Komentar

Predbožična nočna mora Angele Merkel in grozeči somrak nemške prihodnosti

Nebo nad Berlinom, ki je v znamenitem črno-belem filmu Wima Wendersa sive barve, se je v ponedeljek obarvalo rdeče. Strah pred terorizom, jeza zaradi cenzure medijev, panika zaradi več tisoč "izginulih" migrantov ter vedno manjša podpora kanclerki vzbujajo nelagodje marsikje v Evropi. Kajti če Merklovi in socialdemokratom spodleti, utegnejo v Nemčiji slaviti skrajneži obeh polov, med katerimi se zdi Alternativa za Nemčijo še relativno zmerna stranka.

21.12.2016 01:26
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Berlin   Charlottenburg   terorizem   božič   Nemčija   Angela Merkel   CDU   AfD   Islamska država

Aretirane oziroma obsojene teroriste, ki so v imenu "svojega" Boga pobijali ljudi, nikakor ne bi smeli kaznovati s smrtjo ali dosmrtnim zaporom - kljub temu, da besne, maščevanja žejne ljudske mase to pričakujejo ali celo zahtevajo -, temveč bi jih morali doživljensko hospitalizirati v psihiatrične bolnišnice. Za Islamsko državo in druge teroristične skupine bi bila to psihološka Hirošima.

V letu 2016 se je nad Evropo spustil somrak umiranja, strahu in nezaupanja. Kontinent se prvič po desetletjih stabilnosti, blaginje in miru soočil z resno nevarnostjo nemirov, nasilja ali celo državljanske vojne. Islamski terorizem je le sprožilec nečesa mnogo širšega in globljega; nečesa, kar se je dolgo nabiralo v evropski podzavesti - kolektivnem nezavednem pravzaprav - in je zdaj izbruhnilo na površje. Seveda bi bilo deplasirano trditi, da serija terorističnih napadov v iztekajočem se letu (Bruselj, München, Nica, Ansbach, Magnanville, Berlin), zaradi katerih je umrlo skoraj 150 ljudi, okoli 1000 pa jih je bilo težje ali lažje poškodovanih, ni dovolj resno opozorilo, da med islamskim terorizmom in lanskoletno milijonsko selitvijo narodov iz Bližnjega in Srednjega vzhoda v Evropo obstaja določena stopnja korelacije. Deloma to drži, vendar pa ne povsem. Bilo bi nekorektno in krivično v isti koš terorizma zmetati vse begunce in ekonomske migrante, ki so prišli v Evropo zaradi želje, upanja in vere po boljšem življenju. Kajti v večini francoskih, predvsem pa v belgijski (bruseljski) teroristični zgodbi sploh ni šlo za prišleke, pač pa za drugo generacijo domačih muslimanov, se pravi za državljane in ne za tujce. Simptomatično za psihopatologijo storilcev je tudi to, da nikakor niso iz revnih ali versko ortodoksnih družin, prej nasprotno. Kriza identitete, iskanje izvorne religije in fascinacija nad bržkone ameriškim produktom (CIA) fantomske Islamske države so naravnost idealne sestavine za novačenje mladih Evropejcev, muslimanov in nemuslimanov, ki jih ISIS spretno dobiva na svojo stran sprva na socialnih omrežjih, od tam pa jih s premišljenimi propagandnimi triki vedno globlje zapleta v svoje omrežje.

 

 

Teroristi sodijo v norišnice

 

Zadnji primer terorizma na evropskih tleh, ki se je v ponedeljek zvečer zgodil v centru Berlina (četrt Charlottenburg), v neposredni bližini znamenite evangeličanske Spominske cerkve cesarja Viljema (Kaiser-Wilhelm-Gedächtniskirche), razen nemške policije ne bi smel nikogar presenetiti. Nemci bi bili naivni, če bi verjeli, da so bile tri letošnje teroristične akcije na njihovem ozemlju izpeljane po naključju in da bodo odslej varni. Liberalna emigrantska politika zvezne kanclerke Angele Merkel, koncept t.i. multi-kulti, ki je v Berlinu doslej dejansko kar solidno deloval, ter dobri gospodarski kazalci najmočnejše evropske ekonomije se morda res zdijo racionalni argumenti v prid tezi, da je Nemčija neprimerno manj "problematična" od Francije, Belgije ali celo Velike Britanije. Vendar racionalni argumenti hipoma odpovedo, ko gre za fundamentalizem. Ob predpostavki, da je za ponedeljkov napad na božično tržnico v Charlottenburgu dejansko odgovorna Islamska država, z logično argumentacijo vsekakor ne bomo prišli nikamor, saj imamo opravka s psihopati. Prav ta momentum bi morali po mojem muslimanska duhovščina in organizacije v Evropi pogosteje in explicite poudariti, ko stopijo pred javnost: da izmečki, ki podstavljajo bombe, streljajo civiliste ali se s kamioni zaletavajo v množice ljudi, niso nikakršni islamski teroristi, verski blazneži ali fanatiki, temveč so čisto navadni psihopati, ki z religijo nimajo ničesar. Norec je norec, lahko nosi opravo dvornega norčka ali generalsko uniformo, pa to prav v ničemer ne spremeni dejstva, da je norec, psihopat oziroma duševni bolnik. Prav zato sem prepričan, da aretirane oziroma obsojene teroriste, ki so v imenu "svojega" Boga pobijali ljudi, nikakor ne bi smeli kaznovati s smrtjo ali dosmrtnim zaporom - kljub temu, da besne, maščevanja žejne ljudske mase to pričakujejo ali celo zahtevajo -, temveč bi jih morali doživljensko hospitalizirati v psihiatrične bolnišnice. Psihološki učinek bi bil v tem primeru namreč neprimerno močnejši. Vsak terorizem se hočeš-nočeš nekje napaja iz maščevanja, sle po pobijanju, ki izvira iz starodavnega in tudi svetopisemskega (starozaveznega) talionskega načela: oko za oko, zob za zob, kri za kri.

