Komentar

Predbožična nočna mora Angele Merkel in grozeči somrak nemške prihodnosti

Nebo nad Berlinom, ki je v znamenitem črno-belem filmu Wima Wendersa sive barve, se je v ponedeljek obarvalo rdeče. Strah pred terorizom, jeza zaradi cenzure medijev, panika zaradi več tisoč "izginulih" migrantov ter vedno manjša podpora kanclerki vzbujajo nelagodje marsikje v Evropi. Kajti če Merklovi in socialdemokratom spodleti, utegnejo v Nemčiji slaviti skrajneži obeh polov, med katerimi se zdi Alternativa za Nemčijo še relativno zmerna stranka.

21.12.2016 01:26
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Berlin   Charlottenburg   terorizem   božič   Nemčija   Angela Merkel   CDU   AfD   Islamska država

Aretirane oziroma obsojene teroriste, ki so v imenu "svojega" Boga pobijali ljudi, nikakor ne bi smeli kaznovati s smrtjo ali dosmrtnim zaporom - kljub temu, da besne, maščevanja žejne ljudske mase to pričakujejo ali celo zahtevajo -, temveč bi jih morali doživljensko hospitalizirati v psihiatrične bolnišnice. Za Islamsko državo in druge teroristične skupine bi bila to psihološka Hirošima.

V letu 2016 se je nad Evropo spustil somrak umiranja, strahu in nezaupanja. Kontinent se prvič po desetletjih stabilnosti, blaginje in miru soočil z resno nevarnostjo nemirov, nasilja ali celo državljanske vojne. Islamski terorizem je le sprožilec nečesa mnogo širšega in globljega; nečesa, kar se je dolgo nabiralo v evropski podzavesti - kolektivnem nezavednem pravzaprav - in je zdaj izbruhnilo na površje. Seveda bi bilo deplasirano trditi, da serija terorističnih napadov v iztekajočem se letu (Bruselj, München, Nica, Ansbach, Magnanville, Berlin), zaradi katerih je umrlo skoraj 150 ljudi, okoli 1000 pa jih je bilo težje ali lažje poškodovanih, ni dovolj resno opozorilo, da med islamskim terorizmom in lanskoletno milijonsko selitvijo narodov iz Bližnjega in Srednjega vzhoda v Evropo obstaja določena stopnja korelacije. Deloma to drži, vendar pa ne povsem. Bilo bi nekorektno in krivično v isti koš terorizma zmetati vse begunce in ekonomske migrante, ki so prišli v Evropo zaradi želje, upanja in vere po boljšem življenju. Kajti v večini francoskih, predvsem pa v belgijski (bruseljski) teroristični zgodbi sploh ni šlo za prišleke, pač pa za drugo generacijo domačih muslimanov, se pravi za državljane in ne za tujce. Simptomatično za psihopatologijo storilcev je tudi to, da nikakor niso iz revnih ali versko ortodoksnih družin, prej nasprotno. Kriza identitete, iskanje izvorne religije in fascinacija nad bržkone ameriškim produktom (CIA) fantomske Islamske države so naravnost idealne sestavine za novačenje mladih Evropejcev, muslimanov in nemuslimanov, ki jih ISIS spretno dobiva na svojo stran sprva na socialnih omrežjih, od tam pa jih s premišljenimi propagandnimi triki vedno globlje zapleta v svoje omrežje.

