Komentar

Milijarda let je še do konca sveta. Naj bo sila z vami.

Katoliška inkvizicija ni zažgala na grmadi Giordana Bruna, filozofa in pesnika, astronoma ter matematika, samo zaradi tega, ker je trdil, da se Zemlja vrti okrog Sonca; zažgali so ga tudi zato, ker je trdil, da je Zemlja le eden od mnogih naseljenih planetov v vsemirju. Ali danes sploh še kdo dvomi o Brunovi hipotezi?

25.12.2016 08:10
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   vesolje   zavest   XX. stoletje   kozmologija   trilogija   Joseph Goebbels   Marlene Dietrich   Giordano Bruno

Foto: www.starwars.com

Ali ima vesolje svoj namen, je eno tistih in istočasno najstarejših vprašanj, ki si jih lahko zastavljamo znova in znova. Je vesolje prostor ali samo vmesnik med našo zavestjo in kozmističnim načrtom?

Komentiram samo tisto, kar občudujem. Se pa velikokrat zgodi, da takoj zatem z vsem svojim znanjem temu nasprotujem. Republika je ogrožena. Kozmična silovitost se izrisuje kot bodočniška resničnost v hitrih filmskih kadrih. Nato se v trenutku preoblikuje v fantazmagorične stripovske preproščine, kjer fizikalni zakoni in rimsko pravo ne veljajo več. V vsem, kar vidim, je sila preprosta naracija, ki zahteva in sebe razume kot "sveto enostavnost", v imenu Mita. Vse, kar od nas zahteva, je, da vemo, kdo je kdo v mitski pripovedi. Skozi filmski kader redkokdaj zasveti človeško, čeprav se nenehoma sklicuje na človeštvo, na zven junaškega protagonista. Za republiko! Sila naj bo z nami! Razglaša: Vsi mi, ki pripadamo energiji kinematografije, se bomo združili v njej. Skupaj s silo bomo udarili proti ugrabljeni moči "princa teme". S svetlobnim mečem, z energetskim rezilom proti sebičnim interesom developerja. Takšen je načrt. Seveda nič na tem svetu ni tako, kot je videti v filmskem pogledu, proizvedenem v Hollywoodu.

 

V mojem svetu kozmifikacije umetnosti je vse ravno nasprotno. Dobesedno. Predvsem je vse kompozitno in čezčloveško! V mojem svetu kozmifikacije umetnosti avantgardni postopki odpirajo prostore divjemu in neenotnemu, a kljub temu civiliziranemu naporu prve bojne vrste brez militantnih jurišnikov. V mojem svetu je vse paradoksalno in anarhokozmistično! V mojem svetu je vsemirje naš skupni vmesnik. Če je bila formalna silovitost trilogije še polna fascinantnega XX. stoletja, se je v XXI. stoletju začela utapljati v stranskih kanalih, napolnjenih s politično dezorientiranostjo. Več kot očitno je, da je XXI. stoletje postalo nenadzorovano. Sicer je trilogija tudi v XX. stoletju požela ogromna kapitalska polja, v XXI. stoletju pa so dolarska kapitalska polja edini smisel trilogije: Nekdo je nekoga ubil. Kdo že? Koga? Ali je očeta, ali pa sina. Ali je sin ubil očeta, oče sina? Kdo je v resnici mati sinu, mogoče je mati oče! Kdo je komu učitelj? Mojemu učencu ali mojemu učitelju?

 

Na delu je sila umetniškega spomina, ki vedno znova manifestira emancipacjiski načrt vsakič, ko začne umetnost misliti sama sebe in proizvajati svoje lastno vesolje. Tudi na filmu. Ali ima vesolje svoj namen, je eno tistih in istočasno najstarejših vprašanj, ki si jih lahko zastavljamo znova in znova. Je vesolje prostor ali samo vmesnik med našo zavestjo in kozmističnim načrtom? Strah, nemir in napetost so izhodišča za prepoznavanje težnje, usmerjene na višjo raven razumevanja dveh popolnoma različnih konceptualizacij in formulacij vesoljskih tehnologij.

