Komentar

Razodetje poznega socializma: "Mi vsi smo zaslužni za osamosvojitev."

Petkova državna proslava ob Dnevu samostojnosti in enotnosti, na kateri je bil osrednji govorec predsednik Državnega sveta, je odprla vprašanje odnosa do osamosvojiteljev in njihovih nasprotnikov socialistov. Medtem ko so (bili) prvi bolj ali manj kaznovani, piše naš komentator Dimitrij Rupel, so na drugi strani njihovi nasprotniki odlikovani in nagrajeni z dobrimi službami. Predstavljajo trdno bazo poznega socializma in zdaj poskušajo relativizirati pomen indvididualnega angažmaja pri osamosvajanju. Namesto njega vpeljujejo sintagmo "vsi smo zaslužni za osamosvojitev", ki močno spominja na politično retoriko iz Titovih časov.

27.12.2016 19:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Cankarjev dom   proslava   Dan samostojnosti in enotnosti   Mitja Brvar   Primož Hainz

Fotografiji: Mediaspeed

Zadnjih šest let traja, v teh dneh pa se dokončno zaostruje velika politična potegavščina, ki jo lahko imenujemo legitimizacija ali upravičevanje slovenskega poznega socializma.

Nekoč so bili absolutni vladarji zaslužni za vse dobre in všečne pojave. Ves plen, vse zmage, čudesa in razne druge pridobitve so pripisovali in dali pripisovati sebi, svoji umnosti in nepremagljivosti. Vendar zasluge spremljajo tudi odgovornosti, zato so si (pa ne le nekdanji) vladarji izmislili pomožni izhod. Pri potresih, povodnjih, kugi in lakoti bi si odgovornost delili z Božjo previdnostjo in dednimi sovražniki. S kapitalizmom in protestantizmom so se zasluge in odgovornosti preselile k posameznikom. Na nekem ljubljanskem zidu je mogoče prebrati grafit, ki ponazarja to preselitev: "KAKOR SI BOŠ POSTLAL, TAKO BOŠ IMEL POSTLANO." (Ta različica znanega pregovora "Kakor si boš postlal, tako bo spal", ni brez soli.)

 

V socializmu in še posebej v poznem socializmu je življenje bolj zapleteno oz. bolj zamegleno. Zasluge in odgovornosti načeloma pripadajo delavskemu razredu, vendar se nalagajo na račun novega razreda, tj. komunističnih oz. socialističnih, po novem socialdemokratskih ali kakorkoli socialnih strank. Te stranke kajpada predstavljajo ljubljeni voditelji, ki (podobno kot nekdanji absolutni vladarji) svobodno razpolagajo z računom zaslug in odgovornosti. Glavni izziv socialističnih in pozno-socialističnih sistemov je (ne)priznavanje zaslug nasprotnikov oz. konkurence. Pri tem uporabljajo značilen, v zgodovini socializma nadvse popularen in preskušen prijem, to je t.i. podružbljanje. Zasluge posameznih nasprotnikov niso zasluge posameznih nasprotnikov, ampak so zasluge vsega ljudstva. To niso njihove, ampak tako rekoč naše zasluge. Še bolj zapleteno pa je pri odgovornosti.

 

V poznem socializmu so za težave praviloma odgovorni nasprotniki socializma, ker pa se z njimi srečujejo tudi privrženci socializma, npr. različni bančni direktorji in uvozniki medicinske opreme, je že spet pri roki preskušena metoda: podružbljanje. Za stečaje in tatvine niso odgovorni naši socialno čuteči privrženci (ki največkrat davkov sploh ne plačujejo), ampak ves davkoplačevalski narod. Te pojave je mogoče ponazoriti z vedenjem jugoslovanskih in slovenskih voditeljev: od Tita in Kardelja do neuslišanega generalnega sekretarja OZN Danila Türka (v nadaljevanju NGSOZNDT), Mitje Brvarja in Primoža Hainza, ki sta se prijavila k razpravi o podružbljanju pred nekaj dnevi, tj. tik pred Novim letom.

