Razkrivamo

Slovenska diplomacija: Od poraza do poraza do končne zmage

Čokoladna afera med Slovenijo in Hrvaško, izguba ekskluzive geografske zaščite terana ter ponovno odprto vprašanje propadle arbitraže razgaljajo vso bedo slovenske diplomacije. Ta je pod Erjavcem, Pahorjem in Cerarjem že dosegla tisto kritično točko, ko so ogroženi nacionalni interesi - in sicer zaradi amaterizma, strankarskih kravjih kupčij in zasebnih interesov vseh tistih poslovnežev, ki se vmešavajo v zunanjo politiko.

23.12.2016 00:42
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   diplomacija   MZZ   Mladika   Karl Erjavec   arbitraža   sukcesija   teran   Zagreb   Hrvaška   Davor Ivo Stier   Smiljana Knez

Foto: Mediaspeed

Pred sestankom mešane komisije o obmejnem sodelovanju v Zagrebu so od slovenske ambasadorke Smiljane Knez pri vratarju zahtevali osebni dokument, ki jim ga je nesamozavestna diplomatka tudi izročila. Če bi bila profesionalka, bi se ob tako ponižujočem odnosu Hrvatov takoj obrnila in protestno odšla.

Čokoladna vojna, kot so zaplet s Kraševo bonboniero "Pozdrav iz Hrvaške", na kateri je pomorska meja v Piranskem zalivu ilustrativno potegnjena po sredini, duhovito poimenovali nekateri tuji mediji, ima svoje ozadje. Hrvaška ambasada v Ljubljani je provokativno darilo slovenskim diplomatom, Mladiki in nekaterim drugim državnim institucijam poslala po incidentu, do katerega je prišlo med uvodnim obiskom Davorja Iva Stierja, novega hrvaškega zunanjega ministra, v Ljubljani konec novembra. Takrat si je namreč njegov gostitelj Karl Erjavec privoščil potezo, za katero bi težko rekli, da je prijateljska: hrvaškemu ministru so prijazno in prijateljsko postregli s kranjsko klobaso in teranom. Kdor pozna ozadje spora med državama glede teh dveh zaščitenih avtohtonih slovenskih produktov, mu je jasno, kako zelo je Erjavec s tem razburil Hrvate. Bilo je samo vprašanje časa, kdaj se bodo za ponižanje oddolžili. Ker je Evropska komisija pred nekaj dnevi sprejela zelo kontroverzno odločitev glede terana, ki ga je Slovenija sicer geografsko zaščitila kot svojo avtohtono blagovno znamko oziroma vrsto vina, je že jasno, kdo se bo zadnji smejal. Ob tej pravno-diplomatski polomiji, ki je prav v ničemer ne more spremeniti infantilno cepetanje kmetijskega ministra Dejana Židana, češ kako bomo zdaj zaradi terana tožili Evropsko komisijo, so se potrdili namigi naših bruseljskih virov, da je slovenska diplomacija v evropski prestolnici kadrovsko podhranjena, neprofesionalna, lena in nesposobna. Glede na to, da tja zdaj iz Ljubljane pošiljajo celo nove odslužene kabinetne uradnike, ni nobenega upanja, da se razmere izboljšale.

 

 

 

Ko kapitulirajo tudi mediji

 

Hrvaška nas ni spravila v zadrego le z bonboniero in teranom, pač pa nas bo tudi z arbitražo, za katero slovenska politika še kar naprej trobezlja, da je aktualna, veljavna in da se bo morala Hrvaška na koncu vendarle sprijazniti z njeno odločitvijo oziroma razsodbo. Karla Erjavca in njegovo vlado, ki ga bo očitno kolegialno podpirala vse do bridkega konca, človek še nekako razume: težko je priznati poraz, še težje lastne napake. Bolj nerazumljivo se zdi, da absurdne trditve o tem, kako je arbitraža še vedno zavezujoča in veljavna, za vlado papagajsko ponavljajo takorekoč vsi relevantni slovenski mediji (!). Kje je njihova kritična distanca, kam so skrili nezaupanje do oblasti in njenih sistemskih manipulacij, celo laži? Verjetno niste vedeli, toda na enem od treh osrednjih slovenskih dnevnih časopisov je nadzor nad novinarji centralne in gospodarske redakcije tako nevzdržen, da jim že skoraj tretjino prispevkov ne dovolijo objaviti, saj bi njihova novinarska svoboda lahko ogrozila interese kapitalskega omrežja lastnika. Marsikdo ob tem pripomni, da takšne primitivne cenzure ni bilo niti v najbolj svinčenih časih. In če vzamemo v zakup, da je samocenzura logični odgovor na strah pred izgubo službe, se bržkone ne smemo čuditi, da med novinarji obstaja tako visoka stopnja previdnosti, ko gre za poročanje o stvareh, ki veljajo za občutljive. Sem pa spada tudi zunanja politika.

