Komentar

Razodetje poznega socializma: "Mi vsi smo zaslužni za osamosvojitev."

Petkova državna proslava ob Dnevu samostojnosti in enotnosti, na kateri je bil osrednji govorec predsednik Državnega sveta, je odprla vprašanje odnosa do osamosvojiteljev in njihovih nasprotnikov socialistov. Medtem ko so (bili) prvi bolj ali manj kaznovani, piše naš komentator Dimitrij Rupel, so na drugi strani njihovi nasprotniki odlikovani in nagrajeni z dobrimi službami. Predstavljajo trdno bazo poznega socializma in zdaj poskušajo relativizirati pomen indvididualnega angažmaja pri osamosvajanju. Namesto njega vpeljujejo sintagmo "vsi smo zaslužni za osamosvojitev", ki močno spominja na politično retoriko iz Titovih časov.

27.12.2016 19:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Cankarjev dom   proslava   Dan samostojnosti in enotnosti   Mitja Brvar   Primož Hainz

Fotografiji: Mediaspeed

Zadnjih šest let traja, v teh dneh pa se dokončno zaostruje velika politična potegavščina, ki jo lahko imenujemo legitimizacija ali upravičevanje slovenskega poznega socializma.

Nekoč so bili absolutni vladarji zaslužni za vse dobre in všečne pojave. Ves plen, vse zmage, čudesa in razne druge pridobitve so pripisovali in dali pripisovati sebi, svoji umnosti in nepremagljivosti. Vendar zasluge spremljajo tudi odgovornosti, zato so si (pa ne le nekdanji) vladarji izmislili pomožni izhod. Pri potresih, povodnjih, kugi in lakoti bi si odgovornost delili z Božjo previdnostjo in dednimi sovražniki. S kapitalizmom in protestantizmom so se zasluge in odgovornosti preselile k posameznikom. Na nekem ljubljanskem zidu je mogoče prebrati grafit, ki ponazarja to preselitev: "KAKOR SI BOŠ POSTLAL, TAKO BOŠ IMEL POSTLANO." (Ta različica znanega pregovora "Kakor si boš postlal, tako bo spal", ni brez soli.)

 

V socializmu in še posebej v poznem socializmu je življenje bolj zapleteno oz. bolj zamegleno. Zasluge in odgovornosti načeloma pripadajo delavskemu razredu, vendar se nalagajo na račun novega razreda, tj. komunističnih oz. socialističnih, po novem socialdemokratskih ali kakorkoli socialnih strank. Te stranke kajpada predstavljajo ljubljeni voditelji, ki (podobno kot nekdanji absolutni vladarji) svobodno razpolagajo z računom zaslug in odgovornosti. Glavni izziv socialističnih in pozno-socialističnih sistemov je (ne)priznavanje zaslug nasprotnikov oz. konkurence. Pri tem uporabljajo značilen, v zgodovini socializma nadvse popularen in preskušen prijem, to je t.i. podružbljanje. Zasluge posameznih nasprotnikov niso zasluge posameznih nasprotnikov, ampak so zasluge vsega ljudstva. To niso njihove, ampak tako rekoč naše zasluge. Še bolj zapleteno pa je pri odgovornosti.

 

V poznem socializmu so za težave praviloma odgovorni nasprotniki socializma, ker pa se z njimi srečujejo tudi privrženci socializma, npr. različni bančni direktorji in uvozniki medicinske opreme, je že spet pri roki preskušena metoda: podružbljanje. Za stečaje in tatvine niso odgovorni naši socialno čuteči privrženci (ki največkrat davkov sploh ne plačujejo), ampak ves davkoplačevalski narod. Te pojave je mogoče ponazoriti z vedenjem jugoslovanskih in slovenskih voditeljev: od Tita in Kardelja do neuslišanega generalnega sekretarja OZN Danila Türka (v nadaljevanju NGSOZNDT), Mitje Brvarja in Primoža Hainza, ki sta se prijavila k razpravi o podružbljanju pred nekaj dnevi, tj. tik pred Novim letom.