 

Mitja Brvar, predsedujoči Državnemu svetu, nam je razodel: "Zaslužni in odgovorni smo mi vsi."

 

 

Naši ljubljeni voditelji so (seveda ne prvič) prišli z besedo na dan pred šestimi leti, 2. marca 2010 v Državnem zboru. Tam je NGSOZNDT rekel, da je delitev ljudi na tiste, "ki so veliko pripomogli k osamosvojitvi Slovenije", in ostale, etično nevzdržna; da izkazuje željo po absolutizaciji preteklih zaslug izbrancev in po monopolizaciji osamosvojitve. Izkazuje nepripravljenost spoznati vse vidike in vse raznovrstne prispevke k osamosvojitvi Slovenije. Izkazuje pogled, po katerem so nekateri ljudje upravičeni do "osamosvojitvenega kapitala" in njegovih "obresti", ljudje, ki v ta krog ne sodijo, ali pa so bili iz njega izključeni ali celo politično izbrisani, pa utegnejo postati predmet cinične obravnave in celo demonizacije. Takšni pojavi kažejo na pomanjkanje zrelosti in resnicoljubnosti v naši politični skupnosti.

 

NGSOZNDT se je potem še večkrat ponovil. Osamosvojitev naj bi bila zasluga vseh državljanov, pri čemer "bi morali upoštevati, da so tisti, ki imajo največje zasluge, že zdavnaj dobili najvišja odlikovanja, in da so uživali in še vedno uživajo zasluženo spoštovanje". Z drugimi besedami, prišel je čas za "vključujoč pogled na osamosvojitev" in za priznanje "še kakšnega od prispevkov pri osamosvajanju Slovenije". NGSOZNDT je mimogrede zamolčal, da so "tisti, ki imajo največje zasluge" in ki so "že zdavnaj dobili najvišja odlikovanja" (Bavčar, Bučar, Janša, Kacin, Peterle, Rupel), ta odlikovanja zaradi stališč, kot jih ima NGSOZNDT, tudi vrnili.

 

NGSOZNDT je na državni proslavi 24. junija 2010 rekel, da v demokraciji ne "smemo dovoliti prevlade" zgodovinskih zaslug iz preteklosti, nekaj mesecev za tem (ob obletnici Manevrske strukture narodne zaščite 26. oktobra 2010) pa je priporočil, "da ne prepoveličujemo posameznih prispevkov". Spoštovati moramo, je rekel, "pomen celote, vseh prispevkov in vseh procesov, ki so naposled vsi skupaj, kot celota omogočili uspešno in razmeroma nebolečo osamosvojitev."

 

Piko na i je NGSOZNDT postavil 11. februarja 2011 v intervjuju za Mladino. Tam je izjavil: "To je velika navlaka tranzicijskih zablod, od osamosvojiteljskega zaslugarstva (poudaril D.R.) in kronično nerazčiščenih poslov z orožjem do zaničevanja pravosodne oblasti in ciničnega manipuliranja z naivnimi razlagami trga in kapitalizma, kar se najbolj škodljivo izraža v tajkunstvu."

 

Tradicijo podružbljanja individualnih zaslug je na državni proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter 25. obletnici Ustave Republike Slovenije 23. decembra 2016 v Cankarjevem domu prebudil predsednik Državnega sveta RS Mitja Brvar, ko je izrekel tudi naslednjo trditev:

 

"Danes vprašanje, kdo je najzaslužnejši za osamosvojitev Slovenije in kdo naj prevzame odgovornost za njen napredek v prihodnje, po mojem trdnem prepričanju ni več potrebno. Že dolgo vemo, da se edini pravi odgovor glasi: zaslužni in odgovorni smo mi vsi, državljani Republike Slovenije in naši rojaki po svetu."

 

Istega dne se je v Državnem zboru na podoben način oglasil tudi njegov podpredsednik Primož Hainz: "Predvsem pa se moramo zavedati, da zaslug za osamosvojitev nimajo le politični in vojaški vodje."

