Komentar

Razodetje poznega socializma: "Mi vsi smo zaslužni za osamosvojitev."

Petkova državna proslava ob Dnevu samostojnosti in enotnosti, na kateri je bil osrednji govorec predsednik Državnega sveta, je odprla vprašanje odnosa do osamosvojiteljev in njihovih nasprotnikov socialistov. Medtem ko so (bili) prvi bolj ali manj kaznovani, piše naš komentator Dimitrij Rupel, so na drugi strani njihovi nasprotniki odlikovani in nagrajeni z dobrimi službami. Predstavljajo trdno bazo poznega socializma in zdaj poskušajo relativizirati pomen indvididualnega angažmaja pri osamosvajanju. Namesto njega vpeljujejo sintagmo "vsi smo zaslužni za osamosvojitev", ki močno spominja na politično retoriko iz Titovih časov.

27.12.2016 19:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Cankarjev dom   proslava   Dan samostojnosti in enotnosti   Mitja Brvar   Primož Hainz

Fotografiji: Mediaspeed

Zadnjih šest let traja, v teh dneh pa se dokončno zaostruje velika politična potegavščina, ki jo lahko imenujemo legitimizacija ali upravičevanje slovenskega poznega socializma.

Nekoč so bili absolutni vladarji zaslužni za vse dobre in všečne pojave. Ves plen, vse zmage, čudesa in razne druge pridobitve so pripisovali in dali pripisovati sebi, svoji umnosti in nepremagljivosti. Vendar zasluge spremljajo tudi odgovornosti, zato so si (pa ne le nekdanji) vladarji izmislili pomožni izhod. Pri potresih, povodnjih, kugi in lakoti bi si odgovornost delili z Božjo previdnostjo in dednimi sovražniki. S kapitalizmom in protestantizmom so se zasluge in odgovornosti preselile k posameznikom. Na nekem ljubljanskem zidu je mogoče prebrati grafit, ki ponazarja to preselitev: "KAKOR SI BOŠ POSTLAL, TAKO BOŠ IMEL POSTLANO." (Ta različica znanega pregovora "Kakor si boš postlal, tako bo spal", ni brez soli.)

 

V socializmu in še posebej v poznem socializmu je življenje bolj zapleteno oz. bolj zamegleno. Zasluge in odgovornosti načeloma pripadajo delavskemu razredu, vendar se nalagajo na račun novega razreda, tj. komunističnih oz. socialističnih, po novem socialdemokratskih ali kakorkoli socialnih strank. Te stranke kajpada predstavljajo ljubljeni voditelji, ki (podobno kot nekdanji absolutni vladarji) svobodno razpolagajo z računom zaslug in odgovornosti. Glavni izziv socialističnih in pozno-socialističnih sistemov je (ne)priznavanje zaslug nasprotnikov oz. konkurence. Pri tem uporabljajo značilen, v zgodovini socializma nadvse popularen in preskušen prijem, to je t.i. podružbljanje. Zasluge posameznih nasprotnikov niso zasluge posameznih nasprotnikov, ampak so zasluge vsega ljudstva. To niso njihove, ampak tako rekoč naše zasluge. Še bolj zapleteno pa je pri odgovornosti.

 

V poznem socializmu so za težave praviloma odgovorni nasprotniki socializma, ker pa se z njimi srečujejo tudi privrženci socializma, npr. različni bančni direktorji in uvozniki medicinske opreme, je že spet pri roki preskušena metoda: podružbljanje. Za stečaje in tatvine niso odgovorni naši socialno čuteči privrženci (ki največkrat davkov sploh ne plačujejo), ampak ves davkoplačevalski narod. Te pojave je mogoče ponazoriti z vedenjem jugoslovanskih in slovenskih voditeljev: od Tita in Kardelja do neuslišanega generalnega sekretarja OZN Danila Türka (v nadaljevanju NGSOZNDT), Mitje Brvarja in Primoža Hainza, ki sta se prijavila k razpravi o podružbljanju pred nekaj dnevi, tj. tik pred Novim letom.

 

Mitja Brvar, predsedujoči Državnemu svetu, nam je razodel: "Zaslužni in odgovorni smo mi vsi."

 

 

Naši ljubljeni voditelji so (seveda ne prvič) prišli z besedo na dan pred šestimi leti, 2. marca 2010 v Državnem zboru. Tam je NGSOZNDT rekel, da je delitev ljudi na tiste, "ki so veliko pripomogli k osamosvojitvi Slovenije", in ostale, etično nevzdržna; da izkazuje željo po absolutizaciji preteklih zaslug izbrancev in po monopolizaciji osamosvojitve. Izkazuje nepripravljenost spoznati vse vidike in vse raznovrstne prispevke k osamosvojitvi Slovenije. Izkazuje pogled, po katerem so nekateri ljudje upravičeni do "osamosvojitvenega kapitala" in njegovih "obresti", ljudje, ki v ta krog ne sodijo, ali pa so bili iz njega izključeni ali celo politično izbrisani, pa utegnejo postati predmet cinične obravnave in celo demonizacije. Takšni pojavi kažejo na pomanjkanje zrelosti in resnicoljubnosti v naši politični skupnosti.

