Komentar

Razodetje poznega socializma: "Mi vsi smo zaslužni za osamosvojitev."

Petkova državna proslava ob Dnevu samostojnosti in enotnosti, na kateri je bil osrednji govorec predsednik Državnega sveta, je odprla vprašanje odnosa do osamosvojiteljev in njihovih nasprotnikov socialistov. Medtem ko so (bili) prvi bolj ali manj kaznovani, piše naš komentator Dimitrij Rupel, so na drugi strani njihovi nasprotniki odlikovani in nagrajeni z dobrimi službami. Predstavljajo trdno bazo poznega socializma in zdaj poskušajo relativizirati pomen indvididualnega angažmaja pri osamosvajanju. Namesto njega vpeljujejo sintagmo "vsi smo zaslužni za osamosvojitev", ki močno spominja na politično retoriko iz Titovih časov.

27.12.2016 19:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Cankarjev dom   proslava   Dan samostojnosti in enotnosti   Mitja Brvar   Primož Hainz

Fotografiji: Mediaspeed

Zadnjih šest let traja, v teh dneh pa se dokončno zaostruje velika politična potegavščina, ki jo lahko imenujemo legitimizacija ali upravičevanje slovenskega poznega socializma.

Nekoč so bili absolutni vladarji zaslužni za vse dobre in všečne pojave. Ves plen, vse zmage, čudesa in razne druge pridobitve so pripisovali in dali pripisovati sebi, svoji umnosti in nepremagljivosti. Vendar zasluge spremljajo tudi odgovornosti, zato so si (pa ne le nekdanji) vladarji izmislili pomožni izhod. Pri potresih, povodnjih, kugi in lakoti bi si odgovornost delili z Božjo previdnostjo in dednimi sovražniki. S kapitalizmom in protestantizmom so se zasluge in odgovornosti preselile k posameznikom. Na nekem ljubljanskem zidu je mogoče prebrati grafit, ki ponazarja to preselitev: "KAKOR SI BOŠ POSTLAL, TAKO BOŠ IMEL POSTLANO." (Ta različica znanega pregovora "Kakor si boš postlal, tako bo spal", ni brez soli.)

 

V socializmu in še posebej v poznem socializmu je življenje bolj zapleteno oz. bolj zamegleno. Zasluge in odgovornosti načeloma pripadajo delavskemu razredu, vendar se nalagajo na račun novega razreda, tj. komunističnih oz. socialističnih, po novem socialdemokratskih ali kakorkoli socialnih strank. Te stranke kajpada predstavljajo ljubljeni voditelji, ki (podobno kot nekdanji absolutni vladarji) svobodno razpolagajo z računom zaslug in odgovornosti. Glavni izziv socialističnih in pozno-socialističnih sistemov je (ne)priznavanje zaslug nasprotnikov oz. konkurence. Pri tem uporabljajo značilen, v zgodovini socializma nadvse popularen in preskušen prijem, to je t.i. podružbljanje. Zasluge posameznih nasprotnikov niso zasluge posameznih nasprotnikov, ampak so zasluge vsega ljudstva. To niso njihove, ampak tako rekoč naše zasluge. Še bolj zapleteno pa je pri odgovornosti.

 

V poznem socializmu so za težave praviloma odgovorni nasprotniki socializma, ker pa se z njimi srečujejo tudi privrženci socializma, npr. različni bančni direktorji in uvozniki medicinske opreme, je že spet pri roki preskušena metoda: podružbljanje. Za stečaje in tatvine niso odgovorni naši socialno čuteči privrženci (ki največkrat davkov sploh ne plačujejo), ampak ves davkoplačevalski narod. Te pojave je mogoče ponazoriti z vedenjem jugoslovanskih in slovenskih voditeljev: od Tita in Kardelja do neuslišanega generalnega sekretarja OZN Danila Türka (v nadaljevanju NGSOZNDT), Mitje Brvarja in Primoža Hainza, ki sta se prijavila k razpravi o podružbljanju pred nekaj dnevi, tj. tik pred Novim letom.