 

Zadnjih šest let traja, v teh dneh pa se dokončno zaostruje velika politična potegavščina, ki jo lahko imenujemo legitimizacija/upravičevanje slovenskega poznega socializma. Potem ko so bili odlikovani (in z najbolj donosnimi službami nagrajeni) vsi njegovi junaki in kaznovani vsi njihovi tekmeci; ko je bila ob sodelovanju uradnih kronistov in propagandistov, skratka uradnikov, zavrnjena raziskovalna pobuda za enciklopedijo slovenske osamosvojitve, so NGSOZNDT in njegovi privrženci v Ljubljani ustoličili tretjerazredno in nevedno socialistično vlado, nakar so poskusili ustoličiti pozni socializem še na ravni Organizacije združenih narodov. Ob tem kaže spomniti na predvolilno geslo poznih socialistov: od poraza do poraza do končne zmage!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Rajski dokumenti kot izgovor za medijski teror nad Ivanom Simičem
11
20.11.2017 19:54
Pred dvema tednoma so mi v časopisu Delo brezplačno namenili celostranski oglas, pet dni kasneje pa še enega. Glede na visoke ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naše travme so proizvod kozmičnega morja
3
19.11.2017 00:38
Umetnost je umetnost zgolj v odnosu do sorodnega. Do sorodnega tistega, ki te gleda. Druga inteligenca umetnosti ni sposobna ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Sočustovanje z azilanti je plemenito, pozivanje k nespoštovanju pravne države pa nezakonito
19
18.11.2017 00:30
Premier Miro Cerar se je v primeru sirskega azilanta Ahmada Š. ponovno pokazal kot šibka in labilna osebnost, ki svoje mnenje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O slabostih državnega lastništva: prodaja ni vedno edina rešitev
6
16.11.2017 00:02
Državno lastništvo ima nedvomno precej slabosti in omejitev, tako zaradi pogosto večje rigidnosti uprav, premajhnega nadzora ter ... Več.
Piše: Bine Kordež
Plečnikov stadion, idealen muzej na prostem za kipe Kardelja, Kidriča, Mačka in ostalih revolucionarjev
11
14.11.2017 23:55
Naš britanski kolumnist Keith Miles se je tokrat pozabaval z vprašanjem spomenikov, ki jih v naših krajih ne manjka, sploh ... Več.
Piše: Keith Miles
Ali je visoka volilna abstinenca razlog ali cilj utrujenih političnih elit?
17
14.11.2017 11:56
Problem naše države se na prvi pogled odraža v sicer enostavnem dejstvu: država (javni sektor), kljub dobremu stanju v ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Romantični pesniki so peli pesem planetarni skupnosti, pristali pa v nacionalni književnosti
2
11.11.2017 23:59
S stilno formacijo romantika se je začelo vse spreminjati. Z romantičnim prostranstvom se je zgradila tudi naša modernost, ki jo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pismo iz emigracije: Zakaj letos ne bom volil predsednika republike?
16
10.11.2017 22:59
V nedeljo bomo dobili predsednika republike za naslednjih pet let. Ne bomo pa dobili spremembe. Do konca mandata, torej čez pet ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Leta 2012 sem volil Pahorja, da bi se znebili Türka, letos pa ...
4
10.11.2017 19:10
Borut Pahor položaj predsednika republike razume kot položaj povezovalca, ki ima pogosto drugačno mnenje kot sogovorniki, vendar ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Predsedniške dileme Marjana Šarca: Strici mu niso povedali
8
06.11.2017 23:15
Vzpodbuda za ta prispevek je nastala tisti hip, ko je Marjan Šarec, župan Kamnika in predsedniški kandidat, na predvolilnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Artaudovo kruto gledališče v zahodni civilizaciji, ki je že zdavnaj izgubila stik z metafiziko
4
04.11.2017 22:31
Osrednji napor Antonina Artaudaje bil usmerjen v to, da gledališče odmakne od literature. Zahteval je povratek gledališča h ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Sekretar Rex in slovensko-hrvaška arbitraža: Sedem napak in sedem rešitev
