Komentar

Razodetje poznega socializma: "Mi vsi smo zaslužni za osamosvojitev."

Petkova državna proslava ob Dnevu samostojnosti in enotnosti, na kateri je bil osrednji govorec predsednik Državnega sveta, je odprla vprašanje odnosa do osamosvojiteljev in njihovih nasprotnikov socialistov. Medtem ko so (bili) prvi bolj ali manj kaznovani, piše naš komentator Dimitrij Rupel, so na drugi strani njihovi nasprotniki odlikovani in nagrajeni z dobrimi službami. Predstavljajo trdno bazo poznega socializma in zdaj poskušajo relativizirati pomen indvididualnega angažmaja pri osamosvajanju. Namesto njega vpeljujejo sintagmo "vsi smo zaslužni za osamosvojitev", ki močno spominja na politično retoriko iz Titovih časov.

27.12.2016 19:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Cankarjev dom   proslava   Dan samostojnosti in enotnosti   Mitja Brvar   Primož Hainz

Fotografiji: Mediaspeed

Zadnjih šest let traja, v teh dneh pa se dokončno zaostruje velika politična potegavščina, ki jo lahko imenujemo legitimizacija ali upravičevanje slovenskega poznega socializma.

Nekoč so bili absolutni vladarji zaslužni za vse dobre in všečne pojave. Ves plen, vse zmage, čudesa in razne druge pridobitve so pripisovali in dali pripisovati sebi, svoji umnosti in nepremagljivosti. Vendar zasluge spremljajo tudi odgovornosti, zato so si (pa ne le nekdanji) vladarji izmislili pomožni izhod. Pri potresih, povodnjih, kugi in lakoti bi si odgovornost delili z Božjo previdnostjo in dednimi sovražniki. S kapitalizmom in protestantizmom so se zasluge in odgovornosti preselile k posameznikom. Na nekem ljubljanskem zidu je mogoče prebrati grafit, ki ponazarja to preselitev: "KAKOR SI BOŠ POSTLAL, TAKO BOŠ IMEL POSTLANO." (Ta različica znanega pregovora "Kakor si boš postlal, tako bo spal", ni brez soli.)

 

V socializmu in še posebej v poznem socializmu je življenje bolj zapleteno oz. bolj zamegleno. Zasluge in odgovornosti načeloma pripadajo delavskemu razredu, vendar se nalagajo na račun novega razreda, tj. komunističnih oz. socialističnih, po novem socialdemokratskih ali kakorkoli socialnih strank. Te stranke kajpada predstavljajo ljubljeni voditelji, ki (podobno kot nekdanji absolutni vladarji) svobodno razpolagajo z računom zaslug in odgovornosti. Glavni izziv socialističnih in pozno-socialističnih sistemov je (ne)priznavanje zaslug nasprotnikov oz. konkurence. Pri tem uporabljajo značilen, v zgodovini socializma nadvse popularen in preskušen prijem, to je t.i. podružbljanje. Zasluge posameznih nasprotnikov niso zasluge posameznih nasprotnikov, ampak so zasluge vsega ljudstva. To niso njihove, ampak tako rekoč naše zasluge. Še bolj zapleteno pa je pri odgovornosti.

 

V poznem socializmu so za težave praviloma odgovorni nasprotniki socializma, ker pa se z njimi srečujejo tudi privrženci socializma, npr. različni bančni direktorji in uvozniki medicinske opreme, je že spet pri roki preskušena metoda: podružbljanje. Za stečaje in tatvine niso odgovorni naši socialno čuteči privrženci (ki največkrat davkov sploh ne plačujejo), ampak ves davkoplačevalski narod. Te pojave je mogoče ponazoriti z vedenjem jugoslovanskih in slovenskih voditeljev: od Tita in Kardelja do neuslišanega generalnega sekretarja OZN Danila Türka (v nadaljevanju NGSOZNDT), Mitje Brvarja in Primoža Hainza, ki sta se prijavila k razpravi o podružbljanju pred nekaj dnevi, tj. tik pred Novim letom.

 

Mitja Brvar, predsedujoči Državnemu svetu, nam je razodel: "Zaslužni in odgovorni smo mi vsi."

 

 

Naši ljubljeni voditelji so (seveda ne prvič) prišli z besedo na dan pred šestimi leti, 2. marca 2010 v Državnem zboru. Tam je NGSOZNDT rekel, da je delitev ljudi na tiste, "ki so veliko pripomogli k osamosvojitvi Slovenije", in ostale, etično nevzdržna; da izkazuje željo po absolutizaciji preteklih zaslug izbrancev in po monopolizaciji osamosvojitve. Izkazuje nepripravljenost spoznati vse vidike in vse raznovrstne prispevke k osamosvojitvi Slovenije. Izkazuje pogled, po katerem so nekateri ljudje upravičeni do "osamosvojitvenega kapitala" in njegovih "obresti", ljudje, ki v ta krog ne sodijo, ali pa so bili iz njega izključeni ali celo politično izbrisani, pa utegnejo postati predmet cinične obravnave in celo demonizacije. Takšni pojavi kažejo na pomanjkanje zrelosti in resnicoljubnosti v naši politični skupnosti.

