Razkrivamo

Slovenska diplomacija: Od poraza do poraza do končne zmage

Čokoladna afera med Slovenijo in Hrvaško, izguba ekskluzive geografske zaščite terana ter ponovno odprto vprašanje propadle arbitraže razgaljajo vso bedo slovenske diplomacije. Ta je pod Erjavcem, Pahorjem in Cerarjem že dosegla tisto kritično točko, ko so ogroženi nacionalni interesi - in sicer zaradi amaterizma, strankarskih kravjih kupčij in zasebnih interesov vseh tistih poslovnežev, ki se vmešavajo v zunanjo politiko.

23.12.2016 00:42
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   diplomacija   MZZ   Mladika   Karl Erjavec   arbitraža   sukcesija   teran   Zagreb   Hrvaška   Davor Ivo Stier   Smiljana Knez

Foto: Mediaspeed

Pred sestankom mešane komisije o obmejnem sodelovanju v Zagrebu so od slovenske ambasadorke Smiljane Knez pri vratarju zahtevali osebni dokument, ki jim ga je nesamozavestna diplomatka tudi izročila. Če bi bila profesionalka, bi se ob tako ponižujočem odnosu Hrvatov takoj obrnila in protestno odšla.

Čokoladna vojna, kot so zaplet s Kraševo bonboniero "Pozdrav iz Hrvaške", na kateri je pomorska meja v Piranskem zalivu ilustrativno potegnjena po sredini, duhovito poimenovali nekateri tuji mediji, ima svoje ozadje. Hrvaška ambasada v Ljubljani je provokativno darilo slovenskim diplomatom, Mladiki in nekaterim drugim državnim institucijam poslala po incidentu, do katerega je prišlo med uvodnim obiskom Davorja Iva Stierja, novega hrvaškega zunanjega ministra, v Ljubljani konec novembra. Takrat si je namreč njegov gostitelj Karl Erjavec privoščil potezo, za katero bi težko rekli, da je prijateljska: hrvaškemu ministru so prijazno in prijateljsko postregli s kranjsko klobaso in teranom. Kdor pozna ozadje spora med državama glede teh dveh zaščitenih avtohtonih slovenskih produktov, mu je jasno, kako zelo je Erjavec s tem razburil Hrvate. Bilo je samo vprašanje časa, kdaj se bodo za ponižanje oddolžili. Ker je Evropska komisija pred nekaj dnevi sprejela zelo kontroverzno odločitev glede terana, ki ga je Slovenija sicer geografsko zaščitila kot svojo avtohtono blagovno znamko oziroma vrsto vina, je že jasno, kdo se bo zadnji smejal. Ob tej pravno-diplomatski polomiji, ki je prav v ničemer ne more spremeniti infantilno cepetanje kmetijskega ministra Dejana Židana, češ kako bomo zdaj zaradi terana tožili Evropsko komisijo, so se potrdili namigi naših bruseljskih virov, da je slovenska diplomacija v evropski prestolnici kadrovsko podhranjena, neprofesionalna, lena in nesposobna. Glede na to, da tja zdaj iz Ljubljane pošiljajo celo nove odslužene kabinetne uradnike, ni nobenega upanja, da se razmere izboljšale.

 

 

 

Ko kapitulirajo tudi mediji

 

Hrvaška nas ni spravila v zadrego le z bonboniero in teranom, pač pa nas bo tudi z arbitražo, za katero slovenska politika še kar naprej trobezlja, da je aktualna, veljavna in da se bo morala Hrvaška na koncu vendarle sprijazniti z njeno odločitvijo oziroma razsodbo. Karla Erjavca in njegovo vlado, ki ga bo očitno kolegialno podpirala vse do bridkega konca, človek še nekako razume: težko je priznati poraz, še težje lastne napake. Bolj nerazumljivo se zdi, da absurdne trditve o tem, kako je arbitraža še vedno zavezujoča in veljavna, za vlado papagajsko ponavljajo takorekoč vsi relevantni slovenski mediji (!). Kje je njihova kritična distanca, kam so skrili nezaupanje do oblasti in njenih sistemskih manipulacij, celo laži? Verjetno niste vedeli, toda na enem od treh osrednjih slovenskih dnevnih časopisov je nadzor nad novinarji centralne in gospodarske redakcije tako nevzdržen, da jim že skoraj tretjino prispevkov ne dovolijo objaviti, saj bi njihova novinarska svoboda lahko ogrozila interese kapitalskega omrežja lastnika. Marsikdo ob tem pripomni, da takšne primitivne cenzure ni bilo niti v najbolj svinčenih časih. In če vzamemo v zakup, da je samocenzura logični odgovor na strah pred izgubo službe, se bržkone ne smemo čuditi, da med novinarji obstaja tako visoka stopnja previdnosti, ko gre za poročanje o stvareh, ki veljajo za občutljive. Sem pa spada tudi zunanja politika.