 

Mitja Brvar, predsedujoči Državnemu svetu, nam je razodel: "Zaslužni in odgovorni smo mi vsi."

 

 

Naši ljubljeni voditelji so (seveda ne prvič) prišli z besedo na dan pred šestimi leti, 2. marca 2010 v Državnem zboru. Tam je NGSOZNDT rekel, da je delitev ljudi na tiste, "ki so veliko pripomogli k osamosvojitvi Slovenije", in ostale, etično nevzdržna; da izkazuje željo po absolutizaciji preteklih zaslug izbrancev in po monopolizaciji osamosvojitve. Izkazuje nepripravljenost spoznati vse vidike in vse raznovrstne prispevke k osamosvojitvi Slovenije. Izkazuje pogled, po katerem so nekateri ljudje upravičeni do "osamosvojitvenega kapitala" in njegovih "obresti", ljudje, ki v ta krog ne sodijo, ali pa so bili iz njega izključeni ali celo politično izbrisani, pa utegnejo postati predmet cinične obravnave in celo demonizacije. Takšni pojavi kažejo na pomanjkanje zrelosti in resnicoljubnosti v naši politični skupnosti.

 

NGSOZNDT se je potem še večkrat ponovil. Osamosvojitev naj bi bila zasluga vseh državljanov, pri čemer "bi morali upoštevati, da so tisti, ki imajo največje zasluge, že zdavnaj dobili najvišja odlikovanja, in da so uživali in še vedno uživajo zasluženo spoštovanje". Z drugimi besedami, prišel je čas za "vključujoč pogled na osamosvojitev" in za priznanje "še kakšnega od prispevkov pri osamosvajanju Slovenije". NGSOZNDT je mimogrede zamolčal, da so "tisti, ki imajo največje zasluge" in ki so "že zdavnaj dobili najvišja odlikovanja" (Bavčar, Bučar, Janša, Kacin, Peterle, Rupel), ta odlikovanja zaradi stališč, kot jih ima NGSOZNDT, tudi vrnili.

 

NGSOZNDT je na državni proslavi 24. junija 2010 rekel, da v demokraciji ne "smemo dovoliti prevlade" zgodovinskih zaslug iz preteklosti, nekaj mesecev za tem (ob obletnici Manevrske strukture narodne zaščite 26. oktobra 2010) pa je priporočil, "da ne prepoveličujemo posameznih prispevkov". Spoštovati moramo, je rekel, "pomen celote, vseh prispevkov in vseh procesov, ki so naposled vsi skupaj, kot celota omogočili uspešno in razmeroma nebolečo osamosvojitev."

 

Piko na i je NGSOZNDT postavil 11. februarja 2011 v intervjuju za Mladino. Tam je izjavil: "To je velika navlaka tranzicijskih zablod, od osamosvojiteljskega zaslugarstva (poudaril D.R.) in kronično nerazčiščenih poslov z orožjem do zaničevanja pravosodne oblasti in ciničnega manipuliranja z naivnimi razlagami trga in kapitalizma, kar se najbolj škodljivo izraža v tajkunstvu."

 

Tradicijo podružbljanja individualnih zaslug je na državni proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter 25. obletnici Ustave Republike Slovenije 23. decembra 2016 v Cankarjevem domu prebudil predsednik Državnega sveta RS Mitja Brvar, ko je izrekel tudi naslednjo trditev:

 

"Danes vprašanje, kdo je najzaslužnejši za osamosvojitev Slovenije in kdo naj prevzame odgovornost za njen napredek v prihodnje, po mojem trdnem prepričanju ni več potrebno. Že dolgo vemo, da se edini pravi odgovor glasi: zaslužni in odgovorni smo mi vsi, državljani Republike Slovenije in naši rojaki po svetu."

 

Istega dne se je v Državnem zboru na podoben način oglasil tudi njegov podpredsednik Primož Hainz: "Predvsem pa se moramo zavedati, da zaslug za osamosvojitev nimajo le politični in vojaški vodje."