 

 

Teroristi sodijo v norišnice

 

Zadnji primer terorizma na evropskih tleh, ki se je v ponedeljek zvečer zgodil v centru Berlina (četrt Charlottenburg), v neposredni bližini znamenite evangeličanske Spominske cerkve cesarja Viljema (Kaiser-Wilhelm-Gedächtniskirche), razen nemške policije ne bi smel nikogar presenetiti. Nemci bi bili naivni, če bi verjeli, da so bile tri letošnje teroristične akcije na njihovem ozemlju izpeljane po naključju in da bodo odslej varni. Liberalna emigrantska politika zvezne kanclerke Angele Merkel, koncept t.i. multi-kulti, ki je v Berlinu doslej dejansko kar solidno deloval, ter dobri gospodarski kazalci najmočnejše evropske ekonomije se morda res zdijo racionalni argumenti v prid tezi, da je Nemčija neprimerno manj "problematična" od Francije, Belgije ali celo Velike Britanije. Vendar racionalni argumenti hipoma odpovedo, ko gre za fundamentalizem. Ob predpostavki, da je za ponedeljkov napad na božično tržnico v Charlottenburgu dejansko odgovorna Islamska država, z logično argumentacijo vsekakor ne bomo prišli nikamor, saj imamo opravka s psihopati. Prav ta momentum bi morali po mojem muslimanska duhovščina in organizacije v Evropi pogosteje in explicite poudariti, ko stopijo pred javnost: da izmečki, ki podstavljajo bombe, streljajo civiliste ali se s kamioni zaletavajo v množice ljudi, niso nikakršni islamski teroristi, verski blazneži ali fanatiki, temveč so čisto navadni psihopati, ki z religijo nimajo ničesar. Norec je norec, lahko nosi opravo dvornega norčka ali generalsko uniformo, pa to prav v ničemer ne spremeni dejstva, da je norec, psihopat oziroma duševni bolnik. Prav zato sem prepričan, da aretirane oziroma obsojene teroriste, ki so v imenu "svojega" Boga pobijali ljudi, nikakor ne bi smeli kaznovati s smrtjo ali dosmrtnim zaporom - kljub temu, da besne, maščevanja žejne ljudske mase to pričakujejo ali celo zahtevajo -, temveč bi jih morali doživljensko hospitalizirati v psihiatrične bolnišnice. Psihološki učinek bi bil v tem primeru namreč neprimerno močnejši. Vsak terorizem se hočeš-nočeš nekje napaja iz maščevanja, sle po pobijanju, ki izvira iz starodavnega in tudi svetopisemskega (starozaveznega) talionskega načela: oko za oko, zob za zob, kri za kri.

 

Poljski šleper, ki je v ponedeljek pobil ali ranil 60 ljudi, se je ustavil sam. Policistov ni bilo na prizorišču.

 

 

Zdi se pomembno, da se ravno ta aspekt terorizma, ki je v letu 2016 zatresel Evropo, nič pa ne kaže, da bo v prihodnjem letu kaj bolje, dosledno umesti v kontekst norosti oziroma psihopatologije. Kaj, mislite, je za propagandno mašinerijo Islamske države hujšega, če njene "asasine" žive zajamejo v akciji, potem pa jih zakonito do konca življenja pošljejo v norišnico? Si lahko predstavljate hujše ponižanje, sramotnejšo degradacijo?!

 

 

Strah pred terorizmom sproža nestabilnost

 

Zakaj smo tako očitno izpostavili ravno psihološki vidik "vojne proti terorizmu"? Zaradi zelo verjetnega scenarija, ki se bo z vsakim naslednjim terorističnim dejanjem še bolj približal tisti nevarni točki, ki ji pravimo "point of no return". Gre pa za to - in prepričan sem, da je imela nemška kanclerka prav to pred očmi v trenutku, ko je izvedela za masaker v Charlottenburgu -, da je evropsko javno mnenje že tako zelo vznemirjeno zaradi nasilja, ki se pripisuje muslimanskim ekstremistom, da bi se to lahko konkretno odrazilo tudi v sferi politike. Z drugimi besedami, strah pred islamskim terorizmom lahko premeša karte tako v Nemčiji, kjer imajo zvezne parlamentarne volitve septembra 2017, kot tudi v Franciji, kjer bodo novega predsednika izbirali že aprila. Ker gre za največji in najpomembnejši evropski državi, bo rezultat obeh volitev odločilen za prihodnji razvoj Evrope oziroma Evropske unije.

