razen nemške policije ne bi smel nikogar presenetiti. Nemci bi bili naivni, če bi verjeli, da so bile tri letošnje teroristične akcije na njihovem ozemlju izpeljane po naključju in da bodo odslej varni. Liberalna emigrantska politika zvezne kanclerke Angele Merkel, koncept t.i. multi-kulti, ki je v Berlinu doslej dejansko kar solidno deloval, ter dobri gospodarski kazalci najmočnejše evropske ekonomije se morda res zdijo racionalni argumenti v prid tezi, da je Nemčija neprimerno manj "problematična" od Francije, Belgije ali celo Velike Britanije. Vendar racionalni argumenti hipoma odpovedo, ko gre za fundamentalizem. Ob predpostavki, da je za ponedeljkov napad na božično tržnico v Charlottenburgu dejansko odgovorna Islamska država, z logično argumentacijo vsekakor ne bomo prišli nikamor, saj imamo opravka s psihopati. Prav ta momentum bi morali po mojem muslimanska duhovščina in organizacije v Evropi pogosteje in explicite poudariti, ko stopijo pred javnost: da izmečki, ki podstavljajo bombe, streljajo civiliste ali se s kamioni zaletavajo v množice ljudi, niso nikakršni islamski teroristi, verski blazneži ali fanatiki, temveč so čisto navadni psihopati, ki z religijo nimajo ničesar. Norec je norec, lahko nosi opravo dvornega norčka ali generalsko uniformo, pa to prav v ničemer ne spremeni dejstva, da je norec, psihopat oziroma duševni bolnik. Prav zato sem prepričan, da aretirane oziroma obsojene teroriste, ki so v imenu "svojega" Boga pobijali ljudi, nikakor ne bi smeli kaznovati s smrtjo ali dosmrtnim zaporom - kljub temu, da besne, maščevanja žejne ljudske mase to pričakujejo ali celo zahtevajo -, temveč bi jih morali doživljensko hospitalizirati v psihiatrične bolnišnice. Psihološki učinek bi bil v tem primeru namreč neprimerno močnejši. Vsak terorizem se hočeš-nočeš nekje napaja iz maščevanja, sle po pobijanju, ki izvira iz starodavnega in tudi svetopisemskega (starozaveznega) talionskega načela: oko za oko, zob za zob, kri za kri.

 

Poljski šleper, ki je v ponedeljek pobil ali ranil 60 ljudi, se je ustavil sam. Policistov ni bilo na prizorišču.

 

 

Zdi se pomembno, da se ravno ta aspekt terorizma, ki je v letu 2016 zatresel Evropo, nič pa ne kaže, da bo v prihodnjem letu kaj bolje, dosledno umesti v kontekst norosti oziroma psihopatologije. Kaj, mislite, je za propagandno mašinerijo Islamske države hujšega, če njene "asasine" žive zajamejo v akciji, potem pa jih zakonito do konca življenja pošljejo v norišnico? Si lahko predstavljate hujše ponižanje, sramotnejšo degradacijo?!

 

 

Strah pred terorizmom sproža nestabilnost

 

Zakaj smo tako očitno izpostavili ravno psihološki vidik "vojne proti terorizmu"? Zaradi zelo verjetnega scenarija, ki se bo z vsakim naslednjim terorističnim dejanjem še bolj približal tisti nevarni točki, ki ji pravimo "point of no return". Gre pa za to - in prepričan sem, da je imela nemška kanclerka prav to pred očmi v trenutku, ko je izvedela za masaker v Charlottenburgu -, da je evropsko javno mnenje že tako zelo vznemirjeno zaradi nasilja, ki se pripisuje muslimanskim ekstremistom, da bi se to lahko konkretno odrazilo tudi v sferi politike. Z drugimi besedami, strah pred islamskim terorizmom lahko premeša karte tako v Nemčiji, kjer imajo zvezne parlamentarne volitve septembra 2017, kot tudi v Franciji, kjer bodo novega predsednika izbirali že aprila. Ker gre za največji in najpomembnejši evropski državi, bo rezultat obeh volitev odločilen za prihodnji razvoj Evrope oziroma Evropske unije.

 

Berlinski napad, v katerem se je ponovno blamirala nemška policija (ki se z očitki o slabi pripravljenosti bori že več kot štirideset let, vse od masakra na olimpijadi v Münchnu leta 1972), je za Angelo Merkel v vseh pogledih nočna mora. Zaradi politike do migrantov (med katerimi so bili tudi dejanski begunci) je oslabila ne le svojega položaja, temveč tudi stranko. CDU je na deželnih volitvah ponekod dosegla katastrofalno slab rezultat, po desni jo je nevarno dohitevala Alternativa za Nemčijo (AfD), ki lahko zaradi terorizma in reakcij nemške javnosti na politiko zvezne vlade septembra na volitvah doseže tudi tako dober rezultat, da bi resno ogrozila rdeče-črno koalicijo med krščanskimi demokrati (CDU+CSU) in socialdemokrati (SPD). Merklova, ki ji sicer ankete ne kažejo dobro, je sicer izjavila, da si želi še četrti mandat na čelu vlade, vendar se zdi, da je to vsak dan manj verjetno, kajti po berlinskem terorističnem napadu je deležna novih in še ostrejših kritik javnosti in opozicije.

