Komentar

Predbožična nočna mora Angele Merkel in grozeči somrak nemške prihodnosti

Nebo nad Berlinom, ki je v znamenitem črno-belem filmu Wima Wendersa sive barve, se je v ponedeljek obarvalo rdeče. Strah pred terorizom, jeza zaradi cenzure medijev, panika zaradi več tisoč "izginulih" migrantov ter vedno manjša podpora kanclerki vzbujajo nelagodje marsikje v Evropi. Kajti če Merklovi in socialdemokratom spodleti, utegnejo v Nemčiji slaviti skrajneži obeh polov, med katerimi se zdi Alternativa za Nemčijo še relativno zmerna stranka.

21.12.2016 01:26
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Berlin   Charlottenburg   terorizem   božič   Nemčija   Angela Merkel   CDU   AfD   Islamska država

Aretirane oziroma obsojene teroriste, ki so v imenu "svojega" Boga pobijali ljudi, nikakor ne bi smeli kaznovati s smrtjo ali dosmrtnim zaporom - kljub temu, da besne, maščevanja žejne ljudske mase to pričakujejo ali celo zahtevajo -, temveč bi jih morali doživljensko hospitalizirati v psihiatrične bolnišnice. Za Islamsko državo in druge teroristične skupine bi bila to psihološka Hirošima.

V letu 2016 se je nad Evropo spustil somrak umiranja, strahu in nezaupanja. Kontinent se prvič po desetletjih stabilnosti, blaginje in miru soočil z resno nevarnostjo nemirov, nasilja ali celo državljanske vojne. Islamski terorizem je le sprožilec nečesa mnogo širšega in globljega; nečesa, kar se je dolgo nabiralo v evropski podzavesti - kolektivnem nezavednem pravzaprav - in je zdaj izbruhnilo na površje. Seveda bi bilo deplasirano trditi, da serija terorističnih napadov v iztekajočem se letu (Bruselj, München, Nica, Ansbach, Magnanville, Berlin), zaradi katerih je umrlo skoraj 150 ljudi, okoli 1000 pa jih je bilo težje ali lažje poškodovanih, ni dovolj resno opozorilo, da med islamskim terorizmom in lanskoletno milijonsko selitvijo narodov iz Bližnjega in Srednjega vzhoda v Evropo obstaja določena stopnja korelacije. Deloma to drži, vendar pa ne povsem. Bilo bi nekorektno in krivično v isti koš terorizma zmetati vse begunce in ekonomske migrante, ki so prišli v Evropo zaradi želje, upanja in vere po boljšem življenju. Kajti v večini francoskih, predvsem pa v belgijski (bruseljski) teroristični zgodbi sploh ni šlo za prišleke, pač pa za drugo generacijo domačih muslimanov, se pravi za državljane in ne za tujce. Simptomatično za psihopatologijo storilcev je tudi to, da nikakor niso iz revnih ali versko ortodoksnih družin, prej nasprotno. Kriza identitete, iskanje izvorne religije in fascinacija nad bržkone ameriškim produktom (CIA) fantomske Islamske države so naravnost idealne sestavine za novačenje mladih Evropejcev, muslimanov in nemuslimanov, ki jih ISIS spretno dobiva na svojo stran sprva na socialnih omrežjih, od tam pa jih s premišljenimi propagandnimi triki vedno globlje zapleta v svoje omrežje.

 

 

Teroristi sodijo v norišnice

 

