Razkrivamo

Slovenska diplomacija: Od poraza do poraza do končne zmage

Čokoladna afera med Slovenijo in Hrvaško, izguba ekskluzive geografske zaščite terana ter ponovno odprto vprašanje propadle arbitraže razgaljajo vso bedo slovenske diplomacije. Ta je pod Erjavcem, Pahorjem in Cerarjem že dosegla tisto kritično točko, ko so ogroženi nacionalni interesi - in sicer zaradi amaterizma, strankarskih kravjih kupčij in zasebnih interesov vseh tistih poslovnežev, ki se vmešavajo v zunanjo politiko.

23.12.2016 00:42
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   diplomacija   MZZ   Mladika   Karl Erjavec   arbitraža   sukcesija   teran   Zagreb   Hrvaška   Davor Ivo Stier   Smiljana Knez

Foto: Mediaspeed

Pred sestankom mešane komisije o obmejnem sodelovanju v Zagrebu so od slovenske ambasadorke Smiljane Knez pri vratarju zahtevali osebni dokument, ki jim ga je nesamozavestna diplomatka tudi izročila. Če bi bila profesionalka, bi se ob tako ponižujočem odnosu Hrvatov takoj obrnila in protestno odšla.

Čokoladna vojna, kot so zaplet s Kraševo bonboniero "Pozdrav iz Hrvaške", na kateri je pomorska meja v Piranskem zalivu ilustrativno potegnjena po sredini, duhovito poimenovali nekateri tuji mediji, ima svoje ozadje. Hrvaška ambasada v Ljubljani je provokativno darilo slovenskim diplomatom, Mladiki in nekaterim drugim državnim institucijam poslala po incidentu, do katerega je prišlo med uvodnim obiskom Davorja Iva Stierja, novega hrvaškega zunanjega ministra, v Ljubljani konec novembra. Takrat si je namreč njegov gostitelj Karl Erjavec privoščil potezo, za katero bi težko rekli, da je prijateljska: hrvaškemu ministru so prijazno in prijateljsko postregli s kranjsko klobaso in teranom. Kdor pozna ozadje spora med državama glede teh dveh zaščitenih avtohtonih slovenskih produktov, mu je jasno, kako zelo je Erjavec s tem razburil Hrvate. Bilo je samo vprašanje časa, kdaj se bodo za ponižanje oddolžili. Ker je Evropska komisija pred nekaj dnevi sprejela zelo kontroverzno odločitev glede terana, ki ga je Slovenija sicer geografsko zaščitila kot svojo avtohtono blagovno znamko oziroma vrsto vina, je že jasno, kdo se bo zadnji smejal. Ob tej pravno-diplomatski polomiji, ki je prav v ničemer ne more spremeniti infantilno cepetanje kmetijskega ministra Dejana Židana, češ kako bomo zdaj zaradi terana tožili Evropsko komisijo, so se potrdili namigi naših bruseljskih virov, da je slovenska diplomacija v evropski prestolnici kadrovsko podhranjena, neprofesionalna, lena in nesposobna. Glede na to, da tja zdaj iz Ljubljane pošiljajo celo nove odslužene kabinetne uradnike, ni nobenega upanja, da se razmere izboljšale.

 

 

 

Ko kapitulirajo tudi mediji

 