 

Zadnjih šest let traja, v teh dneh pa se dokončno zaostruje velika politična potegavščina, ki jo lahko imenujemo legitimizacija/upravičevanje slovenskega poznega socializma. Potem ko so bili odlikovani (in z najbolj donosnimi službami nagrajeni) vsi njegovi junaki in kaznovani vsi njihovi tekmeci; ko je bila ob sodelovanju uradnih kronistov in propagandistov, skratka uradnikov, zavrnjena raziskovalna pobuda za enciklopedijo slovenske osamosvojitve, so NGSOZNDT in njegovi privrženci v Ljubljani ustoličili tretjerazredno in nevedno socialistično vlado, nakar so poskusili ustoličiti pozni socializem še na ravni Organizacije združenih narodov. Ob tem kaže spomniti na predvolilno geslo poznih socialistov: od poraza do poraza do končne zmage!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Cerarjeve "smešne koalicije" niti Frank Underwood ne more več rešiti pred porazom
4
28.03.2017 23:40
Tik pred današnjim razširjenim vrhom koalicije je precej nepričakovano odstopil Gorazd Skubin, direktor Holdinga slovenskih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Če ima Evropa dve hitrosti, potem jih ima Slovenija vsaj pet
4
26.03.2017 12:00
Potniški vlaki v Franciji, Italiji, Španiji, Nemčiji in še kje po Evropi vozijo s hitrostjo 200, 250 ali celo skoraj 400 ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Ste že kdaj videli vojaško astronavtsko obleko? Če ste jo, kakšne barve je?
6
25.03.2017 23:59
Današnji tekst je konstrukcija, predvsem pa ni kompozicija. Te dni je bilo vse preveč dogodkov, ki so se vrtinčili okrog moje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pravljica za vikend: Ali je IKEA socialistično podjetje?
15
24.03.2017 19:29
Verjetno je veliko bralcev zastriglo z ušesi že samo ob naslovu, a preden odgovorimo na vprašanje, najprej nekaj podatkov o ... Več.
Piše: Bine Kordež
Hommage Michaelu Novaku, harvardskemu teologu kapitalizma
0
23.03.2017 23:17
Sredi februarja je v Washingtonu umrl Američan Michael Novak, eden največjih katoliških intelektualcev našega časa. Michaela ... Več.
Piše: Keith Miles
London po Londonu
7
22.03.2017 23:59
Natanko leto dni po terorističnih napadih v Bruslju se je zgodil nov incident v Londonu, ki bi utegnil prav tako imeti podobno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Vsi mi smo Američani
4
19.03.2017 11:59
Če napišem, da smo vsi američani, potem hočem reči, da je vse kar vsak dan delamo, mislimo ali oblačimo, na takšen ali drugačen ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Kapitalska patologija stolpnic: čim manj stroškov za čim več vsebin
3
19.03.2017 07:25
Vstopimo v sredico komentarjakarbrez uvoda, v svet stolpnic, v svet urbanih inovacij. To je tekst o njihovi lepoti in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Obletnice: Jože Pučnik in Nova revija
1
18.03.2017 15:13
Jože Pučnik je bil hkrati svobodoljuben in konservativen politik. V Novi reviji,pozneje pa v državni politiki si je prizadeval ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Milojka, prihaja Gorski zdravnik, čas je za zdravstveno reformo!
2
16.03.2017 00:57
Morda niste vedeli, toda danes popoldne pride v Ljubljano znameniti Gorski zdravnik, der Bergdoktor. V Mercator v Šiško, kjer bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nekaj preprostih dejstev o "državni pomoči" Cimosu
23
14.03.2017 22:59
Državna pomoč in Cimos je verjetno ena izmed najbolj pogostih besednih zvez zadnjihtednov. Ne mine dan, da ne bi vsaj nekajkrat ... Več.
Piše: Bine Kordež
Makedonski sod smodnika: vroča politična kuhinja, v katero se mešata Albanija in Kosovo
6