 

Berlinski napad, v katerem se je ponovno blamirala nemška policija (ki se z očitki o slabi pripravljenosti bori že več kot štirideset let, vse od masakra na olimpijadi v Münchnu leta 1972), je za Angelo Merkel v vseh pogledih nočna mora. Zaradi politike do migrantov (med katerimi so bili tudi dejanski begunci) je oslabila ne le svojega položaja, temveč tudi stranko. CDU je na deželnih volitvah ponekod dosegla katastrofalno slab rezultat, po desni jo je nevarno dohitevala Alternativa za Nemčijo (AfD), ki lahko zaradi terorizma in reakcij nemške javnosti na politiko zvezne vlade septembra na volitvah doseže tudi tako dober rezultat, da bi resno ogrozila rdeče-črno koalicijo med krščanskimi demokrati (CDU+CSU) in socialdemokrati (SPD). Merklova, ki ji sicer ankete ne kažejo dobro, je sicer izjavila, da si želi še četrti mandat na čelu vlade, vendar se zdi, da je to vsak dan manj verjetno, kajti po berlinskem terorističnem napadu je deležna novih in še ostrejših kritik javnosti in opozicije.

 

Skoraj dve tretjini Nemcev ima Angele Merkel dovolj. Edini, ki jo za zdaj še rešujejo, so nemški mediji, med katerimi prevladuje prepričanje, da so pogojno dovoljeni tudi cenzura, prikrivanje ali celo manipulacije, če je zadaj dober namen - in to je podpora zmerni politiki kanclerke Merklove. Na nenavadno uredniško politiko nemških mainstream medijev so prvi resno opozorili njihovi britanski kolegi. Zdi se, da so lastniki ključnih nemških medijskih hiš podlegli občutku, da zadostuje že to, če je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni. Kajti končna posledica cenzure in prikrivanja ne bo nedolžna (ta praksa se je ponovno dokazala tudi v ponedeljek, ko nemški mediji dolgo časa niso hoteli objaviti, da je kamion namerno zapeljal v množico na božičnem sejmu, namesto tega so na tleh absurdno iskali sledove zaviranja ipd.), predvsem pa utegne učinkovati kot bumerang.

 

V zadnjem letu in pol je cenzura v osrednjih nemških medijih postala mednarodno prepoznavna.

 

 

Prav obotavljanje nemških oblasti, s kakšno besedo oziroma sintagmo naj imenujejo ponedeljkov "incident" na božični tržnici v eni najelitnejših četrti v osrednjem Berlinu, je razgalilo vso nemoč politike Angele Merkel. Zadrega je še toliko bolj zgovorna, ker ji je sledila blamaža policije, ki je aretirala in vso noč zasliševala napačnega osumljenca. Državna medijska cenzura, prikrivanje informacij s strani represivnih organov in zlagana solidarnost - tokrat smo dobili slogan Pray for Berlin, pojavil se je tudi znova aktualizirani Ich bin ein Berliner - namreč ustvarjajo napetost in zlasti pričakovanje, da se bo v politiki končno pojavil nekdo, ki bo presekal ta začarani krog nesposobnosti, šibkosti in popuščanja. To pa je bržkone odprto povabilo vsem populistom, levim in desnim, da stopijo na oder in izkoristijo zgodovinski trenutek. Ker gre za Nemčijo, ki ima glede tega vsekakor dovolj travmatične izkušnje, je nelagodje pred kakšnimi korenitejšimi volilnimi zasuki čez slabih deset mesecev precejšnje. Če bo kanclerki spodletelo dobiti še en mandat in če njeni koalicijski partnerji socialdemokrati ne bodo zmogli sami sestaviti vlade, potem bi to pomenilo, da se je na desnici pojavila močna stranka, bržkone bo to AfD (Alternativa za Nemčijo), zaradi katere bo CDU dejanska poraženka, Merklova pa se bo morala posloviti tudi od vodenja stranke. AfD lahko zaradi neustreznega odzivanja vlade na aktualne dogodke samo pridobiva podporo in septembra preseneti z volilnim rezultatom. Vsekakor se bo nemška politika leta 2017 precej spremenila. Ni nujno, da na bolje. In ni nujno, da kolateralna škoda ne bomo ravno njene bližnje in malo manj bližnje sosede.