 

NGSOZNDT se je potem še večkrat ponovil. Osamosvojitev naj bi bila zasluga vseh državljanov, pri čemer "bi morali upoštevati, da so tisti, ki imajo največje zasluge, že zdavnaj dobili najvišja odlikovanja, in da so uživali in še vedno uživajo zasluženo spoštovanje". Z drugimi besedami, prišel je čas za "vključujoč pogled na osamosvojitev" in za priznanje "še kakšnega od prispevkov pri osamosvajanju Slovenije". NGSOZNDT je mimogrede zamolčal, da so "tisti, ki imajo največje zasluge" in ki so "že zdavnaj dobili najvišja odlikovanja" (Bavčar, Bučar, Janša, Kacin, Peterle, Rupel), ta odlikovanja zaradi stališč, kot jih ima NGSOZNDT, tudi vrnili.

 

NGSOZNDT je na državni proslavi 24. junija 2010 rekel, da v demokraciji ne "smemo dovoliti prevlade" zgodovinskih zaslug iz preteklosti, nekaj mesecev za tem (ob obletnici Manevrske strukture narodne zaščite 26. oktobra 2010) pa je priporočil, "da ne prepoveličujemo posameznih prispevkov". Spoštovati moramo, je rekel, "pomen celote, vseh prispevkov in vseh procesov, ki so naposled vsi skupaj, kot celota omogočili uspešno in razmeroma nebolečo osamosvojitev."

 

Piko na i je NGSOZNDT postavil 11. februarja 2011 v intervjuju za Mladino. Tam je izjavil: "To je velika navlaka tranzicijskih zablod, od osamosvojiteljskega zaslugarstva (poudaril D.R.) in kronično nerazčiščenih poslov z orožjem do zaničevanja pravosodne oblasti in ciničnega manipuliranja z naivnimi razlagami trga in kapitalizma, kar se najbolj škodljivo izraža v tajkunstvu."

 

Tradicijo podružbljanja individualnih zaslug je na državni proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter 25. obletnici Ustave Republike Slovenije 23. decembra 2016 v Cankarjevem domu prebudil predsednik Državnega sveta RS Mitja Brvar, ko je izrekel tudi naslednjo trditev:

 

"Danes vprašanje, kdo je najzaslužnejši za osamosvojitev Slovenije in kdo naj prevzame odgovornost za njen napredek v prihodnje, po mojem trdnem prepričanju ni več potrebno. Že dolgo vemo, da se edini pravi odgovor glasi: zaslužni in odgovorni smo mi vsi, državljani Republike Slovenije in naši rojaki po svetu."

 

Istega dne se je v Državnem zboru na podoben način oglasil tudi njegov podpredsednik Primož Hainz: "Predvsem pa se moramo zavedati, da zaslug za osamosvojitev nimajo le politični in vojaški vodje."

 

Zadnjih šest let traja, v teh dneh pa se dokončno zaostruje velika politična potegavščina, ki jo lahko imenujemo legitimizacija/upravičevanje slovenskega poznega socializma. Potem ko so bili odlikovani (in z najbolj donosnimi službami nagrajeni) vsi njegovi junaki in kaznovani vsi njihovi tekmeci; ko je bila ob sodelovanju uradnih kronistov in propagandistov, skratka uradnikov, zavrnjena raziskovalna pobuda za enciklopedijo slovenske osamosvojitve, so NGSOZNDT in njegovi privrženci v Ljubljani ustoličili tretjerazredno in nevedno socialistično vlado, nakar so poskusili ustoličiti pozni socializem še na ravni Organizacije združenih narodov. Ob tem kaže spomniti na predvolilno geslo poznih socialistov: od poraza do poraza do končne zmage!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Odtisi časa: Vladavina prava, papeževa pamet in Rdeči noski
17
01.12.2020 22:30
Proti neumnosti so se bogovi bojevali zaman, je svojčas zapisal avstrijski mislec Karl Kraus. Neumnost pa ima moč vode kljub ... Več.
Piše: Anej Sam
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
19
29.11.2020 10:00
Bistvo priljubljenosti Jacinde Ardern je v komunikaciji z ljudstvom in zaznavanju realnih namenov vlade s strani ljudstva! To ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Popolnost vesolja: Kozmični dež je misleča umetnina Tilna Sepiča
5
28.11.2020 21:54
V današnjem komentarju bom opazoval in komentiral umetniško delo Tilna Sepiča z naslovom Kozmični dež. Povejmo kar takoj in brez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
29
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
Američani so že siti obeh, Bidena in Trumpa, čeprav vse kaže, da so demokrati prehitro razglasili zmago
28
12.11.2020 21:11
Amerika je vselej znala presenečati svet. Med drugo svetovno vojno in takoj po njej izjemno pozitivno, kasneje čedalje bolj ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.940
02/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.021
03/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 2.539
04/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.107
05/
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
Žiga Stupica
Ogledov: 1.902
06/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.964
07/
Odtisi časa: Vladavina prava, papeževa pamet in Rdeči noski
Anej Sam
Ogledov: 1.138
08/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.240
09/
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
Simona Rebolj
Ogledov: 1.227
10/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 5.165