 

NGSOZNDT se je potem še večkrat ponovil. Osamosvojitev naj bi bila zasluga vseh državljanov, pri čemer "bi morali upoštevati, da so tisti, ki imajo največje zasluge, že zdavnaj dobili najvišja odlikovanja, in da so uživali in še vedno uživajo zasluženo spoštovanje". Z drugimi besedami, prišel je čas za "vključujoč pogled na osamosvojitev" in za priznanje "še kakšnega od prispevkov pri osamosvajanju Slovenije". NGSOZNDT je mimogrede zamolčal, da so "tisti, ki imajo največje zasluge" in ki so "že zdavnaj dobili najvišja odlikovanja" (Bavčar, Bučar, Janša, Kacin, Peterle, Rupel), ta odlikovanja zaradi stališč, kot jih ima NGSOZNDT, tudi vrnili.

 

NGSOZNDT je na državni proslavi 24. junija 2010 rekel, da v demokraciji ne "smemo dovoliti prevlade" zgodovinskih zaslug iz preteklosti, nekaj mesecev za tem (ob obletnici Manevrske strukture narodne zaščite 26. oktobra 2010) pa je priporočil, "da ne prepoveličujemo posameznih prispevkov". Spoštovati moramo, je rekel, "pomen celote, vseh prispevkov in vseh procesov, ki so naposled vsi skupaj, kot celota omogočili uspešno in razmeroma nebolečo osamosvojitev."

 

Piko na i je NGSOZNDT postavil 11. februarja 2011 v intervjuju za Mladino. Tam je izjavil: "To je velika navlaka tranzicijskih zablod, od osamosvojiteljskega zaslugarstva (poudaril D.R.) in kronično nerazčiščenih poslov z orožjem do zaničevanja pravosodne oblasti in ciničnega manipuliranja z naivnimi razlagami trga in kapitalizma, kar se najbolj škodljivo izraža v tajkunstvu."

 

Tradicijo podružbljanja individualnih zaslug je na državni proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter 25. obletnici Ustave Republike Slovenije 23. decembra 2016 v Cankarjevem domu prebudil predsednik Državnega sveta RS Mitja Brvar, ko je izrekel tudi naslednjo trditev:

 

"Danes vprašanje, kdo je najzaslužnejši za osamosvojitev Slovenije in kdo naj prevzame odgovornost za njen napredek v prihodnje, po mojem trdnem prepričanju ni več potrebno. Že dolgo vemo, da se edini pravi odgovor glasi: zaslužni in odgovorni smo mi vsi, državljani Republike Slovenije in naši rojaki po svetu."

 

Istega dne se je v Državnem zboru na podoben način oglasil tudi njegov podpredsednik Primož Hainz: "Predvsem pa se moramo zavedati, da zaslug za osamosvojitev nimajo le politični in vojaški vodje."

 

Zadnjih šest let traja, v teh dneh pa se dokončno zaostruje velika politična potegavščina, ki jo lahko imenujemo legitimizacija/upravičevanje slovenskega poznega socializma. Potem ko so bili odlikovani (in z najbolj donosnimi službami nagrajeni) vsi njegovi junaki in kaznovani vsi njihovi tekmeci; ko je bila ob sodelovanju uradnih kronistov in propagandistov, skratka uradnikov, zavrnjena raziskovalna pobuda za enciklopedijo slovenske osamosvojitve, so NGSOZNDT in njegovi privrženci v Ljubljani ustoličili tretjerazredno in nevedno socialistično vlado, nakar so poskusili ustoličiti pozni socializem še na ravni Organizacije združenih narodov. Ob tem kaže spomniti na predvolilno geslo poznih socialistov: od poraza do poraza do končne zmage!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
22
06.07.2020 00:30
Napovedovali so tesen izid, morda celo zmago opozicijskih socialistov, ki so šli na volitve s koalicijo Restart, pa se je na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko sem na odru in so vame uprte stotine oči, se šele zavem, da zares obstajam!
13
04.07.2020 21:59
Katarina Stegnar povezuje svojo osebno obliko z natančno nadzorovanim izjavljanjem. Tudi takrat, ko se v njej sproži ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.945
02/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.116
03/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.401
04/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.770
05/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.695
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.635
07/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.281
08/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.198
09/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 4.060
10/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.221