 

Hipokrizija ima nov slogan.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
17
Če ste stalno zaskrbljeni, potem vam malce budizma ne bo škodilo
3
21.05.2017 11:59
Naša življenja so ena sama velika skrb. Eno samo sekiranje glede vseh mogočih velikih in malih težav. Skrbi nasSeverna Koreja, ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Pripoved o skrivnosti neke družine: Izgubljene Jelovškove freske iz požganega Zaloškega gradu
3
20.05.2017 22:00
Tisti, ki se bori za slovenstvo, je junak za skupnost, ker ji podarja vso svojo moč, sebe samega pa obsoja na nemoč. Včasih celo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako je sovražnik ljudstva Thompson preusmeril pozornost od "okolju prijazne" avstrijske lakirnice
18
18.05.2017 22:42
Histerična propagandistična akcija okoli (odpovedanega) koncerta hrvaškega pevca Marka Perkovića Thompsona v Mariboru je prišla ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zgodovina komunizma: Intimni portret diktatorja Lenina
8
17.05.2017 23:59
Ravno sem prebral knjigo z naslovom Diktator Lenin: Intimni portret , ki jo je napisal ugledni madžarski novinar Victor ... Več.
Piše: Keith Miles
Oh, te obletnice: Majniške deklaracije in včlanitev Slovenije v OZN
2
16.05.2017 19:51
V teh dneh so nas doletele nekatere važne obletnice. Tu mislim najprej na Majniške deklaracije (1917, 1989, 2014), nato pa na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Če bi za NLB iztržili 2 milijardi evrov, potem bi bila prodaja celo smiselna
9
15.05.2017 23:51
Dobičkonosnost bank v skupini se izboljšuje in je dosegla najvišje vrednosti v zgodovini, so zapisali ob 56-odstotnem povečanju ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pluralizem medijev? Se hecate?! Tega pač ni.
6
14.05.2017 10:59
Smešno mi je, ko gledam ali berem pozive k pluralnosti medijev. Pluralnost medijev je nekaj tako passe , da se sprašujem, kje ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Oko se oklepa tistega, kar je videlo, samo zato, da bi razumelo.
0
13.05.2017 22:59
Nekrorealisti opazujejo svojega protagonista na robu življenja, na pragu smrti. Samomor je gonilo nekrorealistične umetnosti. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Predsednik Kučan v Moskvi: nasmešek za milijon rubljev
26
12.05.2017 22:59
Milan Kučan bi moral po mojem ponovno kandidirati na predsedniških volitvah, saj lahko le on premaga Boruta Pahorja. Poleg tega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dvolični poslanci: zase so si "zlobirali" neobdavčeni pavšal, za vse druge davkoplačevalce pa nič
18
11.05.2017 19:41
Lani oktobra smo izvedeli, da so poslanci državnega zbora poleg plače, ki naj bi znašala med 3.600 in 5.500 evrov bruto (tj. med ... Več.
Piše: Ivan Simič
Bernard Brščič, virus antisemitizma in teorija zarote, ki je napadla slovensko desnico pred volitvami
36
09.05.2017 18:56
Nemški narod je žrtev židovskega vsiljevanja in kurjenja možganov s tako imenovano holokavstologijo. Sprašujem vas, kaj ima moja ... Več.
Piše: Aljuš Pertinač
Vlada Mira Cerarja je upravljanje države pripeljala do točke, ki resno ogroža razvoj Slovenije
20
08.05.2017 20:12
V času, ko se politični cikel v Sloveniji nezadržno bliža predvolilnim bojem, je država oziroma družba s celotnimi podsistemi ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Dolina Pahorjanska ali kdo si upa izzvati kandidata, ki smo ga razglasili za nepremagljivega