 

Poljski šleper, ki je v ponedeljek pobil ali ranil 60 ljudi, se je ustavil sam. Policistov ni bilo na prizorišču.

 

 

Zdi se pomembno, da se ravno ta aspekt terorizma, ki je v letu 2016 zatresel Evropo, nič pa ne kaže, da bo v prihodnjem letu kaj bolje, dosledno umesti v kontekst norosti oziroma psihopatologije. Kaj, mislite, je za propagandno mašinerijo Islamske države hujšega, če njene "asasine" žive zajamejo v akciji, potem pa jih zakonito do konca življenja pošljejo v norišnico? Si lahko predstavljate hujše ponižanje, sramotnejšo degradacijo?!

 

 

Strah pred terorizmom sproža nestabilnost

 

Zakaj smo tako očitno izpostavili ravno psihološki vidik "vojne proti terorizmu"? Zaradi zelo verjetnega scenarija, ki se bo z vsakim naslednjim terorističnim dejanjem še bolj približal tisti nevarni točki, ki ji pravimo "point of no return". Gre pa za to - in prepričan sem, da je imela nemška kanclerka prav to pred očmi v trenutku, ko je izvedela za masaker v Charlottenburgu -, da je evropsko javno mnenje že tako zelo vznemirjeno zaradi nasilja, ki se pripisuje muslimanskim ekstremistom, da bi se to lahko konkretno odrazilo tudi v sferi politike. Z drugimi besedami, strah pred islamskim terorizmom lahko premeša karte tako v Nemčiji, kjer imajo zvezne parlamentarne volitve septembra 2017, kot tudi v Franciji, kjer bodo novega predsednika izbirali že aprila. Ker gre za največji in najpomembnejši evropski državi, bo rezultat obeh volitev odločilen za prihodnji razvoj Evrope oziroma Evropske unije.

 

Berlinski napad, v katerem se je ponovno blamirala nemška policija (ki se z očitki o slabi pripravljenosti bori že več kot štirideset let, vse od masakra na olimpijadi v Münchnu leta 1972), je za Angelo Merkel v vseh pogledih nočna mora. Zaradi politike do migrantov (med katerimi so bili tudi dejanski begunci) je oslabila ne le svojega položaja, temveč tudi stranko. CDU je na deželnih volitvah ponekod dosegla katastrofalno slab rezultat, po desni jo je nevarno dohitevala Alternativa za Nemčijo (AfD), ki lahko zaradi terorizma in reakcij nemške javnosti na politiko zvezne vlade septembra na volitvah doseže tudi tako dober rezultat, da bi resno ogrozila rdeče-črno koalicijo med krščanskimi demokrati (CDU+CSU) in socialdemokrati (SPD). Merklova, ki ji sicer ankete ne kažejo dobro, je sicer izjavila, da si želi še četrti mandat na čelu vlade, vendar se zdi, da je to vsak dan manj verjetno, kajti po berlinskem terorističnem napadu je deležna novih in še ostrejših kritik javnosti in opozicije.

 

Skoraj dve tretjini Nemcev ima Angele Merkel dovolj. Edini, ki jo za zdaj še rešujejo, so nemški mediji, med katerimi prevladuje prepričanje, da so pogojno dovoljeni tudi cenzura, prikrivanje ali celo manipulacije, če je zadaj dober namen - in to je podpora zmerni politiki kanclerke Merklove. Na nenavadno uredniško politiko nemških mainstream medijev so prvi resno opozorili njihovi britanski kolegi. Zdi se, da so lastniki ključnih nemških medijskih hiš podlegli občutku, da zadostuje že to, če je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni. Kajti končna posledica cenzure in prikrivanja ne bo nedolžna (ta praksa se je ponovno dokazala tudi v ponedeljek, ko nemški mediji dolgo časa niso hoteli objaviti, da je kamion namerno zapeljal v množico na božičnem sejmu, namesto tega so na tleh absurdno iskali sledove zaviranja ipd.), predvsem pa utegne učinkovati kot bumerang.

