Razkrivamo

Slovenska diplomacija: Od poraza do poraza do končne zmage

Čokoladna afera med Slovenijo in Hrvaško, izguba ekskluzive geografske zaščite terana ter ponovno odprto vprašanje propadle arbitraže razgaljajo vso bedo slovenske diplomacije. Ta je pod Erjavcem, Pahorjem in Cerarjem že dosegla tisto kritično točko, ko so ogroženi nacionalni interesi - in sicer zaradi amaterizma, strankarskih kravjih kupčij in zasebnih interesov vseh tistih poslovnežev, ki se vmešavajo v zunanjo politiko.

23.12.2016 00:42
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   diplomacija   MZZ   Mladika   Karl Erjavec   arbitraža   sukcesija   teran   Zagreb   Hrvaška   Davor Ivo Stier   Smiljana Knez

Foto: Mediaspeed

Pred sestankom mešane komisije o obmejnem sodelovanju v Zagrebu so od slovenske ambasadorke Smiljane Knez pri vratarju zahtevali osebni dokument, ki jim ga je nesamozavestna diplomatka tudi izročila. Če bi bila profesionalka, bi se ob tako ponižujočem odnosu Hrvatov takoj obrnila in protestno odšla.

Čokoladna vojna, kot so zaplet s Kraševo bonboniero "Pozdrav iz Hrvaške", na kateri je pomorska meja v Piranskem zalivu ilustrativno potegnjena po sredini, duhovito poimenovali nekateri tuji mediji, ima svoje ozadje. Hrvaška ambasada v Ljubljani je provokativno darilo slovenskim diplomatom, Mladiki in nekaterim drugim državnim institucijam poslala po incidentu, do katerega je prišlo med uvodnim obiskom Davorja Iva Stierja, novega hrvaškega zunanjega ministra, v Ljubljani konec novembra. Takrat si je namreč njegov gostitelj Karl Erjavec privoščil potezo, za katero bi težko rekli, da je prijateljska: hrvaškemu ministru so prijazno in prijateljsko postregli s kranjsko klobaso in teranom. Kdor pozna ozadje spora med državama glede teh dveh zaščitenih avtohtonih slovenskih produktov, mu je jasno, kako zelo je Erjavec s tem razburil Hrvate. Bilo je samo vprašanje časa, kdaj se bodo za ponižanje oddolžili. Ker je Evropska komisija pred nekaj dnevi sprejela zelo kontroverzno odločitev glede terana, ki ga je Slovenija sicer geografsko zaščitila kot svojo avtohtono blagovno znamko oziroma vrsto vina, je že jasno, kdo se bo zadnji smejal. Ob tej pravno-diplomatski polomiji, ki je prav v ničemer ne more spremeniti infantilno cepetanje kmetijskega ministra Dejana Židana, češ kako bomo zdaj zaradi terana tožili Evropsko komisijo, so se potrdili namigi naših bruseljskih virov, da je slovenska diplomacija v evropski prestolnici kadrovsko podhranjena, neprofesionalna, lena in nesposobna. Glede na to, da tja zdaj iz Ljubljane pošiljajo celo nove odslužene kabinetne uradnike, ni nobenega upanja, da se razmere izboljšale.

 

 

 

Ko kapitulirajo tudi mediji

 

Hrvaška nas ni spravila v zadrego le z bonboniero in teranom, pač pa nas bo tudi z arbitražo, za katero slovenska politika še kar naprej trobezlja, da je aktualna, veljavna in da se bo morala Hrvaška na koncu vendarle sprijazniti z njeno odločitvijo oziroma razsodbo. Karla Erjavca in njegovo vlado, ki ga bo očitno kolegialno podpirala vse do bridkega konca, človek še nekako razume: težko je priznati poraz, še težje lastne napake. Bolj nerazumljivo se zdi, da absurdne trditve o tem, kako je arbitraža še vedno zavezujoča in veljavna, za vlado papagajsko ponavljajo takorekoč vsi relevantni slovenski mediji (!). Kje je njihova kritična distanca, kam so skrili nezaupanje do oblasti in njenih sistemskih manipulacij, celo laži? Verjetno niste vedeli, toda na enem od treh osrednjih slovenskih dnevnih časopisov je nadzor nad novinarji centralne in gospodarske redakcije tako nevzdržen, da jim že skoraj tretjino prispevkov ne dovolijo objaviti, saj bi njihova novinarska svoboda lahko ogrozila interese kapitalskega omrežja lastnika. Marsikdo ob tem pripomni, da takšne primitivne cenzure ni bilo niti v najbolj svinčenih časih. In če vzamemo v zakup, da je samocenzura logični odgovor na strah pred izgubo službe, se bržkone ne smemo čuditi, da med novinarji obstaja tako visoka stopnja previdnosti, ko gre za poročanje o stvareh, ki veljajo za občutljive. Sem pa spada tudi zunanja politika.