 

Osvobojeni (samo)cenzure bi naši novinarski kolegi lahko povsem drugače obravnavali odnose s Hrvaško oziroma vprašanje meje. Če imamo v mislih sredinsko črto v Piranskem zalivu, ki je krasila hrvaško bonboniero, potem bi bil že skrajni čas, da nekdo spomni javnost, da so o sredinski črti nekoč govorili tudi nekateri domači pravni strokovnjaki. Zlasti tisti, ki že več let na račun arbitraže služijo mastne honorarje, govorimo seveda o šestmestnih številkah. Jasno je, da bi danes najraje pozabili, kaj so nekoč govorili, saj so še pred četrt stoletja brez posebne slabe vesti mejo na morju risali po sredini Piranskega zaliva. Mednarodni pravniki - na misel mi pride predvsem Mirjam Škrk - so zagovarjali tudi tezo, da je Slovenija zaradi svojega položaja geografsko prikrajšana država, saj nima neposrednega stika z odprtim morjem (mednarodnimi vodami). Arbitraža, ki zgolj formalno ni končana (medklic: med novembrskim obiskom Ljubljane je hrvaški šef diplomacije Stier suvereno dejal, da je arbitraža "stvar preteklosti"), je vrhunec hrvaškega zavračanja dosegla z izjavo novega hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, da za arbitražo ne mislijo zapraviti niti kune več.

 

Davor Ivo Stier: Arbitraža je stvar preteklosti.

 

 

Dokončno v slepi ulici

 

Toda polomijada z arbitražo, o kateri bo vladajoča politika enkrat moral obvestiti domačo javnost, ni edini dokaz, da je slovenska diplomacija pod zunanjim ministrom Erjavcem, predsednikom Borutom Pahorjem in premierjem Mirom Cerarjem dokončno zapeljala v slepo ulico. Porazna so tudi nasledstvena pogajanja (sukcesija), kjer se slovenski diplomati v beograjskih arhivih namesto z originalnimi sporazumi, ki se tičejo Slovenije (Osimo, ADP), menda bolj ukvarjajo z "izginulim" arhivom zvezne Udbe, ker so očitno dobili takšna politična navodila z Gregorčičeve. O kom iščejo dosjeje in koga bi radi kompromitirali, lahko samo ugibamo, dejstvo pa je, da so šle do leta 1990 iz Slovenije v Beograd vedno vse kopije domačega arhiva Službe državne varnosti...

 

In ko smo že pri SDV, ne moremo mimo zadnjega škandala, o katerem večina slovenskih medijev molči, kot da bi šlo za najbolj varovano državno skrivnost. Mislimo seveda na napovedano imenovanje Stanislava Vidoviča za novega veleposlanika v Washingtonu. Če se bo to zgodilo, potem bo neuravnoteženost naše zunanje politike, ki včasih deluje tako, kot bi snemali dokumentarec Žige Virca v stilu Houston, imamo problem, le še očitnejša. Že zdaj imamo problem, ker smo v mednarodnih odnosih izrazito proruski. To pa nam - ne glede na to, da smo člani Evropske unije in zveze NATO - dolgoročno škodi. Zadnji dosežek slovenske zunanjepolitične strategije, da namreč za ambasadorja v Washington pošlje diplomata, ki s seboj nosi nahrbtnik preteklosti (sodelovanje s Službo državne varnosti), je le pika na i. Če Vidovič ne bi užival takšne naklonjenosti predsednika Pahorja, bi bržkone končal v enem tistih oddelkov Mladike, ki so jim svoje dni rekli "hladilnica".