 

Zaradi strahu otrdimo, zamrznemo, obnemimo. Zaradi veselja zaplešemo in razgrajamo! Vriskamo čez časovne pokrajine! Kozmično prostranstvo je odprto za abstraktne misli in abstraktne oblike, ki naj se iz abstrakcije v bodočnosti spremenijo v naš mimezis. Zgrajen s pomočjo ekumanske procedure, brez kužnih klic. Ali je navkljub vsemu mogoče, da je človek le kužna klica kozmosa, ki nastopa proti prirodi?

 

Mi, levi anarhisti, v obdobju reda proizvajamo kaos, v času kaosa pa red, to je to naše enostavno poslanstvo. Ne več, ne manj! Manj znano dejstvo je, da inkvizicija ni zažgala na grmadi Giordana Bruna, filozofa in pesnika, astronoma ter matematika, samo zaradi tega, ker je trdil, da se Zemlja vrti okrog Sonca, zažgali so ga tudi zato, ker je trdil, da je Zemlja le eden od mnogih naseljenih planetov v vsemirju. Ali danes sploh še kdo dvomi o Brunovi hipotezi?

 

V nas vre globoka vera v humanizem, racionalizem, razsvetljenstvo in globoko prepričanje, da se lahko znanost in umetnost soočita z najzahtevnejšimi problemi, ki jih zastavlja kozmična resničnost. Človekova emancipacija je mogoča samo v svetu znanja in znanosti, v svetu razsvetljenskega razvoja. Poglejmo v sončevo maso, v središče našega sistema. Gledamo in vidimo nujnost kozmološke evolucije. Drugače ne more biti v kompleksni mreži postulatov, tehnik in stališč. Nedoločena meja med fiziko in filozofijo določa naš pogled na nezemljski koncept razumnega življenja. Računalniška revolucija je omogočila pogled v simulirane paralelne svetove, ki jih bomo v bodočnosti obiskovali v realnem. Civilizacija je in naj ostane skupnost brez militantov. Stopnja razvoja človeštva, kulturni in materialni dosežki v določnem času, brez vojaške prisotnosti. To je osrednji element za gradnjo medzvezdne civilizacije. Pobeg ali povratek? Tarkovski ali Homer? Projekcija človekovega uma je napolnjena z obsesijo in skrivnostjo. Katastrofa galaktične federacije največjih možnih razsežnosti.

 

Zlom in dezintegracija republike se napoveduje v bližnji bodočnosti. Teleološko razumevanje vesolja je bilo dodeljeno romantikom. Eksistenca brezciljnih potovanj lorda Byrona in njegovega Kajna do roba vesolja, do katerega ga je popeljal Belcebub. Prodreti v globino vesolja s posvečenimi mislimi. Misliti samega sebe, ki se gradi tako, da lahko misli samega sebe. Skrivnost vsega je zagotovo nekje v globini vsemirja in nekje v globini naših kognitivnih procesov. Pradavni miti so trezorji vrednot za organiziranje novih mitov. Smo v fizičnemu in biološkemu obdajanju, polnemu inženirskih mitoloških aktivnosti.

 

Poziv slovenskim založnikom: Prosim, da kdo končno prevede knjigo Stanislava Lema "Summa Technologiae", ker je v slovenščini še nimamo. Konec poziva.

 

Zdaj pa še moja osrednja misel današnjega komentarja: Kljub temu, da je XXI. stoletje že v konfliktu, da je že v tretji vojni, v drami največjih možnih razsežnosti, vam sporočam radostno vest, da smo na začetku procesa velikega združevanja! Zato se morajo dokončno izoblikovati posvetene države, da bo lahko proces združevanja potekal karseda tekoče. Znanost in tehnologija naj nam oblikujeta povratek v središče sodobne mitologije, ponovim še enkrat, zadnjič: brez militantne kamarile! Umetnost je stroj univerzalne onostranskosti občutljive materije. Juriš večnih resnic v panoramskih slikah in v galaktičnem volumnu. Saj se vsi zavedamo, da se miltantna golazen napaja z visoko energetskimi aktivnostmi. Obljube, pretnje, izsiljevanja in iluzije. Psihoze, ki jih proizvajajo militanti, so njihov teror. Psihoza strahu, ko telo otrdi pred militantom.