 

Skoraj dve tretjini Nemcev ima Angele Merkel dovolj. Edini, ki jo za zdaj še rešujejo, so nemški mediji, med katerimi prevladuje prepričanje, da so pogojno dovoljeni tudi cenzura, prikrivanje ali celo manipulacije, če je zadaj dober namen - in to je podpora zmerni politiki kanclerke Merklove. Na nenavadno uredniško politiko nemških mainstream medijev so prvi resno opozorili njihovi britanski kolegi. Zdi se, da so lastniki ključnih nemških medijskih hiš podlegli občutku, da zadostuje že to, če je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni. Kajti končna posledica cenzure in prikrivanja ne bo nedolžna (ta praksa se je ponovno dokazala tudi v ponedeljek, ko nemški mediji dolgo časa niso hoteli objaviti, da je kamion namerno zapeljal v množico na božičnem sejmu, namesto tega so na tleh absurdno iskali sledove zaviranja ipd.), predvsem pa utegne učinkovati kot bumerang.

 

V zadnjem letu in pol je cenzura v osrednjih nemških medijih postala mednarodno prepoznavna.

 

 

Prav obotavljanje nemških oblasti, s kakšno besedo oziroma sintagmo naj imenujejo ponedeljkov "incident" na božični tržnici v eni najelitnejših četrti v osrednjem Berlinu, je razgalilo vso nemoč politike Angele Merkel. Zadrega je še toliko bolj zgovorna, ker ji je sledila blamaža policije, ki je aretirala in vso noč zasliševala napačnega osumljenca. Državna medijska cenzura, prikrivanje informacij s strani represivnih organov in zlagana solidarnost - tokrat smo dobili slogan Pray for Berlin, pojavil se je tudi znova aktualizirani Ich bin ein Berliner - namreč ustvarjajo napetost in zlasti pričakovanje, da se bo v politiki končno pojavil nekdo, ki bo presekal ta začarani krog nesposobnosti, šibkosti in popuščanja. To pa je bržkone odprto povabilo vsem populistom, levim in desnim, da stopijo na oder in izkoristijo zgodovinski trenutek. Ker gre za Nemčijo, ki ima glede tega vsekakor dovolj travmatične izkušnje, je nelagodje pred kakšnimi korenitejšimi volilnimi zasuki čez slabih deset mesecev precejšnje. Če bo kanclerki spodletelo dobiti še en mandat in če njeni koalicijski partnerji socialdemokrati ne bodo zmogli sami sestaviti vlade, potem bi to pomenilo, da se je na desnici pojavila močna stranka, bržkone bo to AfD (Alternativa za Nemčijo), zaradi katere bo CDU dejanska poraženka, Merklova pa se bo morala posloviti tudi od vodenja stranke. AfD lahko zaradi neustreznega odzivanja vlade na aktualne dogodke samo pridobiva podporo in septembra preseneti z volilnim rezultatom. Vsekakor se bo nemška politika leta 2017 precej spremenila. Ni nujno, da na bolje. In ni nujno, da kolateralna škoda ne bomo ravno njene bližnje in malo manj bližnje sosede.

 

Hipokrizija ima nov slogan.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
17
Slovenci in Amerika: Od malikovanja do sovraštva
0
11.08.2020 00:12
Ob objavi obiska ameriškega državnega sekretarja Mikea Pompea v Sloveniji se je zagnala mašinerija, ki sicer z nižjimi obrati ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
15
09.08.2020 11:00
Puhlice o prekletih feministkah, možačastih nedojebankah in poženščenih impotentnežih so na Slovenskem ponarodele. Praviloma jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Dobrodošli nazaj v leto 1988: Spremenite že ime Roške v Domobransko ulico
3
08.08.2020 22:32
To je moja prva in zadnja gledališka kritika, ki jo bom napisal za časa svojega življenja. Analitično bom vstopil v gledališko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
24
07.08.2020 23:50
Prihodnji teden prihaja na uradni obisk v Ljubljano ameriški državni sekretar Mike Pompeo. Prvi visoki ameriški obisk po več kot ... Več.
Piše: Igor Mekina
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
12
07.08.2020 06:03
Slovenci živimo v prepričanju, da so nekje v tujini stvari mnogo bolje urejene kot pri nas. Kdo med nami ni izrekel ali slišal ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janez Janša, mnogo več spoštovanja bi ohranil, če bi doma ležal na kavču in proučeval strop
29
12.07.2020 10:32
Janez Janša nam obljublja, da bodo z izjemnimi kalibri velikih vodij profila Orban in Vučić naredili red. Janševa politika nas ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.775
02/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.926
03/
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
Igor Mekina
Ogledov: 1.885
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.788
05/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.278
06/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.440
07/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.526
08/
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.203
09/
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
Mitja Kotnik
Ogledov: 881
10/
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
Tomaž Seljak
Ogledov: 903