 

Mitja Brvar, predsedujoči Državnemu svetu, nam je razodel: "Zaslužni in odgovorni smo mi vsi."

 

 

Naši ljubljeni voditelji so (seveda ne prvič) prišli z besedo na dan pred šestimi leti, 2. marca 2010 v Državnem zboru. Tam je NGSOZNDT rekel, da je delitev ljudi na tiste, "ki so veliko pripomogli k osamosvojitvi Slovenije", in ostale, etično nevzdržna; da izkazuje željo po absolutizaciji preteklih zaslug izbrancev in po monopolizaciji osamosvojitve. Izkazuje nepripravljenost spoznati vse vidike in vse raznovrstne prispevke k osamosvojitvi Slovenije. Izkazuje pogled, po katerem so nekateri ljudje upravičeni do "osamosvojitvenega kapitala" in njegovih "obresti", ljudje, ki v ta krog ne sodijo, ali pa so bili iz njega izključeni ali celo politično izbrisani, pa utegnejo postati predmet cinične obravnave in celo demonizacije. Takšni pojavi kažejo na pomanjkanje zrelosti in resnicoljubnosti v naši politični skupnosti.

 

NGSOZNDT se je potem še večkrat ponovil. Osamosvojitev naj bi bila zasluga vseh državljanov, pri čemer "bi morali upoštevati, da so tisti, ki imajo največje zasluge, že zdavnaj dobili najvišja odlikovanja, in da so uživali in še vedno uživajo zasluženo spoštovanje". Z drugimi besedami, prišel je čas za "vključujoč pogled na osamosvojitev" in za priznanje "še kakšnega od prispevkov pri osamosvajanju Slovenije". NGSOZNDT je mimogrede zamolčal, da so "tisti, ki imajo največje zasluge" in ki so "že zdavnaj dobili najvišja odlikovanja" (Bavčar, Bučar, Janša, Kacin, Peterle, Rupel), ta odlikovanja zaradi stališč, kot jih ima NGSOZNDT, tudi vrnili.

 

NGSOZNDT je na državni proslavi 24. junija 2010 rekel, da v demokraciji ne "smemo dovoliti prevlade" zgodovinskih zaslug iz preteklosti, nekaj mesecev za tem (ob obletnici Manevrske strukture narodne zaščite 26. oktobra 2010) pa je priporočil, "da ne prepoveličujemo posameznih prispevkov". Spoštovati moramo, je rekel, "pomen celote, vseh prispevkov in vseh procesov, ki so naposled vsi skupaj, kot celota omogočili uspešno in razmeroma nebolečo osamosvojitev."

 

Piko na i je NGSOZNDT postavil 11. februarja 2011 v intervjuju za Mladino. Tam je izjavil: "To je velika navlaka tranzicijskih zablod, od osamosvojiteljskega zaslugarstva (poudaril D.R.) in kronično nerazčiščenih poslov z orožjem do zaničevanja pravosodne oblasti in ciničnega manipuliranja z naivnimi razlagami trga in kapitalizma, kar se najbolj škodljivo izraža v tajkunstvu."

 

Tradicijo podružbljanja individualnih zaslug je na državni proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter 25. obletnici Ustave Republike Slovenije 23. decembra 2016 v Cankarjevem domu prebudil predsednik Državnega sveta RS Mitja Brvar, ko je izrekel tudi naslednjo trditev:

 

"Danes vprašanje, kdo je najzaslužnejši za osamosvojitev Slovenije in kdo naj prevzame odgovornost za njen napredek v prihodnje, po mojem trdnem prepričanju ni več potrebno. Že dolgo vemo, da se edini pravi odgovor glasi: zaslužni in odgovorni smo mi vsi, državljani Republike Slovenije in naši rojaki po svetu."

 

Istega dne se je v Državnem zboru na podoben način oglasil tudi njegov podpredsednik Primož Hainz: "Predvsem pa se moramo zavedati, da zaslug za osamosvojitev nimajo le politični in vojaški vodje."

