Komentar

Božično-novoletna "roštiljada" v Jankovićevi palanki

Zdaj razumem, zakaj v Beogradu ni več trubačev, je bil sarkastičen moj srbski prijatelj: ker so vsi v Ljubljani! Božično-novoletno slovensko prestolnico poleg zlatih trobent preveva še vonj čevapčičev in pleskavic, ki jih množica obiskovalcev jemlje kot nacionalno jed, hrvaških glasbenikov na ljubljanskih trgih pa je več kot v adventnem Zagrebu. Konec koncev so že skoraj del glasbene kvote, ki jo je legaliziral eden najbolj totalitarnih medijskih zakonov na svetu.

29.12.2016 23:15
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Ljubljana   advent   Dunaj   Zagreb   Janković   Radomir Konstantinović   palanka   čevapčiči   trubači   meščanstvo

Foto: Citymagazine

Za razumevanja stanja stvari adventne Ljubljane je bistven podatek, da gre za poraz srednjeevropske urbane kulture pred kmečko-proletarskim primitivizmom.

Veseli december je v zadnjih letih, ko najlepšemu mestu na svetu načeluje najbolj pošten župan na svetu, res fenomen sui generis, kot bi rekli. Ljubljančani, ki živijo v središču mesta, bežijo iz stanovanj ali jih oddajajo veselim tujim turistom, samo da jim ne bi bilo treba vsak večer trpeti ob zlatih zvokih romskih pihačev. Pred invazivno poročno-pogrebno muziko, pravijo tisti najbolj inovativni, je dobro dodatno zatesniti okna, saj poleg zvokov v meščanska stanovanja hitro vdre tudi tisti nepozabni vonj roštilja, se pravi čevapčičev, pleskavic, ražnjičev, pikantnih klobasic in drugih tradicionalnih slovenskih specialitet. Če k temu dodamo še senf, ajvar in čebulo, je simfonija vonjav dejansko prvinska. Nazaj na Balkan oziroma vrnitev k uskoškim koreninam, bi se moral glasiti prihodnji slogan ljubljanskega turizma. Glasbena podlaga bi bila lahko skladba Čevapčiči, ki sta jo zapela legendarna Korado in Brendi, videospot pa je sploh poglavje zase, saj se meščanski filistri ob njem počutijo bolj ogrožene kot pred islamskimi teroristi. Toda "štimunga", ki jo prinašajo Čevapčiči, je prav tisto, v kar se je spremenila Jankovićeva adventna Ljubljana: v parado neurbaniziranega ponosa, v festival nacejanja s ceninim kuhanim vinom in nažiranja z mastno južnjaško hrano.

 

Upam, da bo vsaj kdo izgubil apetit ob tem umetniškem izdelku.

 

 

Vendar moramo biti pošteni in priznati tudi nekaj drugega: dolgoletni gradonačelnik Ljubljane je z 1,7 milijona nočitev nacionalni šampion. In v tem pogledu je jasno tudi to, da trum tujih turistov dejansko ne zanima izvor "božične" glasbe, ob kateri se tresejo okna in vitraži Stare Ljubljane. Tujcem se zdi balkanska glasba fajn, mi je razlagal veleposlanik ene od najbolj prijateljskih članic Evropske unije. Zanje je Slovenija ravno prav eksotična, balkanska država in vzdušje na ljubljanskih ulicah jih v njihovi nevednosti samo še utrjuje. Bolj so presenečeni, če na Čopovi ali na Tromostovju vidijo harmonikaša v slovenski narodni noši, citrarja ali pa celo lajnarja. Zdi se jim, da je to avstrijska ali švicarska glasba. Ambasador mi tega ni pripovedoval privoščljivo, pač pa z rahlo otožnim pragmatizmom, češ, če je dobro za turizem, bo moralo biti pač dobro tudi za ljudi, nacionalni ponos gor ali dol.

 

Ampak ali je s trubači kaj narobe? Jasno, da ne. Edinole prostor in čas so v Ljubljani zgrešili. Vsaka glasba ima svoj ambient, v kateremse najbolje "sliši". To velja tudi za cigansko. Tudi Dragojević ali Vinko Coce ne spadata pozimi na smučišče v Kranjsko goro, podobno kot bi bilo deplasirano avgusta na hvarski rivi nažigati Avsenike. Ko sem pred leti smučal v enem izmed bolj eksotičnih hrvaških smučišč, so ob vstopni postaji razmajane sedežnice iz prejšnjega stoletja iz hreščečih zvočnikov prihajali takti goranske glasbe. Če kdo ne ve, to je avtohtona glasba iz Gorskega Kotarja, ki močno spominja na sosednjo slovensko narodnozabavno. Da bi Hrvati na svojem smučišču vrteli dalmatinske klape, jim ni padlo na kraj pameti. Ker tja pač ne sodijo. Kdor se profesionalno ukvarja s turizmom, mu je to jasno.

 

Adventni Dunaj, sinonim za romantično prebožično vzdušje Srednje Evrope. Brez pleskavic in čebule.