 

Osvobojeni (samo)cenzure bi naši novinarski kolegi lahko povsem drugače obravnavali odnose s Hrvaško oziroma vprašanje meje. Če imamo v mislih sredinsko črto v Piranskem zalivu, ki je krasila hrvaško bonboniero, potem bi bil že skrajni čas, da nekdo spomni javnost, da so o sredinski črti nekoč govorili tudi nekateri domači pravni strokovnjaki. Zlasti tisti, ki že več let na račun arbitraže služijo mastne honorarje, govorimo seveda o šestmestnih številkah. Jasno je, da bi danes najraje pozabili, kaj so nekoč govorili, saj so še pred četrt stoletja brez posebne slabe vesti mejo na morju risali po sredini Piranskega zaliva. Mednarodni pravniki - na misel mi pride predvsem Mirjam Škrk - so zagovarjali tudi tezo, da je Slovenija zaradi svojega položaja geografsko prikrajšana država, saj nima neposrednega stika z odprtim morjem (mednarodnimi vodami). Arbitraža, ki zgolj formalno ni končana (medklic: med novembrskim obiskom Ljubljane je hrvaški šef diplomacije Stier suvereno dejal, da je arbitraža "stvar preteklosti"), je vrhunec hrvaškega zavračanja dosegla z izjavo novega hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, da za arbitražo ne mislijo zapraviti niti kune več.

 

Davor Ivo Stier: Arbitraža je stvar preteklosti.

 

 

Dokončno v slepi ulici

 

Toda polomijada z arbitražo, o kateri bo vladajoča politika enkrat moral obvestiti domačo javnost, ni edini dokaz, da je slovenska diplomacija pod zunanjim ministrom Erjavcem, predsednikom Borutom Pahorjem in premierjem Mirom Cerarjem dokončno zapeljala v slepo ulico. Porazna so tudi nasledstvena pogajanja (sukcesija), kjer se slovenski diplomati v beograjskih arhivih namesto z originalnimi sporazumi, ki se tičejo Slovenije (Osimo, ADP), menda bolj ukvarjajo z "izginulim" arhivom zvezne Udbe, ker so očitno dobili takšna politična navodila z Gregorčičeve. O kom iščejo dosjeje in koga bi radi kompromitirali, lahko samo ugibamo, dejstvo pa je, da so šle do leta 1990 iz Slovenije v Beograd vedno vse kopije domačega arhiva Službe državne varnosti...

 

In ko smo že pri SDV, ne moremo mimo zadnjega škandala, o katerem večina slovenskih medijev molči, kot da bi šlo za najbolj varovano državno skrivnost. Mislimo seveda na napovedano imenovanje Stanislava Vidoviča za novega veleposlanika v Washingtonu. Če se bo to zgodilo, potem bo neuravnoteženost naše zunanje politike, ki včasih deluje tako, kot bi snemali dokumentarec Žige Virca v stilu Houston, imamo problem, le še očitnejša. Že zdaj imamo problem, ker smo v mednarodnih odnosih izrazito proruski. To pa nam - ne glede na to, da smo člani Evropske unije in zveze NATO - dolgoročno škodi. Zadnji dosežek slovenske zunanjepolitične strategije, da namreč za ambasadorja v Washington pošlje diplomata, ki s seboj nosi nahrbtnik preteklosti (sodelovanje s Službo državne varnosti), je le pika na i. Če Vidovič ne bi užival takšne naklonjenosti predsednika Pahorja, bi bržkone končal v enem tistih oddelkov Mladike, ki so jim svoje dni rekli "hladilnica".

 

Stanislav Vidovič, morebitni novi veleposlanik v Washingtonu.

 

 

Mladiko pa tarejo tudi interne, kadrovske tegobe; mlajši diplomati, ki so kariero začeli v obdobju, ko so zunanjo politiko oblikovali osamosvojitelji, so danes zapostavljeni in pogosto tudi "lustrirani". Precej lažje je nekdanjim "sipovcem", torej uslužbencem bivšega zveznega sekretariata za zunanje zadeve v Beogradu. Naši viri iz Mladike so zgroženi predvsem nad tem, da je pod Erjavcem edina prioriteta zunanje politike Rusija oziroma prisrčni odnosi z Vladimirjem Putinom, patronat nad Rusijo pa ima - kar je takorekoč javna skrivnost - gospod Riko oziroma Janez Škrabec, ki ima z Rusijo v prvi vrsti zasebne poslovne interese.