 

Didaktični primer: Hitlerjanski podrepnik Joseph Goebbels si je s svojo propagandistično pozicijo v nacistični Germaniji prek filmske hiše UFA popolnoma podredil filmsko industrijo in s tem celotno igralsko piramido. V tistem času je na njenem vrhu žarela Marlene Dietrich, ki je bila s svojo igralsko odličnostjo izpostavljena že leta 1929 v filmu Modri angel. Do leta 1937 je še nekako prenašala nacistična govna, medtem ko ji je scvrti pritlikavec nenehoma silil pod krilo. Leta 1937 je dokončno emigrirala v ZDA in prevzela ameriško državljanstvo. Nacistično govno pa ni in ni moglo prenesti ponižanja in zavrnitve. Tako ji je na vse načine sporočalo, da si želi, da se vrne v objem nacistične kinematografije. Sredi II. svetovne vojne ji je napovedal sestanek v pariškem hotelu Du Louvre. V dokumentarnem filmu o veliki igralki je dogodek obnovila njena hči Maria Riva. Kot dekle je skupaj z materjo čakala v preddverju hotela nacistično pogajalsko skupino. Maria Riva nam je v dokumentarnem filmu pričevala: "Sama nisem bila tako napeta kot Marlena, saj sem bila v tistem času majhen deklič. Toda, ko se je pojavila skupina petih silhuet, sem otrdela od strahu. Bili so kot Darth Vader in njegovi štirje črni jurišniki!"

 