12.03.2017 22:00
Ker iz Makedonije prihajajo vedno bolj zaskrbljujoče informacije o politični krizi, ki je nedavne parlamentarne volitve nikakor ... Več.
Piše: Ivanka Dodovska
Če želiš igrati nogomet, začneš iskati nogometaše. Če želiš plesati, iščeš plesalke. Če želiš vojno, začneš iskati vojake.
11
12.03.2017 12:00
Naborništvo prikazujejo kot nekaj, s čimer bi fante rešili odvisnosti od računalnikov, jih prisilili, da bi se več gibali, bolj ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Katedrala socializma: neverjetna zgodba Ivane Tomljenović
0
11.03.2017 23:23
Še preden bom vstopil v današnji komentar, objavljam v uvodu neplačan oglas:Obiščite Zagreb, to elegantno evropsko prestolnico, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova Evropa po Versaillesu: tesno povezana sedmerica, okoli katere bo krožila revna periferija?
10
10.03.2017 23:59
Naš diplomatski komentator je pod drobnogled vzel sporočilo nedavnega srečanja štirih evropskih voditeljev v kraju, kjer so ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Moške kvote: Biti moški v današnji slovenski družbi je greh!
6
05.03.2017 11:55
Je naša družba moška? Ne, ženska je. V provokativnem romanu Podreditev Michela Houellebecqa - slovenski prevod je z nekaj zamude ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Prvih 100 let Bauhausa: Itten-Gropiusov paradoks
15
04.03.2017 23:59
Naportalu+z današnjim dnem začenjam s slavji ob stoletnici ustanovitve umetniške šoleBauhausiz leta 1919. Kmalu bo minilo sto ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Negotovi slovensko-evropski objem v grozeči senci nove železne zavese
9
03.03.2017 21:30
JunckerjevaBela knjigani prebudila posebne pozornosti pri slovenskih voditeljih. Morda ne verjamejo, da prihaja čas odločitev in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pismo Miru Cerarju bržkone ne bo ničesar spremenilo, toda določene stvari je pač treba napisati
17
01.03.2017 00:00
Spoštovani predsednik vlade, nikoli si nisem mislil, da bova kdaj tako komunicirala. Toda ker te drugače ne morem več doseči, se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Also sprach Ivan Lotrič, Tako je govoril Ivan Lotrič
1
26.02.2017 06:00
Današnji komentar je v celoti posvečenIvanu Lotriču, človeku, ki svojega glasu ni nikoli oddaljil od svojega govora, od smisla ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sramota! Kako profesorsko vlado Mira Cerarja pred ustavnim sodiščem zlahka postavimo na laž!
Uredništvo
Ogledov: 1.676
02/
Cerarjeve "smešne koalicije" niti Frank Underwood ne more več rešiti pred porazom
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.456
03/
Zunanje ministrstvo odgovarja: ker so informacije, o katerih sprašuje portal+, tajne, nam na vprašanja ne morejo odgovoriti!
Igor Mekina
Ogledov: 1.547
04/
Z lansko izgubo Kliničnega centra bi lahko pokrili 25.000 plač medicinskih sester!
Uredništvo
Ogledov: 1.507
05/
Pravljica za vikend: Ali je IKEA socialistično podjetje?
Bine Kordež
Ogledov: 1.260
06/
Slovenska vojska na četrto generacijo vojne ni pripravljena, vladajoča koalicija pa nima pojma, kaj to sploh je!
Ivan H. Kukec
Ogledov: 1.536
07/
London po Londonu
Iztok Mirošič
Ogledov: 1.460
08/
Reševanje Cimosa ni le nacionalna katastrofa. Je bistveno več od tega. Je simptom strateške bebavosti in operativne nesposobnosti slovenske države.
Marko Golob
Ogledov: 2.299
09/
Hommage Michaelu Novaku, harvardskemu teologu kapitalizma
Keith Miles
Ogledov: 943
10/
Za rešetkami Erdoganovega avtoritarnega režima ječi že okoli 200 turških novinarjev in urednikov
Ariana Ferfila
Ogledov: 1.089