 

Stanislav Vidovič, morebitni novi veleposlanik v Washingtonu.

 

 

Mladiko pa tarejo tudi interne, kadrovske tegobe; mlajši diplomati, ki so kariero začeli v obdobju, ko so zunanjo politiko oblikovali osamosvojitelji, so danes zapostavljeni in pogosto tudi "lustrirani". Precej lažje je nekdanjim "sipovcem", torej uslužbencem bivšega zveznega sekretariata za zunanje zadeve v Beogradu. Naši viri iz Mladike so zgroženi predvsem nad tem, da je pod Erjavcem edina prioriteta zunanje politike Rusija oziroma prisrčni odnosi z Vladimirjem Putinom, patronat nad Rusijo pa ima - kar je takorekoč javna skrivnost - gospod Riko oziroma Janez Škrabec, ki ima z Rusijo v prvi vrsti zasebne poslovne interese.

 

 

Poniževanje, ki presega vse meje

 

Simptomatično za diplomacijo v slepi ulici je tudi to, da njene diplomate lahko brez kakršnih koli posledic ponižujejo v državah, ki so sicer uradno prijateljske, dejansko pa so lahko tudi neprijetna konkurenca. Mislimo na incident v Zagrebu, ki je za Slovenijo brez dvoma ponižujoč. Ko je namreč slovenska delegacija, ki jo je vodila Smiljana Knez, veleposlanica na Hrvaškem, 19. decembra obiskala hrvaški MZZ zaradi sestanka Stalne mešane komisije o t.i. SOPS (Sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju, vir, se je zapletlo že ob vstopu. Na recepciji so namreč zahtevali osebne dokumente in neizkušena, prestrašena veleposlanica se je pustila tako ponižati, da je izročila svoj osebni dokument, sledili pa so ji tudi ostali člani delegacije.

 

 

 

Veleposlanica Smiljana Knez je morala zagrebškemu vratarju pokazati osebno izkaznico.

 

 