Zadnji primer terorizma na evropskih tleh, ki se je v ponedeljek zvečer zgodil v centru Berlina (četrt Charlottenburg), v neposredni bližini znamenite evangeličanske Spominske cerkve cesarja Viljema (Kaiser-Wilhelm-Gedächtniskirche), razen nemške policije ne bi smel nikogar presenetiti. Nemci bi bili naivni, če bi verjeli, da so bile tri letošnje teroristične akcije na njihovem ozemlju izpeljane po naključju in da bodo odslej varni. Liberalna emigrantska politika zvezne kanclerke Angele Merkel, koncept t.i. multi-kulti, ki je v Berlinu doslej dejansko kar solidno deloval, ter dobri gospodarski kazalci najmočnejše evropske ekonomije se morda res zdijo racionalni argumenti v prid tezi, da je Nemčija neprimerno manj "problematična" od Francije, Belgije ali celo Velike Britanije. Vendar racionalni argumenti hipoma odpovedo, ko gre za fundamentalizem. Ob predpostavki, da je za ponedeljkov napad na božično tržnico v Charlottenburgu dejansko odgovorna Islamska država, z logično argumentacijo vsekakor ne bomo prišli nikamor, saj imamo opravka s psihopati. Prav ta momentum bi morali po mojem muslimanska duhovščina in organizacije v Evropi pogosteje in explicite poudariti, ko stopijo pred javnost: da izmečki, ki podstavljajo bombe, streljajo civiliste ali se s kamioni zaletavajo v množice ljudi, niso nikakršni islamski teroristi, verski blazneži ali fanatiki, temveč so čisto navadni psihopati, ki z religijo nimajo ničesar. Norec je norec, lahko nosi opravo dvornega norčka ali generalsko uniformo, pa to prav v ničemer ne spremeni dejstva, da je norec, psihopat oziroma duševni bolnik. Prav zato sem prepričan, da aretirane oziroma obsojene teroriste, ki so v imenu "svojega" Boga pobijali ljudi, nikakor ne bi smeli kaznovati s smrtjo ali dosmrtnim zaporom - kljub temu, da besne, maščevanja žejne ljudske mase to pričakujejo ali celo zahtevajo -, temveč bi jih morali doživljensko hospitalizirati v psihiatrične bolnišnice. Psihološki učinek bi bil v tem primeru namreč neprimerno močnejši. Vsak terorizem se hočeš-nočeš nekje napaja iz maščevanja, sle po pobijanju, ki izvira iz starodavnega in tudi svetopisemskega (starozaveznega) talionskega načela: oko za oko, zob za zob, kri za kri.

 

Poljski šleper, ki je v ponedeljek pobil ali ranil 60 ljudi, se je ustavil sam. Policistov ni bilo na prizorišču.

 

 

Zdi se pomembno, da se ravno ta aspekt terorizma, ki je v letu 2016 zatresel Evropo, nič pa ne kaže, da bo v prihodnjem letu kaj bolje, dosledno umesti v kontekst norosti oziroma psihopatologije. Kaj, mislite, je za propagandno mašinerijo Islamske države hujšega, če njene "asasine" žive zajamejo v akciji, potem pa jih zakonito do konca življenja pošljejo v norišnico? Si lahko predstavljate hujše ponižanje, sramotnejšo degradacijo?!

 

 

Strah pred terorizmom sproža nestabilnost

 

Zakaj smo tako očitno izpostavili ravno psihološki vidik "vojne proti terorizmu"? Zaradi zelo verjetnega scenarija, ki se bo z vsakim naslednjim terorističnim dejanjem še bolj približal tisti nevarni točki, ki ji pravimo "point of no return". Gre pa za to - in prepričan sem, da je imela nemška kanclerka prav to pred očmi v trenutku, ko je izvedela za masaker v Charlottenburgu -, da je evropsko javno mnenje že tako zelo vznemirjeno zaradi nasilja, ki se pripisuje muslimanskim ekstremistom, da bi se to lahko konkretno odrazilo tudi v sferi politike. Z drugimi besedami, strah pred islamskim terorizmom lahko premeša karte tako v Nemčiji, kjer imajo zvezne parlamentarne volitve septembra 2017, kot tudi v Franciji, kjer bodo novega predsednika izbirali že aprila. Ker gre za največji in najpomembnejši evropski državi, bo rezultat obeh volitev odločilen za prihodnji razvoj Evrope oziroma Evropske unije.