Hrvaška nas ni spravila v zadrego le z bonboniero in teranom, pač pa nas bo tudi z arbitražo, za katero slovenska politika še kar naprej trobezlja, da je aktualna, veljavna in da se bo morala Hrvaška na koncu vendarle sprijazniti z njeno odločitvijo oziroma razsodbo. Karla Erjavca in njegovo vlado, ki ga bo očitno kolegialno podpirala vse do bridkega konca, človek še nekako razume: težko je priznati poraz, še težje lastne napake. Bolj nerazumljivo se zdi, da absurdne trditve o tem, kako je arbitraža še vedno zavezujoča in veljavna, za vlado papagajsko ponavljajo takorekoč vsi relevantni slovenski mediji (!). Kje je njihova kritična distanca, kam so skrili nezaupanje do oblasti in njenih sistemskih manipulacij, celo laži? Verjetno niste vedeli, toda na enem od treh osrednjih slovenskih dnevnih časopisov je nadzor nad novinarji centralne in gospodarske redakcije tako nevzdržen, da jim že skoraj tretjino prispevkov ne dovolijo objaviti, saj bi njihova novinarska svoboda lahko ogrozila interese kapitalskega omrežja lastnika. Marsikdo ob tem pripomni, da takšne primitivne cenzure ni bilo niti v najbolj svinčenih časih. In če vzamemo v zakup, da je samocenzura logični odgovor na strah pred izgubo službe, se bržkone ne smemo čuditi, da med novinarji obstaja tako visoka stopnja previdnosti, ko gre za poročanje o stvareh, ki veljajo za občutljive. Sem pa spada tudi zunanja politika.

 

Osvobojeni (samo)cenzure bi naši novinarski kolegi lahko povsem drugače obravnavali odnose s Hrvaško oziroma vprašanje meje. Če imamo v mislih sredinsko črto v Piranskem zalivu, ki je krasila hrvaško bonboniero, potem bi bil že skrajni čas, da nekdo spomni javnost, da so o sredinski črti nekoč govorili tudi nekateri domači pravni strokovnjaki. Zlasti tisti, ki že več let na račun arbitraže služijo mastne honorarje, govorimo seveda o šestmestnih številkah. Jasno je, da bi danes najraje pozabili, kaj so nekoč govorili, saj so še pred četrt stoletja brez posebne slabe vesti mejo na morju risali po sredini Piranskega zaliva. Mednarodni pravniki - na misel mi pride predvsem Mirjam Škrk - so zagovarjali tudi tezo, da je Slovenija zaradi svojega položaja geografsko prikrajšana država, saj nima neposrednega stika z odprtim morjem (mednarodnimi vodami). Arbitraža, ki zgolj formalno ni končana (medklic: med novembrskim obiskom Ljubljane je hrvaški šef diplomacije Stier suvereno dejal, da je arbitraža "stvar preteklosti"), je vrhunec hrvaškega zavračanja dosegla z izjavo novega hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, da za arbitražo ne mislijo zapraviti niti kune več.

 

Davor Ivo Stier: Arbitraža je stvar preteklosti.

 

 

Dokončno v slepi ulici

 

Toda polomijada z arbitražo, o kateri bo vladajoča politika enkrat moral obvestiti domačo javnost, ni edini dokaz, da je slovenska diplomacija pod zunanjim ministrom Erjavcem, predsednikom Borutom Pahorjem in premierjem Mirom Cerarjem dokončno zapeljala v slepo ulico. Porazna so tudi nasledstvena pogajanja (sukcesija), kjer se slovenski diplomati v beograjskih arhivih namesto z originalnimi sporazumi, ki se tičejo Slovenije (Osimo, ADP), menda bolj ukvarjajo z "izginulim" arhivom zvezne Udbe, ker so očitno dobili takšna politična navodila z Gregorčičeve. O kom iščejo dosjeje in koga bi radi kompromitirali, lahko samo ugibamo, dejstvo pa je, da so šle do leta 1990 iz Slovenije v Beograd vedno vse kopije domačega arhiva Službe državne varnosti...