19
03.11.2017 16:45
Če je mogoče verjeti Siolovi spletni strani, jeHrvaškiuspelo na svojo stran (v slovensko-hrvaškem sporu) zvabiti tudi ameriškega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ali Cerarjeva ministrica Maja Makovec Brenčič ve, da Slovenija za financiranje znanosti nameni najmanj v Evropi?!
6
02.11.2017 22:59
Zapis o katastrofalnem stanju na področju financiranja znanosti v Sloveniji nastaja na večer obeleževanja častitiljive obletnice ... Več.
Piše: Gregor Kos
Zločin brez kazni, 2. del: Počiva jezero v tihoti ... na dnu pa spijo okostnjaki
24
01.11.2017 22:38
Ni tako zelo pomembno, kdo so bili likvidatorji, kot je pomembno vprašanje,zakaj so to počeli. Storilci so morda že zdavnaj v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska republika je živela nekaj ur - potem pa je oblast spet prevzela španska krona
2
31.10.2017 22:45
Katalonskih sanj o neodvisnosti je vsaj za zdaj konec. Španska vlada je s prikimavanjem Bruslja in takorekoč vseh članic Unije z ... Več.
Piše: Alenka Vrečar
Zločin brez kazni, 1. del: Mehmedalija Alić, dobri človek v jami hudega imena
12
30.10.2017 23:10
Nacistične plinske celice, polja smrti Rdečih Kmerov ali pokol v Srebrenici niso nič hujše ali manjše zlo od Hude jame, kamor so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na živce mi gre poveličevanje branja knjig
4
29.10.2017 11:00
Med študijem sem morala prebrati toliko knjig, da jih sedaj niti videti ne morem. Knjige nisem prebrala že vsaj 25 let, sem ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Kiborg je etično programiran in naravnan človek, ki se etično preračunava.
6
28.10.2017 22:50
V današnjem tekstu bom prepletel tri naslove treh različnih umetnin: dramo R.U.R. iz leta 1921, pesem Kons št. 1 iz leta 1925 in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nenavadna demokracija
7
27.10.2017 21:45
Preurejanje političnih odrov, igralskih zasedb in scenografij je povezano z velikimi spremembami ob koncu hladne vojne (1990). ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Lobistična omrežja, ki držijo Slovenijo v krempljih, so najmočnejša v zadnjih 25. letih!
23
26.10.2017 22:15
Urednik portala+ me je prosll, če bi lahko napisal nekaj o vzrokih in razlogih za odločitev, da skupaj s somišljeniki 18. ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Fotografije nove ljubljanske urgence, ki razkrivajo še eno Potemkinovo vas "pokvarjene Milojke"
Uredništvo
Ogledov: 3.509
02/
Analiza medijskega umora: Kako je za pljučnim rakom umrl ljubljanski taksist Ibro
Domen Savič
Ogledov: 2.357
03/
Sočustovanje z azilanti je plemenito, pozivanje k nespoštovanju pravne države pa nezakonito
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.426
04/
"Zahodni politiki bi se morali prenehati sprenevedati, da ekstremizem in terorizem nimata nikakršne zveze s islamom."
Uredništvo
Ogledov: 2.027
05/
Cerarjevi nasledniki: Boris Koprivnikar, tisti podpredsednik vlade, ki mu primanjkuje karizme
Uredništvo
Ogledov: 1.738
06/
Rajski dokumenti kot izgovor za medijski teror nad Ivanom Simičem
Ivan Simič
Ogledov: 1.533
07/
Plečnikov stadion, idealen muzej na prostem za kipe Kardelja, Kidriča, Mačka in ostalih revolucionarjev
Keith Miles
Ogledov: 1.682
08/
Pismo iz emigracije: Zakaj letos ne bom volil predsednika republike?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 3.149
09/
Ali je visoka volilna abstinenca razlog ali cilj utrujenih političnih elit?
Bojan Dobovšek
Ogledov: 1.040
10/
"Tako kot v športu smo lahko Slovenci tudi v vseh gospodarskih panogah najboljši na svetu."
Uredništvo
Ogledov: 747