 

Osvobojeni (samo)cenzure bi naši novinarski kolegi lahko povsem drugače obravnavali odnose s Hrvaško oziroma vprašanje meje. Če imamo v mislih sredinsko črto v Piranskem zalivu, ki je krasila hrvaško bonboniero, potem bi bil že skrajni čas, da nekdo spomni javnost, da so o sredinski črti nekoč govorili tudi nekateri domači pravni strokovnjaki. Zlasti tisti, ki že več let na račun arbitraže služijo mastne honorarje, govorimo seveda o šestmestnih številkah. Jasno je, da bi danes najraje pozabili, kaj so nekoč govorili, saj so še pred četrt stoletja brez posebne slabe vesti mejo na morju risali po sredini Piranskega zaliva. Mednarodni pravniki - na misel mi pride predvsem Mirjam Škrk - so zagovarjali tudi tezo, da je Slovenija zaradi svojega položaja geografsko prikrajšana država, saj nima neposrednega stika z odprtim morjem (mednarodnimi vodami). Arbitraža, ki zgolj formalno ni končana (medklic: med novembrskim obiskom Ljubljane je hrvaški šef diplomacije Stier suvereno dejal, da je arbitraža "stvar preteklosti"), je vrhunec hrvaškega zavračanja dosegla z izjavo novega hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, da za arbitražo ne mislijo zapraviti niti kune več.

 

Davor Ivo Stier: Arbitraža je stvar preteklosti.

 

 

Dokončno v slepi ulici

 

Toda polomijada z arbitražo, o kateri bo vladajoča politika enkrat moral obvestiti domačo javnost, ni edini dokaz, da je slovenska diplomacija pod zunanjim ministrom Erjavcem, predsednikom Borutom Pahorjem in premierjem Mirom Cerarjem dokončno zapeljala v slepo ulico. Porazna so tudi nasledstvena pogajanja (sukcesija), kjer se slovenski diplomati v beograjskih arhivih namesto z originalnimi sporazumi, ki se tičejo Slovenije (Osimo, ADP), menda bolj ukvarjajo z "izginulim" arhivom zvezne Udbe, ker so očitno dobili takšna politična navodila z Gregorčičeve. O kom iščejo dosjeje in koga bi radi kompromitirali, lahko samo ugibamo, dejstvo pa je, da so šle do leta 1990 iz Slovenije v Beograd vedno vse kopije domačega arhiva Službe državne varnosti...

 

In ko smo že pri SDV, ne moremo mimo zadnjega škandala, o katerem večina slovenskih medijev molči, kot da bi šlo za najbolj varovano državno skrivnost. Mislimo seveda na napovedano imenovanje Stanislava Vidoviča za novega veleposlanika v Washingtonu. Če se bo to zgodilo, potem bo neuravnoteženost naše zunanje politike, ki včasih deluje tako, kot bi snemali dokumentarec Žige Virca v stilu Houston, imamo problem, le še očitnejša. Že zdaj imamo problem, ker smo v mednarodnih odnosih izrazito proruski. To pa nam - ne glede na to, da smo člani Evropske unije in zveze NATO - dolgoročno škodi. Zadnji dosežek slovenske zunanjepolitične strategije, da namreč za ambasadorja v Washington pošlje diplomata, ki s seboj nosi nahrbtnik preteklosti (sodelovanje s Službo državne varnosti), je le pika na i. Če Vidovič ne bi užival takšne naklonjenosti predsednika Pahorja, bi bržkone končal v enem tistih oddelkov Mladike, ki so jim svoje dni rekli "hladilnica".

 

Stanislav Vidovič, morebitni novi veleposlanik v Washingtonu.