 

 

Poniževanje, ki presega vse meje

 

Simptomatično za diplomacijo v slepi ulici je tudi to, da njene diplomate lahko brez kakršnih koli posledic ponižujejo v državah, ki so sicer uradno prijateljske, dejansko pa so lahko tudi neprijetna konkurenca. Mislimo na incident v Zagrebu, ki je za Slovenijo brez dvoma ponižujoč. Ko je namreč slovenska delegacija, ki jo je vodila Smiljana Knez, veleposlanica na Hrvaškem, 19. decembra obiskala hrvaški MZZ zaradi sestanka Stalne mešane komisije o t.i. SOPS (Sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju, vir, se je zapletlo že ob vstopu. Na recepciji so namreč zahtevali osebne dokumente in neizkušena, prestrašena veleposlanica se je pustila tako ponižati, da je izročila svoj osebni dokument, sledili pa so ji tudi ostali člani delegacije.

 

 

 

Veleposlanica Smiljana Knez je morala zagrebškemu vratarju pokazati osebno izkaznico.

 

 

Če bi bila ambasadorka Knezova dorasla svoji funkciji, bi se ob takšnem arogantnem, žaljivem obnašanju nemudoma obrnila in zapustila stavbo hrvaškega ministrstva za zunanje zadeve, saj bi kot najvišja diplomatska predstavnica Slovenije na Hrvaškem morala v prvi vrsti skrbeti za spoštovanje slovenske suverenosti. Namesto tega so naši birokratki tavali po hodnikih in čakali, da se jih bo kdo usmilil. Na koncu so se jih Hrvati le usmilili in sestanek se je vendarle odvil. Seveda pa je simbolika očitna: hrvaška stran je na svojem domačem terenu psihološko povsem zlomila slovensko amatersko ekipo in jo pogajalsko spravila v izrazito podrejeni položaj. Če bi vrh slovenske politike dojel, v kakšno luknjo smo kot država padli zaradi nedoraslih birokratov, bi moral resno razmisliti, koga najeti za svetovalca, da bi stvari premaknil na bolje. A glede na vse skupaj verjetno niti deset Kissingerjev ne bi bilo dovolj...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
2
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
19
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
3
23.06.2020 00:30
Eden izmed očitkov, ki letijo na direktorja javnega Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), se nanaša tudi na njegovo nepotistično ... Več.
Piše: Uredništvo
Berlinski puč 13. marca 1920: Karikatura vojaškega udara, ki je trajal nekaj dni, a je bil uvertura v vzpon Adolfa Hitlerja
2
21.06.2020 11:00
Pred stoletjem je v Nemčiji prišlo do državnega udara proti nastajajoči weimarski republiki. Dogodek, znan tudi kot Kappov puč, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skrajni čas bi bil, da se Tanja Muha poslovi z direktorskega položaja na Agenciji AKOS
3
19.06.2020 20:04
S Tanjo Muha, direktorico Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ima minister za javno upravo Boštjan Koritnik ... Več.
Piše: Gregor Kos
Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
13
09.06.2020 00:40
Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s ... Več.
Piše: Uredništvo
Spreminjanje osredotočenosti: Od koronavirusa do kubanske raketne krize
5
07.06.2020 11:00
Medtem ko je svetovna pozornost usmerjena na koronavirus, bi morda veljalo za trenutek preusmeriti pozornost in analizirati ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
0
19.05.2020 17:00
V skladu s sodno poravnavo, sklenjeno na podlagi 307. člena Zakona o pravdnem postopku 15. maja 2020 na Okrožnem sodišču v ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako rešiti slovenski turizem? Če ne bo hitre akcije in denarja, se nam obeta katastrofa!
1
15.05.2020 12:00
Koronavirusna epidemija bo resno prizadela slovenski turizem. Letošnja sezona bo zdesetkana, to je verjetno neizogibno. Turizem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Začenja se lov na novega ustavnega sodnika ali sodnico: Kdo so kandidati političnih strank?
4
13.05.2020 00:20
Sedem bo kandidatov za izpraznjeno sodniško mesto na Beethovnovi, so nam namignili zaupni viri. Objavljamo vsa imena, ki po ... Več.
Piše: Andrej Černe
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.224
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.914
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.564
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.212
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.537
06/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.897
07/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.335
08/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.107
09/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 908
10/
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
Uredništvo
Ogledov: 1.568