 

 

Seveda je v mestih drugače. Dunajski kvart Naschmarkt v 6. becirku je s svojim rahlo orientalskim pridihom več kot odličen kraj, kamor se številni Dunajčani napotijo v petek zvečer bodisi na drink bodisi na koncert ene izmed gostujočih glasbenih skupin. V Berlinu pojdite v Kreuzberg ali pa še raje v Neukölln, pa bo šarm Orienta povsod okoli vas. Ne boste pa eksotike našli v strogem centru Dunaja ali Berlina, še najmanj na božičnih sejmih. Ker je tam glasba povsem jasno določena. V izogib nesporazumu, urbana etno glasba je danes popularna in vsekakor predstavlja inteligentno, kozmopolitsko mešanje kultur. Nekakšen glasbeni multi-kulti. Kdor se je kdaj prepustil njenim vibracijam, se ob ljubljanskem trubaškem kozlanju pač ne bo dobro počutil. Morda je kleč v tem, da sta Dunaj in Zagreb, v marsičem celo Gradec in Trst, vseeno mesti, avstrijska in hrvaška prestolnica sta povrhu vsega tudi metropoli. Tisto, kar predstavlja Ljubljana, pa je v najboljšem primeru provincialna prestolnica, se pravi precejšnja periferija. Radomir Konstantinović, srbski filozof postmoderne, je v tem kontektu skoval koncept t.i. palanke. Kaj je palanka in kaj ima z Ljubljano? Konstantinović jo definira kot "svet med vasjo in mestom", "svet između sela i grada", ki torej ni niti vas niti mesto. Če palanko kot metaforo postavimo v ljubljanski "veseli december", potem je to svojevrsten lakmusov papir stopnje urbaniziranosti mesta. Pojdite na adventni sejem k Avstrijcem ali v Zagreb in nemudoma vam bo jasno, za kaj gre. Za občutek tradicije, umeščenosti v srednjeevropski prostor in čas. Predbožični Dunaj ali Zagreb, če dlje niti ne zahajamo, se zibljeta v taktih božičnih melodij, klasičnih, jazzovskih ali šansonskih, saj je vseeno. Bistvena je zmaga urbane kulture nad kmečko-proletarskim primitivizmom. Sprehodite se po praznično okrašenih ulicah teh dveh metropol in potem naredite sprehod od Filipovega dvorca do Pošte. Ljubljana je preplavljena z življem, ki že od daleč kaže, od kod prihaja. Kot cow boys - kravji pastirji, mar ne? - hodijo vštric, tako kot je pač to v navadi na vaseh, zaletavajo se v mimoideoče, ker so tako navajeni od doma. Proletariat v trgovini s porcelanom rodi le črepinje.

 

 

Advent v Zagrebu je eden najlepših v Evropi.

 

 

Aktualni ljubljanski župan ni nič drugega kot ena izmed institucionalnih posledic retrogradnih, antikozmopolitskih oziroma narodnjaških procesov. Prenovljene fasade, na novo tlakovani trgi in ulice so privlačne za obiskovalce, ustvarjajo ljubljansko Potemkinovo vas, ob kateri se večini volivcev milo stori. Vsi se pridušajo, da je Zoki "veliko naredil za Ljubljano", obenem pa relativistično dodajajo, da "saj se ve, kako on dela, ampak je vsaj veliko dal tudi mestu", in ob tej sijajni posttranzicijski "distributivni pravičnosti", ki bi intrigirala celo Gogolja, je sleherno upanje na spremembe pravzaprav absurdno. Meščanstvo so v Ljubljani zdesetkali komunistični revolucionarji, preostanek elite pa se je potem bodisi degradiral v napol ruralne občane bodisi se resignirano umaknil iz javnosti. Ljubljana ne bo prestolnica, dokler meščanstvo ne bo ponovno zahtevalo tistega, kar mu zgodovinsko pripada. To pa je že zaradi demografske strukture praktično nemogoče.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Ustavimo konje: Intelektualna poštenost in neznosna lahkotnost obtoževanja
0
10.07.2020 00:47
Ko je Janševa vlada sprejela omejevalne ukrepe proti koronavirusu, mi je zaskrbljen prijatelj izItalijeposlal članek (ki se je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
16
08.07.2020 23:30
Ideja o podvigu, s katerim bi z oblasti spravili janšistične fašiste, predstavlja največji možni mentalni domet naše dvorne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
8
08.07.2020 11:30
V Sloveniji se je obsedenost z oblastjo obdržala do današnjih dni, saj privrženci revolucionarnih tradicij začno s protesti in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
26
06.07.2020 00:30
Napovedovali so tesen izid, morda celo zmago opozicijskih socialistov, ki so šli na volitve s koalicijo Restart, pa se je na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko sem na odru in so vame uprte stotine oči, se šele zavem, da zares obstajam!
13
04.07.2020 21:59
Katarina Stegnar povezuje svojo osebno obliko z natančno nadzorovanim izjavljanjem. Tudi takrat, ko se v njej sproži ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 5.271
02/
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.652
03/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.661
04/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.911
05/
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
Uredništvo
Ogledov: 1.795
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.879
07/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.555
08/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.480
09/
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.279
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 1.112