 

In ko smo že pri SDV, ne moremo mimo zadnjega škandala, o katerem večina slovenskih medijev molči, kot da bi šlo za najbolj varovano državno skrivnost. Mislimo seveda na napovedano imenovanje Stanislava Vidoviča za novega veleposlanika v Washingtonu. Če se bo to zgodilo, potem bo neuravnoteženost naše zunanje politike, ki včasih deluje tako, kot bi snemali dokumentarec Žige Virca v stilu Houston, imamo problem, le še očitnejša. Že zdaj imamo problem, ker smo v mednarodnih odnosih izrazito proruski. To pa nam - ne glede na to, da smo člani Evropske unije in zveze NATO - dolgoročno škodi. Zadnji dosežek slovenske zunanjepolitične strategije, da namreč za ambasadorja v Washington pošlje diplomata, ki s seboj nosi nahrbtnik preteklosti (sodelovanje s Službo državne varnosti), je le pika na i. Če Vidovič ne bi užival takšne naklonjenosti predsednika Pahorja, bi bržkone končal v enem tistih oddelkov Mladike, ki so jim svoje dni rekli "hladilnica".

 

Stanislav Vidovič, morebitni novi veleposlanik v Washingtonu.

 

 

Mladiko pa tarejo tudi interne, kadrovske tegobe; mlajši diplomati, ki so kariero začeli v obdobju, ko so zunanjo politiko oblikovali osamosvojitelji, so danes zapostavljeni in pogosto tudi "lustrirani". Precej lažje je nekdanjim "sipovcem", torej uslužbencem bivšega zveznega sekretariata za zunanje zadeve v Beogradu. Naši viri iz Mladike so zgroženi predvsem nad tem, da je pod Erjavcem edina prioriteta zunanje politike Rusija oziroma prisrčni odnosi z Vladimirjem Putinom, patronat nad Rusijo pa ima - kar je takorekoč javna skrivnost - gospod Riko oziroma Janez Škrabec, ki ima z Rusijo v prvi vrsti zasebne poslovne interese.

 

 

Poniževanje, ki presega vse meje

 

Simptomatično za diplomacijo v slepi ulici je tudi to, da njene diplomate lahko brez kakršnih koli posledic ponižujejo v državah, ki so sicer uradno prijateljske, dejansko pa so lahko tudi neprijetna konkurenca. Mislimo na incident v Zagrebu, ki je za Slovenijo brez dvoma ponižujoč. Ko je namreč slovenska delegacija, ki jo je vodila Smiljana Knez, veleposlanica na Hrvaškem, 19. decembra obiskala hrvaški MZZ zaradi sestanka Stalne mešane komisije o t.i. SOPS (Sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju, vir, se je zapletlo že ob vstopu. Na recepciji so namreč zahtevali osebne dokumente in neizkušena, prestrašena veleposlanica se je pustila tako ponižati, da je izročila svoj osebni dokument, sledili pa so ji tudi ostali člani delegacije.

 

 

 

Veleposlanica Smiljana Knez je morala zagrebškemu vratarju pokazati osebno izkaznico.

 

 