Menim, da je postalo več kot očitno, da komentiram film Vojne zvezd!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Cerarjeve "smešne koalicije" niti Frank Underwood ne more več rešiti pred porazom
4
28.03.2017 23:40
Tik pred današnjim razširjenim vrhom koalicije je precej nepričakovano odstopil Gorazd Skubin, direktor Holdinga slovenskih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Če ima Evropa dve hitrosti, potem jih ima Slovenija vsaj pet
4
26.03.2017 12:00
Potniški vlaki v Franciji, Italiji, Španiji, Nemčiji in še kje po Evropi vozijo s hitrostjo 200, 250 ali celo skoraj 400 ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Ste že kdaj videli vojaško astronavtsko obleko? Če ste jo, kakšne barve je?
6
25.03.2017 23:59
Današnji tekst je konstrukcija, predvsem pa ni kompozicija. Te dni je bilo vse preveč dogodkov, ki so se vrtinčili okrog moje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pravljica za vikend: Ali je IKEA socialistično podjetje?
15
24.03.2017 19:29
Verjetno je veliko bralcev zastriglo z ušesi že samo ob naslovu, a preden odgovorimo na vprašanje, najprej nekaj podatkov o ... Več.
Piše: Bine Kordež
Hommage Michaelu Novaku, harvardskemu teologu kapitalizma
0
23.03.2017 23:17
Sredi februarja je v Washingtonu umrl Američan Michael Novak, eden največjih katoliških intelektualcev našega časa. Michaela ... Več.
Piše: Keith Miles
London po Londonu
7
22.03.2017 23:59
Natanko leto dni po terorističnih napadih v Bruslju se je zgodil nov incident v Londonu, ki bi utegnil prav tako imeti podobno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Vsi mi smo Američani
4
19.03.2017 11:59
Če napišem, da smo vsi američani, potem hočem reči, da je vse kar vsak dan delamo, mislimo ali oblačimo, na takšen ali drugačen ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Kapitalska patologija stolpnic: čim manj stroškov za čim več vsebin
3
19.03.2017 07:25
Vstopimo v sredico komentarjakarbrez uvoda, v svet stolpnic, v svet urbanih inovacij. To je tekst o njihovi lepoti in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Obletnice: Jože Pučnik in Nova revija
1
18.03.2017 15:13
Jože Pučnik je bil hkrati svobodoljuben in konservativen politik. V Novi reviji,pozneje pa v državni politiki si je prizadeval ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Milojka, prihaja Gorski zdravnik, čas je za zdravstveno reformo!
2
16.03.2017 00:57
Morda niste vedeli, toda danes popoldne pride v Ljubljano znameniti Gorski zdravnik, der Bergdoktor. V Mercator v Šiško, kjer bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nekaj preprostih dejstev o "državni pomoči" Cimosu
23
14.03.2017 22:59
Državna pomoč in Cimos je verjetno ena izmed najbolj pogostih besednih zvez zadnjihtednov. Ne mine dan, da ne bi vsaj nekajkrat ... Več.
Piše: Bine Kordež
Makedonski sod smodnika: vroča politična kuhinja, v katero se mešata Albanija in Kosovo
6
12.03.2017 22:00
Ker iz Makedonije prihajajo vedno bolj zaskrbljujoče informacije o politični krizi, ki je nedavne parlamentarne volitve nikakor ... Več.
Piše: Ivanka Dodovska
Če želiš igrati nogomet, začneš iskati nogometaše. Če želiš plesati, iščeš plesalke. Če želiš vojno, začneš iskati vojake.
11
12.03.2017 12:00
Naborništvo prikazujejo kot nekaj, s čimer bi fante rešili odvisnosti od računalnikov, jih prisilili, da bi se več gibali, bolj ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Katedrala socializma: neverjetna zgodba Ivane Tomljenović
0
11.03.2017 23:23
Še preden bom vstopil v današnji komentar, objavljam v uvodu neplačan oglas:Obiščite Zagreb, to elegantno evropsko prestolnico, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova Evropa po Versaillesu: tesno povezana sedmerica, okoli katere bo krožila revna periferija?
10
10.03.2017 23:59
Naš diplomatski komentator je pod drobnogled vzel sporočilo nedavnega srečanja štirih evropskih voditeljev v kraju, kjer so ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Moške kvote: Biti moški v današnji slovenski družbi je greh!
6
05.03.2017 11:55
Je naša družba moška? Ne, ženska je. V provokativnem romanu Podreditev Michela Houellebecqa - slovenski prevod je z nekaj zamude ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Prvih 100 let Bauhausa: Itten-Gropiusov paradoks
15
04.03.2017 23:59
Naportalu+z današnjim dnem začenjam s slavji ob stoletnici ustanovitve umetniške šoleBauhausiz leta 1919. Kmalu bo minilo sto ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Negotovi slovensko-evropski objem v grozeči senci nove železne zavese
9
03.03.2017 21:30
JunckerjevaBela knjigani prebudila posebne pozornosti pri slovenskih voditeljih. Morda ne verjamejo, da prihaja čas odločitev in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pismo Miru Cerarju bržkone ne bo ničesar spremenilo, toda določene stvari je pač treba napisati
17
01.03.2017 00:00
Spoštovani predsednik vlade, nikoli si nisem mislil, da bova kdaj tako komunicirala. Toda ker te drugače ne morem več doseči, se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Also sprach Ivan Lotrič, Tako je govoril Ivan Lotrič
1
26.02.2017 06:00
Današnji komentar je v celoti posvečenIvanu Lotriču, človeku, ki svojega glasu ni nikoli oddaljil od svojega govora, od smisla ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Cerarjeve "smešne koalicije" niti Frank Underwood ne more več rešiti pred porazom
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.464
02/
Sramota! Kako profesorsko vlado Mira Cerarja pred ustavnim sodiščem zlahka postavimo na laž!
Uredništvo
Ogledov: 1.676
03/
Zunanje ministrstvo odgovarja: ker so informacije, o katerih sprašuje portal+, tajne, nam na vprašanja ne morejo odgovoriti!
Igor Mekina
Ogledov: 1.549
04/
Z lansko izgubo Kliničnega centra bi lahko pokrili 25.000 plač medicinskih sester!
Uredništvo
Ogledov: 1.507
05/
Pravljica za vikend: Ali je IKEA socialistično podjetje?
Bine Kordež
Ogledov: 1.260
06/
Slovenska vojska na četrto generacijo vojne ni pripravljena, vladajoča koalicija pa nima pojma, kaj to sploh je!
Ivan H. Kukec
Ogledov: 1.537
07/
London po Londonu
Iztok Mirošič
Ogledov: 1.460
08/
Reševanje Cimosa ni le nacionalna katastrofa. Je bistveno več od tega. Je simptom strateške bebavosti in operativne nesposobnosti slovenske države.
Marko Golob
Ogledov: 2.299
09/
Hommage Michaelu Novaku, harvardskemu teologu kapitalizma
Keith Miles
Ogledov: 943
10/
Za rešetkami Erdoganovega avtoritarnega režima ječi že okoli 200 turških novinarjev in urednikov
Ariana Ferfila
Ogledov: 1.089