 

V zadnjem letu in pol je cenzura v osrednjih nemških medijih postala mednarodno prepoznavna.

 

 

Prav obotavljanje nemških oblasti, s kakšno besedo oziroma sintagmo naj imenujejo ponedeljkov "incident" na božični tržnici v eni najelitnejših četrti v osrednjem Berlinu, je razgalilo vso nemoč politike Angele Merkel. Zadrega je še toliko bolj zgovorna, ker ji je sledila blamaža policije, ki je aretirala in vso noč zasliševala napačnega osumljenca. Državna medijska cenzura, prikrivanje informacij s strani represivnih organov in zlagana solidarnost - tokrat smo dobili slogan Pray for Berlin, pojavil se je tudi znova aktualizirani Ich bin ein Berliner - namreč ustvarjajo napetost in zlasti pričakovanje, da se bo v politiki končno pojavil nekdo, ki bo presekal ta začarani krog nesposobnosti, šibkosti in popuščanja. To pa je bržkone odprto povabilo vsem populistom, levim in desnim, da stopijo na oder in izkoristijo zgodovinski trenutek. Ker gre za Nemčijo, ki ima glede tega vsekakor dovolj travmatične izkušnje, je nelagodje pred kakšnimi korenitejšimi volilnimi zasuki čez slabih deset mesecev precejšnje. Če bo kanclerki spodletelo dobiti še en mandat in če njeni koalicijski partnerji socialdemokrati ne bodo zmogli sami sestaviti vlade, potem bi to pomenilo, da se je na desnici pojavila močna stranka, bržkone bo to AfD (Alternativa za Nemčijo), zaradi katere bo CDU dejanska poraženka, Merklova pa se bo morala posloviti tudi od vodenja stranke. AfD lahko zaradi neustreznega odzivanja vlade na aktualne dogodke samo pridobiva podporo in septembra preseneti z volilnim rezultatom. Vsekakor se bo nemška politika leta 2017 precej spremenila. Ni nujno, da na bolje. In ni nujno, da kolateralna škoda ne bomo ravno njene bližnje in malo manj bližnje sosede.

 