10
07.05.2017 20:51
Koga pa bi lahko postavili proti Borutu Pahorju, ki je nepremagljiv? Kdo pa si upa izzvati kandidata, ki nas vsa leta in mesece ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gledališke krutosti, umetnine, ki ti spremenijo pogled na svet
0
06.05.2017 22:59
Umetnost je med najbolj odgovornimi poklici na planetu. Ne zato, ker oblikuje lepe predmete ali stavke, temveč predvsem zato, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ko ljudje kot mrhovinarji prežijo na plen na dražbah zaplenjene lastnine
4
06.05.2017 05:59
Ljudje se radi dojemamo kot dobra bitja. O sebi imamo na splošno dobro mnenje. Tudi tisti, ki so nagnjeni k samoobtoževanju, ker ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Prvi korak do boljše države je ta, da ljudi spodbudimo k lastnemu mnenju in razmišljanju
10
03.05.2017 23:07
Pred vami je morda moj najtežji članek do sedaj. O stimulaciji aktivnih državljanov. Zavedam se, da bo morda težko razumljiv, ... Več.
Piše: Miha Burger
Makedonska kriza: kaj lahko sledi poskusu parlamentarnega državnega udara?
15
03.05.2017 00:04
Konec aprila so se razmere v Makedoniji nevarno zaostrile, potem ko so zaradi poskusa parlamentarnega puča v stavbo vdrli ... Več.
Piše: Ivanka Dodovska
Primer Agrokor: ko izguba zaupanja v nekaj mesecih uniči prehrambeni imperij
11
02.05.2017 09:30
Še pred pol leta je bilIvica Todorić, lastnik in predsednik upraveAgrokorja, eden najbolj zaželenih in cenjenih ljudi na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Če bi imela Cerarjeva vlada jajca, bi Avstriji zaradi mejnega nadzora zažugala z reciprociteto
14
30.04.2017 20:30
Čez nekaj dni bo Evropska komisija odločala o pravici članic t.i. schengenskega območja, da ponovno podaljšajo mejni nadzor tudi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kdo izbira in kako se izbirajo "strokovnjaki" na slovenskih televizijah?
9
30.04.2017 11:59
Kaj pravi stroka?, je besedna zveza, ki jo zelo radi uporabljajo naši televizijski voditelji v informativnih programih. Ob tej ... Več.
Piše: Oskar Salobir
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kako je sovražnik ljudstva Thompson preusmeril pozornost od "okolju prijazne" avstrijske lakirnice
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.810
02/
Zdravstvena reforma Milojke Kolar Celarc je za Mira Cerarja in njegovo vlado zanesljiva pot v pogubo
Aljuš Pertinač
Ogledov: 2.858
03/
Zgodovina komunizma: Intimni portret diktatorja Lenina
Keith Miles
Ogledov: 2.102
04/
Predsednik Kučan v Moskvi: nasmešek za milijon rubljev
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.553
05/
Milan Mandarić, prijatelj Cerarjevega frizerja Miča Sojerja, je Olimpijo kupil za 2 evra, igralca pa prodal za 9 milijonov evrov
Ivan Simič
Ogledov: 1.317
06/
Slovenska vojska: razkrojena institucija brez trdne podlage, oprta na bergle zunanjih izvajalcev
Igor Mekina
Ogledov: 1.338
07/
Če bi za NLB iztržili 2 milijardi evrov, potem bi bila prodaja celo smiselna
Bine Kordež
Ogledov: 1.044
08/
Pluralizem medijev? Se hecate?! Tega pač ni.
Oskar Salobir
Ogledov: 991
09/
Oh, te obletnice: Majniške deklaracije in včlanitev Slovenije v OZN
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.259
10/
Bernard Brščič, virus antisemitizma in teorija zarote, ki je napadla slovensko desnico pred volitvami
Aljuš Pertinač
Ogledov: 4.058