 

 

Mladiko pa tarejo tudi interne, kadrovske tegobe; mlajši diplomati, ki so kariero začeli v obdobju, ko so zunanjo politiko oblikovali osamosvojitelji, so danes zapostavljeni in pogosto tudi "lustrirani". Precej lažje je nekdanjim "sipovcem", torej uslužbencem bivšega zveznega sekretariata za zunanje zadeve v Beogradu. Naši viri iz Mladike so zgroženi predvsem nad tem, da je pod Erjavcem edina prioriteta zunanje politike Rusija oziroma prisrčni odnosi z Vladimirjem Putinom, patronat nad Rusijo pa ima - kar je takorekoč javna skrivnost - gospod Riko oziroma Janez Škrabec, ki ima z Rusijo v prvi vrsti zasebne poslovne interese.

 

 

Poniževanje, ki presega vse meje

 

Simptomatično za diplomacijo v slepi ulici je tudi to, da njene diplomate lahko brez kakršnih koli posledic ponižujejo v državah, ki so sicer uradno prijateljske, dejansko pa so lahko tudi neprijetna konkurenca. Mislimo na incident v Zagrebu, ki je za Slovenijo brez dvoma ponižujoč. Ko je namreč slovenska delegacija, ki jo je vodila Smiljana Knez, veleposlanica na Hrvaškem, 19. decembra obiskala hrvaški MZZ zaradi sestanka Stalne mešane komisije o t.i. SOPS (Sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju, vir, se je zapletlo že ob vstopu. Na recepciji so namreč zahtevali osebne dokumente in neizkušena, prestrašena veleposlanica se je pustila tako ponižati, da je izročila svoj osebni dokument, sledili pa so ji tudi ostali člani delegacije.

 

 

 

Veleposlanica Smiljana Knez je morala zagrebškemu vratarju pokazati osebno izkaznico.

 

 