Če bi bila ambasadorka Knezova dorasla svoji funkciji, bi se ob takšnem arogantnem, žaljivem obnašanju nemudoma obrnila in zapustila stavbo hrvaškega ministrstva za zunanje zadeve, saj bi kot najvišja diplomatska predstavnica Slovenije na Hrvaškem morala v prvi vrsti skrbeti za spoštovanje slovenske suverenosti. Namesto tega so naši birokratki tavali po hodnikih in čakali, da se jih bo kdo usmilil. Na koncu so se jih Hrvati le usmilili in sestanek se je vendarle odvil. Seveda pa je simbolika očitna: hrvaška stran je na svojem domačem terenu psihološko povsem zlomila slovensko amatersko ekipo in jo pogajalsko spravila v izrazito podrejeni položaj. Če bi vrh slovenske politike dojel, v kakšno luknjo smo kot država padli zaradi nedoraslih birokratov, bi moral resno razmisliti, koga najeti za svetovalca, da bi stvari premaknil na bolje. A glede na vse skupaj verjetno niti deset Kissingerjev ne bi bilo dovolj...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Ponovno odkriti mojster (4. del): "Ljubljana je neznosno grda. Ali je ona izraz ljudske duše? Potem je čudno z nami."
0
24.08.2019 18:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
4
23.08.2019 22:30
Eskalacija napetosti med ZDA in Kitajsko, upočasnitev globalne gospodarske krize, valute, finančni trgi ... Od začetka tega ... Več.
Piše: Uredništvo
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
12
21.08.2019 19:29
Letošnje Dneve poezije in vina na Ptuju otvarja Ilija Trojanow, v Bolgariji rojeni pisatelj, prevajalec, založnik in aktivist, ... Več.
Piše: Uredništvo
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
5
18.08.2019 10:59
Domačini v Zgornjem Posočju izgubljajo potrpljenje: poplava turistov, posebej še motoristov, ki izkoriščajo zastonj in užitkov ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (3. del): Selitev na Dunaj, Wagnerjev atelje in prve želje po osamosvojitvi
3
15.08.2019 23:59
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
7
15.08.2019 00:05
Sedmega junija smo kot prvi in edini medij v državi doslej objavili kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije. ... Več.
Piše: Uredništvo
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
9
12.08.2019 20:00
Prvič doslej objavljamo prevod članka iz ameriškega spletnega medija Zerohedge ( vir). Podpisani Tyler Durden je seveda ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
1
11.08.2019 09:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Tihi konec sporazuma o jedrskih raketah srednjega dosega (INF): Ali se nam obeta nova oboroževalna tekma?
4
08.08.2019 20:00
Če je bilo pred meseci zaradi grozeče nove jedrske oboroževalne tekme med Američani in Rusi še slišati kakšen glas opozorila, pa ... Več.
Piše: Božo Cerar
Diagnoza slovenskega zdravstva: ZZZS kot zavod za plansko razdeljevanje denarja
22
07.08.2019 22:00
Zakaj Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) ni zavarovalnica? Zakaj obvezno zavarovanje v resnici sploh ni zavarovanje? ... Več.
Piše: Uredništvo
Napetosti v Perzijskem zalivu: Diplomacija brez verodostojne grožnje je zgolj prazno besedičenje
9
06.08.2019 20:16
Stopnjevanje napetosti med Iranom in Zahodom (zlasti Veliko Britanijo in Združenimi državami) je še vedno del strateškega ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Kot svinje z mehom: Sedmerica članov sveta FIHO odgovarja vodstvu fundacije
0
06.08.2019 16:40
Na našem portalu smo junija objavili obsežno razkritje suma hudih nepravilnosti, diskriminacije in celo korupcije v primeru ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski predsodki: Dvanajst tez o "dobrem" javnem in "zlobnem" zasebnem šolstvu
23
05.08.2019 20:34
Po vseh peripetijah z novelo zakona o financiranju izobraževanja, s katero je Šarčeva vlada poskušala uvesti razlikovanje glede ... Več.
Piše: Klemen Lah
Evropski liberalci si še kar zatiskajo oči pred homofobnimi islamisti, ki zagovarjajo srednji vek
26
04.08.2019 22:33
Pred dnevi je arabski moški v Stuttgartu z mečem sredi ulice umoril človeka. Menda duševno moteni Afričan (Eritrejec) je pahnil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ponovno odkriti mojster (1. del): Kdo je bil Jože Plečnik
3
02.08.2019 21:46
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, ga v knjigi spremlja osebnostno in kot umetnika. Sledi mu od zgodnje ... Več.
Piše: Uredništvo
50 let človeka na Luni (1969-2019), 3. del: Kako so nas potegnili za nos z obdelanimi fotografijami "modrega planeta" v Photoshopu
6
28.07.2019 14:00
Znamenita Blue Marble je ena najbolj poznanih in razširjenih podob našega planeta. Po zagotovilu Nase gre za najpodrobnejšo ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (6. del): Brez Kocbeka in njegovih krščanskih socialistov pri nas komunizem nikoli ne bi mogel zmagati
10
25.07.2019 22:02
Doslej smo objavili pet odlomkov iz izjemne knjige Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Danes ... Več.
Piše: Uredništvo
Boris Johnson: Velika Britanija ima prvič po Churchillu premierja z jajci in obilico karizme
13
24.07.2019 19:00
Sprememba na premierskem mestu v Londonu si že zaradi človeka, ki je nasledil Thereso May, zasluži podrobnejše analize. Boris ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nov primer ruskega vpletanja v evropsko politiko: Putinovi rublji za Salvinija?!
9
23.07.2019 21:50
Po sumu vpletanja v ameriške predsedniške volitve se je marsikdo spraševal, kaj počnejo Rusi v Evropi oziroma na kakšen način ... Več.
Piše: Božo Cerar
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
11
22.07.2019 07:00
Prodali smo še zadnjo državno banko in čas je, da naredimo nekakšno inventuro sanacije bank. Seveda bolj z vidika številk, pri ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,702
02/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,844
03/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,342
04/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,391
05/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,115
06/
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
Uredništvo
Ogledov: 1,100
07/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 815
08/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,964
09/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,385
10/
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
Angel Polajnko
Ogledov: 514