 

Zadnjih šest let traja, v teh dneh pa se dokončno zaostruje velika politična potegavščina, ki jo lahko imenujemo legitimizacija/upravičevanje slovenskega poznega socializma. Potem ko so bili odlikovani (in z najbolj donosnimi službami nagrajeni) vsi njegovi junaki in kaznovani vsi njihovi tekmeci; ko je bila ob sodelovanju uradnih kronistov in propagandistov, skratka uradnikov, zavrnjena raziskovalna pobuda za enciklopedijo slovenske osamosvojitve, so NGSOZNDT in njegovi privrženci v Ljubljani ustoličili tretjerazredno in nevedno socialistično vlado, nakar so poskusili ustoličiti pozni socializem še na ravni Organizacije združenih narodov. Ob tem kaže spomniti na predvolilno geslo poznih socialistov: od poraza do poraza do končne zmage!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Odprto pismo Marjanu Šarcu
21
24.04.2018 23:02
Spoštovani! Pišem Vam zato, ker mi ni vseeno, kaj se dogaja z deželo, v kateri živim, v kateri sem se rodil in ki tako ali ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
In memoriam Demeter (in Marina) Bitenc
0
22.04.2018 23:59
Minulo nedeljo sem Demetra Bitenca obiskal v bolnišnici. Da je z njim zelo slabo, so mi rekli. Na to so me posebej opozorili. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Milojka Kolar Celarc, SMC, SD in DeSUS: J'accuse...!
5
20.04.2018 23:59
Slovensko zdravstvo je eden ključnih družbenih podsistemov Republike Slovenije. Slovensko zdravstvo je namenjeno vsem ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Vlak za drugi tir je odpeljal vsaj pred desetletjem
12
17.04.2018 21:42
Drugi tir je vsekakor smiselno graditi, v kolikor je del širše strategije razvoja Slovenije. Vendar ima slednja prednost. Kajti ... Več.
Piše: Igor Kovač
Primer Salisbury: Razmišljanje o slovenskem odnosu do zveze NATO
19
16.04.2018 22:35
V zadnjih tednih se pred našimi očmi odvija politično-vohunski triler o zastrupitvi ruskega dvojnega agenta Sergeja Skripala in ... Več.
Piše: Aleksander Geržina
Vaške volitve med podalpskimi kozolci na predvečer tretje svetovne vojne
12
15.04.2018 00:00
Upajmo, da bodo 3. junija v Sloveniji res volitve. Lahko se namreč zgodi, da jih ne bo, ker bo izbruhnila III. svetovna vojna. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Neznosna lahkost nameravane prodaje Nove ljubljanske banke
8
14.04.2018 00:22
Znani nemški pravni filozof Gustav Radbruch kar nekajkrat slikovito pravi, da si celo brutalno nepošten zakon ne zasluži ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Neutrudljivost in užitek: Opazke o uživaški in potrpežljivi politiki
9
11.04.2018 23:24
Politični hedonizem temelji na konceptu takojšnje zadovoljitve in beži od konceptov, kot so meritokracija, dokazljiva kompetenca ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prekletstvo slabših možnosti
5
11.04.2018 11:55
Polom, ki se obeta Cerarju, bo na koncu koristil levici. Še več. Večji kot bo polom in manj kot se bodo od njega distancirale ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Mislim, da obvezno cepljenje v sodobni državi ne more biti uzakonjeno
36
08.04.2018 21:27
Debata okrog obveznega cepljenja ne zamre. Imamo dobronamerneže, ki vidijo v obveznem cepljenju mnogo pozitivnega za narodno ... Več.
Piše: Jošt Klemenc
O statistiki in lažeh: So raziskave, ki merijo stanje demokracije, sploh še verodostojne?
6
06.04.2018 21:57
Par desetletij nazaj je stara celinaEvropamorda resda še verjela, da se demokracijo da meriti; demokracija je bila včasih ... Več.
Piše: Ariana Ferfila