Če bi bila ambasadorka Knezova dorasla svoji funkciji, bi se ob takšnem arogantnem, žaljivem obnašanju nemudoma obrnila in zapustila stavbo hrvaškega ministrstva za zunanje zadeve, saj bi kot najvišja diplomatska predstavnica Slovenije na Hrvaškem morala v prvi vrsti skrbeti za spoštovanje slovenske suverenosti. Namesto tega so naši birokratki tavali po hodnikih in čakali, da se jih bo kdo usmilil. Na koncu so se jih Hrvati le usmilili in sestanek se je vendarle odvil. Seveda pa je simbolika očitna: hrvaška stran je na svojem domačem terenu psihološko povsem zlomila slovensko amatersko ekipo in jo pogajalsko spravila v izrazito podrejeni položaj. Če bi vrh slovenske politike dojel, v kakšno luknjo smo kot država padli zaradi nedoraslih birokratov, bi moral resno razmisliti, koga najeti za svetovalca, da bi stvari premaknil na bolje. A glede na vse skupaj verjetno niti deset Kissingerjev ne bi bilo dovolj...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
30
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
12
31.03.2021 22:20
Koga je nedavna neuspela interpelacija ministrice za šolstvo Simone Kustec najbolj zabolela? Gregorja Golobiča? Ne. Majo Makovec ... Več.
Piše: Uredništvo
Majhna revolucija pri novih pravopisnih pravilih: Novo mesto bo odslej mesto z veliko začetnico, marsikatera vas pa bo tudi večja
10
26.03.2021 22:40
Še slabe tri tedne naj bi tekla javna razprava o predlogih sprememb slovenskega pravopisa, vendar je še vedno nejasno, kdo ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Pot do 2. svetovne vojne: Stalinova neuspešna prizadevanja za zavezništvo z Zahodom
23
19.03.2021 22:30
Zgodovina bi se precej drugače obrnila, če bi Velika Britanija in Francija spomladi 1939 pozitivno odgovorili na Stalinove ... Več.
Piše: Shane Quinn
Socialne kapice si vlada in poslanci doslej niso upali uvesti, morda bo tokrat drugače
5
15.03.2021 06:25
Vladni Svet za debirokratizacijo je pripravil zakonske spremembe za zmanjšanje administrativnih postopkov. Predloge je vlada ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj ne bom ustanovila nove stranke in zakaj mora biti desnica boljša in bolj demokratična, da ji bodo lahko ljudje zaupali
27
11.03.2021 07:00
Vsakič, ko se nismo upognili destruktivni politiki neke druge desne stranke, smo doživeli napade in podtikanja o levičarstvu, ... Več.
Piše: Ljudmila Novak
Kako je v javnosti najmanj znana Janševa ministrica Helena Jaklitsch tržaškim zamejcem mirno obrnila hrbet
7
03.03.2021 22:55
Kdo bi vedel, kakšne kriterije uporabljajo strokovne komisije, ki za Urad za Slovence po svetu in v zamejstvu ponujajo varčno ... Več.
Piše: Alenka Puhar
Janševo pismo predsednici Evropske komisije je tudi mini priročnik o slovenski tranziciji, s katero se Evropska unija zagotovo ne misli ukvarjati
8
28.02.2021 11:00
Pismo, ki ga je predsednik vlade Janez Janša v petek poslal predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in v vednost tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Britansko-ameriške vezi s tretjim rajhom: Hitler je "narodni heroj, ki je rešil državo pred obupom in propadom"
14
26.02.2021 23:52
Churchillovo navdušenje nad Mussolinijem in urejenostjo fašistične Italije, nad gospodom Hitlerjem očarana britanska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Ni res, da je "stara populacija" glavni razlog za to, da je Slovenija po smrtnosti zaradi Covid-19 v neslavnem svetovnem vrhu
11
17.02.2021 22:04
Prepričanje, da smo na drugem mestu na svetu (za Belgijo), ko gre za smrtnost zaradi Covid-19, ker imamo nadpovprečno staro ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodnica, ki ne mara "velikega diktatorja" Janše, kazensko toži Vinka Gorenaka, ker je objavil njene zasebne misli
10
17.02.2021 07:00
Kaj bi pomenila javna objava osebnih prejemkov sodnikov in tožilcev, kar od pravosodne ministrice zahteva Vili Kovačič? V vsakem ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriška "vrnitev v normalnost" pomeni novo militarizacijo in obnovitev hladne vojne med Zahodom in Putinovo Rusijo
11
13.02.2021 06:59
Zahodni politiki in mediji se ogorčeno odzivajo na odnos ruskih oblasti do posameznih opozicijskih voditeljev. Takšno obnašanje ... Več.
Piše: Janez Vuk
Kako lahkotno smo v kriznem 2020 zapravljali milijarde evrov in kljub orjaškemu deficitu ostali dobre volje
7
11.02.2021 23:10
Ministrstvo za finance je nedavno objavilo prve podatke o proračunskih gibanjih v preteklem letu. Zanimivo, da o tem nismo nič ... Več.
Piše: Bine Kordež
O (ne)uravnoteženosti RTV Slovenija: Pristranskost zasebnih medijev je stvar trga, pristranskost nacionalke pa grožnja demokraciji
17
06.02.2021 06:30
Novi generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough se bo, po prvih izjavah sodeč, posvetil reševanju finančnih težav ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poziv k premirju in sodelovanju: Slovenci se bolj kot proti koronavirusu borimo drug proti drugemu
19
04.02.2021 06:00
Boris Mark Andrijanič, Matej Avbelj, Nevenka Črešnar Pergar, Romana Jordan, Igor Masten, Blaž Mrevlje, Marko Noč, Marko ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor se zaveda: Hud problem naslednjih volitev v Državni zbor je to, da je obstoječi volilni sistem še vedno protiustaven!
11
30.01.2021 07:03
To, da v Državni zbor kot zakonodajni organ ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila naložena s strani Ustavnega sodišča glede ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Polemika: Svoboda govora je temelj demokracije, politična korektnost in sovražni govor pa orodji represije
18
27.01.2021 07:00
Zahod se pogreza vse globlje v nesvobodno družbo. Najbolj viden zunanji znak erozije svobode je omejevanje svobode govora. ... Več.
Piše: Janez Vuk
The Spectator: "Amerika ima spet predsednika, ki je nagnjen k spodrsljajem"
13
25.01.2021 06:17
Povedali so nam, da bo Bidnovo predsedovanje pomenilo vrnitev v normalnost, v resnici pa bo pomenilo zmagoslavno vrnitev ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
Simona Rebolj
Ogledov: 2.357
02/
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
Andraž Teršek
Ogledov: 2.159
03/
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
Andrej Drapal
Ogledov: 1.627
04/
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
Uredništvo
Ogledov: 1.540
05/
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
Uredništvo
Ogledov: 1.128
06/
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
Ana Jud
Ogledov: 1.323
07/
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
Ana Jud
Ogledov: 1.143
08/
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
Marjana Škalič
Ogledov: 968
09/
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
Uredništvo
Ogledov: 2.126
10/
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
Miha Burger
Ogledov: 597