Hipokrizija ima nov slogan.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
17
Pozni nacionalsocializem in zgodnji socializem: Meditacija ob najnovejši knjigi Draga Jančarja "In ljubezen tudi"
1
17.08.2017 20:27
In ljubezen tudije podobno kotTo noč sem jo videlroman o vojni, ki se noče nehati in katere del je jugoslovanski povojni red. Da ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prazne marnje o prazni pokojninski blagajni
4
16.08.2017 21:03
Kadar nanese beseda na pokojnine, se med ljudmi najpogosteje pojavljajo izjave o prazni pokojninski blagajni, o tem, da bo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Spoštovana gospa ministrica Milojka Kolar Celarc, kakšno je kaj vaše mentalno zdravje?
6
15.08.2017 22:59
Ko bo ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc naslednjič razlagala, kako da se bori za javni sistem in za ločevanje javnega ... Več.
Piše: Marko Pavlišič
Vojna premaga vse, tudi ljubezen, toda na koncu zmaga resnica, sicer je vse brez smisla
20
14.08.2017 22:59
Drago Jančar se svojim zadnjim romanom postavlja ob bok takšnima mojstrovinama, kakršna sta Strah in pogum ter Prišleki . Če ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Trumpova mišnica: geostrateški trikotnik od Severne Koreje prek Irana do Venezuele
6
13.08.2017 19:28
Kriza na korejskem polotoku se poglablja, retorika Kim Jong Una in Donalda Trumpa je vedno ostrejša. Vmes se pojavlja še zgodba ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Ali živimo v svetu materije ali živimo v matrici?
3
13.08.2017 05:59
Transhumanizem se zavzema zapreseganje človeka in njegovih omejenih zmogljivostispomočjoznanosti in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletne meditacije: Življenje je le eno
4
12.08.2017 11:00
Res ne razumem, zakaj so nekateri pripravljeni storiti vse, da bi bili glavni in da bi uresničili svoje cilje, ki so lahko tudi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Seksualna revolucija Zorana Jankovića: seks ni vedno spontan, pomaga pa pri zaposlitvi
24
10.08.2017 20:45
Če kdo misli, da bo razkritje seksualnega škandala v Mestni hiši, kjer je glede na policijske prisluhe mati samohranilka seksala ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko drek priplava na površje: mondena portoroška kanalizacija ima 5 zvezdic
4
07.08.2017 22:15
Zaprtje največje plaže hotelskega kompleksa Bernardin v Portorožu je novica sama po sebi. Ne samo zato, ker se to doslej še ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O novinarskem aktivizmu ali kako slovenski mediji perfidno kreirajo politiko
14
06.08.2017 22:30
Marko Pavlišič, ki je že komentiral na portalu+, se po več kot dveh letih vrača s tehtnim razmišljanjem o tem, kako mediji ... Več.
Piše: Marko Pavlišič
Odiseja 2001 kot zgodovina neposredne prihodnosti
6
06.08.2017 00:00
Pol stoletja mineva od nastanka znanstveno-religiozne umetnine2001 : Odiseja v vesolju.V tej kinematično znanstveno-religiozni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Laži, prevare in svoboda vesti: pri 40 stopinjah v senci ima Miro Cerar še posebej dolg nos
18
05.08.2017 00:00
Vročina je res kul: mainstream medijem daje alibi za intelektualno preokupacijo s tem, da redno merijo temperaturo zraka in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zakaj lahko Japonci, ki imajo največj javni dolg na svetu, še vedno mirno spijo
14
03.08.2017 22:45
V zadnjem obdobju je aktualna oblast tako zadolžila državo, da dolga ne bodo uspeli odplačati niti naši vnuki ... , je običajen ... Več.
Piše: Bine Kordež
Oni in mi: Evropa med elitami in ljudstvom
3
01.08.2017 22:06
Kdor bo v prihodnosti gledal nazaj na zgodnja leta 21. stoletja, ga bo presenetil razkorak med tistimi na vrhu, verjetno bi jih ... Več.
Piše: Keith Miles
O strasteh in sanjah: Slovenci in njihove otopele ambicije
11
31.07.2017 22:45
Pred časom sem si ogledal posnetek oddaje Tarča, v kateri me je bolj kot tema pogovora o arbitraži pritegnil medklic dveh ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
Zunanjo politiko so nam tako zavozili, da se Tito in Kardelj v grobu obračata
13
31.07.2017 00:30
Politično-religiozna maša, ki se vsako leto konec julija odvija ob Ruski kapelici pod Vršičem, je neposredni dokaz kronično ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Umetnost ni tekma, ki se zaključi z zmagovalcem na stopničkah
7
30.07.2017 03:13
Nikoli ne bom pozabil, kako sembil zagledanv datum,dan in leto,ki gaje dežurnirediteljnapisal na vogalšolsketable, šepreden ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Deset točk o slovenski neumnosti
13
28.07.2017 22:06
Albert Einstein je zapisal, da sta neskončni dve stvari:vesolje inčloveška neumnost, pri čemer pa ni bil čisto prepričan glede ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Vse naše bombe: od Vurberka do volilnih skrinjic
20
26.07.2017 19:17
Ves ta cirkus okoli neeksplodirane letalske bombe iz II. svetovne vojne, ki so jo našli v legendarni občini Duplek, bi bil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Moja resnica o prevzemu Merkurja
24
25.07.2017 22:45
Zavedam se sicer, da ima večina ljudi izoblikovano mnenje o preteklih dogodkih v zvezi s slovensko tajkunizacijo in da jih ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Seksualna revolucija Zorana Jankovića: seks ni vedno spontan, pomaga pa pri zaposlitvi
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.506
02/
Spoštovana gospa ministrica Milojka Kolar Celarc, kakšno je kaj vaše mentalno zdravje?
Marko Pavlišič
Ogledov: 2.754
03/
Misterija ni več: ameriški podpredsednik Pence si je za Cerarja vzel "dobrih pet minut časa"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.470
04/
Vojna premaga vse, tudi ljubezen, toda na koncu zmaga resnica, sicer je vse brez smisla
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.906
05/
Janko Veber bi zaradi vejice peteršilja odpoklical šefinjo Finančne uprave Jano Ahčin
Uredništvo
Ogledov: 1.667
06/
Ko drek priplava na površje: mondena portoroška kanalizacija ima 5 zvezdic
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.736
07/
Trumpova mišnica: geostrateški trikotnik od Severne Koreje prek Irana do Venezuele
Laris Gaiser
Ogledov: 1.539
08/
Perfidno: Cerarjeva vlada si je za referendumsko kampanjo za 2. tir skrivaj dodelila 100.000 evrov iz proračunskih rezerv!
Vili Kovačič
Ogledov: 1.210
09/
Poletne meditacije: Življenje je le eno
Ivan Simič
Ogledov: 1.035
10/
O novinarskem aktivizmu ali kako slovenski mediji perfidno kreirajo politiko
Marko Pavlišič
Ogledov: 2.815