 

Berlinski napad, v katerem se je ponovno blamirala nemška policija (ki se z očitki o slabi pripravljenosti bori že več kot štirideset let, vse od masakra na olimpijadi v Münchnu leta 1972), je za Angelo Merkel v vseh pogledih nočna mora. Zaradi politike do migrantov (med katerimi so bili tudi dejanski begunci) je oslabila ne le svojega položaja, temveč tudi stranko. CDU je na deželnih volitvah ponekod dosegla katastrofalno slab rezultat, po desni jo je nevarno dohitevala Alternativa za Nemčijo (AfD), ki lahko zaradi terorizma in reakcij nemške javnosti na politiko zvezne vlade septembra na volitvah doseže tudi tako dober rezultat, da bi resno ogrozila rdeče-črno koalicijo med krščanskimi demokrati (CDU+CSU) in socialdemokrati (SPD). Merklova, ki ji sicer ankete ne kažejo dobro, je sicer izjavila, da si želi še četrti mandat na čelu vlade, vendar se zdi, da je to vsak dan manj verjetno, kajti po berlinskem terorističnem napadu je deležna novih in še ostrejših kritik javnosti in opozicije.

 

Skoraj dve tretjini Nemcev ima Angele Merkel dovolj. Edini, ki jo za zdaj še rešujejo, so nemški mediji, med katerimi prevladuje prepričanje, da so pogojno dovoljeni tudi cenzura, prikrivanje ali celo manipulacije, če je zadaj dober namen - in to je podpora zmerni politiki kanclerke Merklove. Na nenavadno uredniško politiko nemških mainstream medijev so prvi resno opozorili njihovi britanski kolegi. Zdi se, da so lastniki ključnih nemških medijskih hiš podlegli občutku, da zadostuje že to, če je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni. Kajti končna posledica cenzure in prikrivanja ne bo nedolžna (ta praksa se je ponovno dokazala tudi v ponedeljek, ko nemški mediji dolgo časa niso hoteli objaviti, da je kamion namerno zapeljal v množico na božičnem sejmu, namesto tega so na tleh absurdno iskali sledove zaviranja ipd.), predvsem pa utegne učinkovati kot bumerang.

 

V zadnjem letu in pol je cenzura v osrednjih nemških medijih postala mednarodno prepoznavna.

 

 

Prav obotavljanje nemških oblasti, s kakšno besedo oziroma sintagmo naj imenujejo ponedeljkov "incident" na božični tržnici v eni najelitnejših četrti v osrednjem Berlinu, je razgalilo vso nemoč politike Angele Merkel. Zadrega je še toliko bolj zgovorna, ker ji je sledila blamaža policije, ki je aretirala in vso noč zasliševala napačnega osumljenca. Državna medijska cenzura, prikrivanje informacij s strani represivnih organov in zlagana solidarnost - tokrat smo dobili slogan Pray for Berlin, pojavil se je tudi znova aktualizirani Ich bin ein Berliner - namreč ustvarjajo napetost in zlasti pričakovanje, da se bo v politiki končno pojavil nekdo, ki bo presekal ta začarani krog nesposobnosti, šibkosti in popuščanja. To pa je bržkone odprto povabilo vsem populistom, levim in desnim, da stopijo na oder in izkoristijo zgodovinski trenutek. Ker gre za Nemčijo, ki ima glede tega vsekakor dovolj travmatične izkušnje, je nelagodje pred kakšnimi korenitejšimi volilnimi zasuki čez slabih deset mesecev precejšnje. Če bo kanclerki spodletelo dobiti še en mandat in če njeni koalicijski partnerji socialdemokrati ne bodo zmogli sami sestaviti vlade, potem bi to pomenilo, da se je na desnici pojavila močna stranka, bržkone bo to AfD (Alternativa za Nemčijo), zaradi katere bo CDU dejanska poraženka, Merklova pa se bo morala posloviti tudi od vodenja stranke. AfD lahko zaradi neustreznega odzivanja vlade na aktualne dogodke samo pridobiva podporo in septembra preseneti z volilnim rezultatom. Vsekakor se bo nemška politika leta 2017 precej spremenila. Ni nujno, da na bolje. In ni nujno, da kolateralna škoda ne bomo ravno njene bližnje in malo manj bližnje sosede.

 

Hipokrizija ima nov slogan.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
17
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
5
16.09.2019 23:59
Zakaj je razkritje potencialnega konflikta interesov Damirja Črnčeca, Šarčevega državnega sekretarja za nacionalno varnost, v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
15
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,215
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,619
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,889
04/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,582
05/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,153
06/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,215
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,047
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,164
09/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 853
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 810