Če bi bila ambasadorka Knezova dorasla svoji funkciji, bi se ob takšnem arogantnem, žaljivem obnašanju nemudoma obrnila in zapustila stavbo hrvaškega ministrstva za zunanje zadeve, saj bi kot najvišja diplomatska predstavnica Slovenije na Hrvaškem morala v prvi vrsti skrbeti za spoštovanje slovenske suverenosti. Namesto tega so naši birokratki tavali po hodnikih in čakali, da se jih bo kdo usmilil. Na koncu so se jih Hrvati le usmilili in sestanek se je vendarle odvil. Seveda pa je simbolika očitna: hrvaška stran je na svojem domačem terenu psihološko povsem zlomila slovensko amatersko ekipo in jo pogajalsko spravila v izrazito podrejeni položaj. Če bi vrh slovenske politike dojel, v kakšno luknjo smo kot država padli zaradi nedoraslih birokratov, bi moral resno razmisliti, koga najeti za svetovalca, da bi stvari premaknil na bolje. A glede na vse skupaj verjetno niti deset Kissingerjev ne bi bilo dovolj...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
11
10.12.2019 20:00
Zahodne države glede Kitajske uporabljajo različna merila. Proteste v Hongkongu, usmerjene proti komunističnemu režimu v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
1
08.12.2019 20:00
Upravo družbe Petrol na podlagi zahteve Slovenskega državnega holdinga (SDH) v četrtek, 12. decembra čaka skupščina družbe. ... Več.
Piše: Uredništvo
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
14
03.12.2019 08:30
Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
16
02.12.2019 05:00
Terotistični napad, ki se je prejšnji teden zgodil v Londonu, odgovornost zanj pa je nemudoma prevzela formalno sicer poražena ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
5
29.11.2019 21:00
V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
13
28.11.2019 20:00
Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
1
27.11.2019 20:10
Čas je za resno analizo sprejetega proračuna za prihodnje leto. Nikakor ne drži, da gre iz proračuna 80 % za plače, 20 % za ... Več.
Piše: Bine Kordež
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
6
26.11.2019 20:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki ga je uredništvo 13. novembra 2019 objavilo na portalu+ pod naslovom Dosje ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriške predsedniške volitve 2020: Ko milijarderji jokajo
5
24.11.2019 23:59
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike 3. novembra 2020 lahko pomenijo resen preobrat vodenja države. Volivci bodo ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Državljanska vojna (1941-1991): Grahovo v ognju groze, v katerem je zgorel tudi pesnik France Balantič
18
22.11.2019 16:45
V Grahovem pri Cerknici je 24. novembra 1943 potekal prvi napad partizanov na domobrance, s čemer se je dokončno razplamtela ... Več.
Piše: Uredništvo
Bloomberg o Luki Koper: Kitajsko-avstrijski projekt hitre železnice do Trsta ogroža privilegiran položaj edinega slovenskega pristanišča
11
21.11.2019 20:00
Newyorški finančno-poslovni spletni medij Bloomberg se je razpisal o negotovi prihodnosti koprskega pristanišča, ki ga ogrožata ... Več.
Piše: Uredništvo
(Popravek) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
1
20.11.2019 19:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki smo ga 13. novembra 2019 objavili na portalu+ pod naslovom Dosje Slovenska ... Več.
Piše: Uredništvo
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
6
17.11.2019 21:00
V Boliviji konec skoraj štirinajstletne vladavine Eva Moralesa predstavlja še eno spodbudo Washingtonu za že usihajočo moč v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
8
14.11.2019 21:00
Pred približno letom in pol me je ugledni ameriški zgodovinar in znanstvenikNoam Chomskypo elektronski pošti opozoril na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
8
13.11.2019 21:00
Karla Viktorja Erjavca v vlogi ministra za obrambo spremljajo afere že od prvega dne ministrovanja. In to v obeh mandatih. Kar ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
13
08.11.2019 23:59
Danes so Dimitrij Rupel, Peter Jambrek, Tomaž Zalaznik, Božo Cerar, Lovro Šturm, Marko Noč,Igor Grdina, Ludvik Toplak, Borut ... Več.
Piše: Uredništvo
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
11
07.11.2019 02:00
Zloglasne glasbene kvote, ki jih je pod vlado Mira Cerarja uzakonil danes glavni okoljski inšpektor, nekoč pa poslanec SMC in ... Več.
Piše: Uredništvo
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
15
05.11.2019 21:00
V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročil ukrep Banke Slovenije, s katerim so zaostrili pogoje kreditiranja fizičnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kaj so na koncu prinesle letošnje spremembe davčne zakonodaje
2
02.11.2019 09:00
Vsekakor pomenijo celotne letošnje spremembe davčne zakonodaje pomemben premik v davčni razbremenitvi dela. Glede na omejitve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dan spomina na mrtve v deželi kosti ali kako so perfidno onemogočili komisijo za "reševanje vprašanj prikritih grobišč"
18
31.10.2019 10:00
Kljub zakonski podlagi, vladnim sklepom in politični podpori Komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,283
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,680
03/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,518
04/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,687
05/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,387
06/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,442
07/
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
Špela Adamič
Ogledov: 763
08/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 737
09/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 686
10/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 2,007