Bodo intervencijsko kardiologijo res zmaličili na nivo vaškega kazinoja?
9
04.04.2018 23:10
Dvajset (20) predavateljev na Slovenski šoli intervencijske kardiologije, ki bodo jutri urbi et orbi razlagali intervencijsko ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Velikonočne misli o levičarskem napuhu, desničarski trmi in liberalcih brez prihodnosti
13
04.04.2018 00:59
Kljub temu da se je polemika med Markom Crnkovičem in Dimitrijem Ruplom že pred nekaj tedni iztekla in navzlic dejstvu, da je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nobene skrivalnice več: Katalonija je mednarodno vprašanje!
9
02.04.2018 19:07
Politična dogajanja so včasih nerazumljiva, navidezno neracionalna. Vendar, ko človek dobro premisli, uvidi, da sledijo neki ... Več.
Piše: Bojan Brezigar
Hrvatom najstrožje prepovedano ... rubiti butalsko imovino!
2
01.04.2018 10:00
V teh dneh lahko spremljamo, kako stranke kar tekmujejo, katera se bo bolj zavzela za zaščito slovenskega premoženja na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Digitalizirani krasni novi svet: Panika je idealen konj za mobilizacijo ljudi
5
31.03.2018 15:59
Starejše generacije ne zmorejo razumeti, da se znanje nalaga, obnavlja in kopiči ves čas. Prav to je tisto, kar omogoča razvoj ... Več.
Piše: Ariana Ferfila
V Putinovi orbiti: Globoka država nas je prestavila v zavezništvo z Rusijo
14
30.03.2018 13:00
Namesto, da bi se - vsaj navzven - pridružilo diplomatskim sankcijam držav zveze NATO in EU proti Rusiji, je slovensko ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Šola 21. stoletja: Izobraževanje na domu kot odgovor na negativno socializacijo javnega šolstva?
7
29.03.2018 21:45
Socialne veščine se razvijejo kot rezultat zdravega okolja in psihološkega zorenja. To, da otrok preživlja vse dneve v veliki ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Živčna vojna med Putinom in Evropo ali kako je Max Otto Stierlitz postal ruski predsednik
25
29.03.2018 00:35
Kakorkoli obračamo, zadnja diplomatska zaostritev odnosov med Putinovo Rusijo in Zahodom zaradi napada z živčnim strupom na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
15 let kasneje: Spomini na referendum za vstop v EU in NATO
1
28.03.2018 22:42
Pred referendumom me je ameriški državni sekretar Colin Powell - očitno zaradi informacij iz ljubljanskega veleposlaništva - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Episcentrova raziskava, 2. del: Cerar je najslabši vodja, Židan najbolj nesposoben, Janša pa najboljši vodja in najbolj inteligenten
Uredništvo
Ogledov: 3.907
02/
Raziskava agencije Episcenter: za zmago se bodo borili Janša, Židan in Šarec
Uredništvo
Ogledov: 2.463
03/
In memoriam Demeter (in Marina) Bitenc
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.350
04/
Milojka Kolar Celarc, SMC, SD in DeSUS: J'accuse...!
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.312
05/
Odprto pismo Marjanu Šarcu
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 1.342
06/
Primer Salisbury: Razmišljanje o slovenskem odnosu do zveze NATO
Aleksander Geržina
Ogledov: 1.765
07/
Pritiski, izsiljevanja in prikrite grožnje: Američani za prevzem PRO Plus v boj z vsemi sredstvi!
Uredništvo
Ogledov: 1.577
08/
Vlak za drugi tir je odpeljal vsaj pred desetletjem
Igor Kovač
Ogledov: 1.532
09/
Kako se kadruje na Inštitutu informacijskih znanosti? Najboljša referenca je to, da imaš za svaka ministra Počivalška?!
Uredništvo
Ogledov: 1.177
10/
Vaške volitve med podalpskimi kozolci na predvečer tretje svetovne vojne
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.160