Komentar

Božično-novoletna "roštiljada" v Jankovićevi palanki

Zdaj razumem, zakaj v Beogradu ni več trubačev, je bil sarkastičen moj srbski prijatelj: ker so vsi v Ljubljani! Božično-novoletno slovensko prestolnico poleg zlatih trobent preveva še vonj čevapčičev in pleskavic, ki jih množica obiskovalcev jemlje kot nacionalno jed, hrvaških glasbenikov na ljubljanskih trgih pa je več kot v adventnem Zagrebu. Konec koncev so že skoraj del glasbene kvote, ki jo je legaliziral eden najbolj totalitarnih medijskih zakonov na svetu.

29.12.2016 23:15
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Ljubljana   advent   Dunaj   Zagreb   Janković   Radomir Konstantinović   palanka   čevapčiči   trubači   meščanstvo

Foto: Citymagazine

Za razumevanja stanja stvari adventne Ljubljane je bistven podatek, da gre za poraz srednjeevropske urbane kulture pred kmečko-proletarskim primitivizmom.

Veseli december je v zadnjih letih, ko najlepšemu mestu na svetu načeluje najbolj pošten župan na svetu, res fenomen sui generis, kot bi rekli. Ljubljančani, ki živijo v središču mesta, bežijo iz stanovanj ali jih oddajajo veselim tujim turistom, samo da jim ne bi bilo treba vsak večer trpeti ob zlatih zvokih romskih pihačev. Pred invazivno poročno-pogrebno muziko, pravijo tisti najbolj inovativni, je dobro dodatno zatesniti okna, saj poleg zvokov v meščanska stanovanja hitro vdre tudi tisti nepozabni vonj roštilja, se pravi čevapčičev, pleskavic, ražnjičev, pikantnih klobasic in drugih tradicionalnih slovenskih specialitet. Če k temu dodamo še senf, ajvar in čebulo, je simfonija vonjav dejansko prvinska. Nazaj na Balkan oziroma vrnitev k uskoškim koreninam, bi se moral glasiti prihodnji slogan ljubljanskega turizma. Glasbena podlaga bi bila lahko skladba Čevapčiči, ki sta jo zapela legendarna Korado in Brendi, videospot pa je sploh poglavje zase, saj se meščanski filistri ob njem počutijo bolj ogrožene kot pred islamskimi teroristi. Toda "štimunga", ki jo prinašajo Čevapčiči, je prav tisto, v kar se je spremenila Jankovićeva adventna Ljubljana: v parado neurbaniziranega ponosa, v festival nacejanja s ceninim kuhanim vinom in nažiranja z mastno južnjaško hrano.

 

Upam, da bo vsaj kdo izgubil apetit ob tem umetniškem izdelku.

 

 

Vendar moramo biti pošteni in priznati tudi nekaj drugega: dolgoletni gradonačelnik Ljubljane je z 1,7 milijona nočitev nacionalni šampion. In v tem pogledu je jasno tudi to, da trum tujih turistov dejansko ne zanima izvor "božične" glasbe, ob kateri se tresejo okna in vitraži Stare Ljubljane. Tujcem se zdi balkanska glasba fajn, mi je razlagal veleposlanik ene od najbolj prijateljskih članic Evropske unije. Zanje je Slovenija ravno prav eksotična, balkanska država in vzdušje na ljubljanskih ulicah jih v njihovi nevednosti samo še utrjuje. Bolj so presenečeni, če na Čopovi ali na Tromostovju vidijo harmonikaša v slovenski narodni noši, citrarja ali pa celo lajnarja. Zdi se jim, da je to avstrijska ali švicarska glasba. Ambasador mi tega ni pripovedoval privoščljivo, pač pa z rahlo otožnim pragmatizmom, češ, če je dobro za turizem, bo moralo biti pač dobro tudi za ljudi, nacionalni ponos gor ali dol.

 

Ampak ali je s trubači kaj narobe? Jasno, da ne. Edinole prostor in čas so v Ljubljani zgrešili. Vsaka glasba ima svoj ambient, v kateremse najbolje "sliši". To velja tudi za cigansko. Tudi Dragojević ali Vinko Coce ne spadata pozimi na smučišče v Kranjsko goro, podobno kot bi bilo deplasirano avgusta na hvarski rivi nažigati Avsenike. Ko sem pred leti smučal v enem izmed bolj eksotičnih hrvaških smučišč, so ob vstopni postaji razmajane sedežnice iz prejšnjega stoletja iz hreščečih zvočnikov prihajali takti goranske glasbe. Če kdo ne ve, to je avtohtona glasba iz Gorskega Kotarja, ki močno spominja na sosednjo slovensko narodnozabavno. Da bi Hrvati na svojem smučišču vrteli dalmatinske klape, jim ni padlo na kraj pameti. Ker tja pač ne sodijo. Kdor se profesionalno ukvarja s turizmom, mu je to jasno.

 

Adventni Dunaj, sinonim za romantično prebožično vzdušje Srednje Evrope. Brez pleskavic in čebule.

 

 

Seveda je v mestih drugače. Dunajski kvart Naschmarkt v 6. becirku je s svojim rahlo orientalskim pridihom več kot odličen kraj, kamor se številni Dunajčani napotijo v petek zvečer bodisi na drink bodisi na koncert ene izmed gostujočih glasbenih skupin. V Berlinu pojdite v Kreuzberg ali pa še raje v Neukölln, pa bo šarm Orienta povsod okoli vas. Ne boste pa eksotike našli v strogem centru Dunaja ali Berlina, še najmanj na božičnih sejmih. Ker je tam glasba povsem jasno določena. V izogib nesporazumu, urbana etno glasba je danes popularna in vsekakor predstavlja inteligentno, kozmopolitsko mešanje kultur. Nekakšen glasbeni multi-kulti. Kdor se je kdaj prepustil njenim vibracijam, se ob ljubljanskem trubaškem kozlanju pač ne bo dobro počutil. Morda je kleč v tem, da sta Dunaj in Zagreb, v marsičem celo Gradec in Trst, vseeno mesti, avstrijska in hrvaška prestolnica sta povrhu vsega tudi metropoli. Tisto, kar predstavlja Ljubljana, pa je v najboljšem primeru provincialna prestolnica, se pravi precejšnja periferija. Radomir Konstantinović, srbski filozof postmoderne, je v tem kontektu skoval koncept t.i. palanke. Kaj je palanka in kaj ima z Ljubljano? Konstantinović jo definira kot "svet med vasjo in mestom", "svet između sela i grada", ki torej ni niti vas niti mesto. Če palanko kot metaforo postavimo v ljubljanski "veseli december", potem je to svojevrsten lakmusov papir stopnje urbaniziranosti mesta. Pojdite na adventni sejem k Avstrijcem ali v Zagreb in nemudoma vam bo jasno, za kaj gre. Za občutek tradicije, umeščenosti v srednjeevropski prostor in čas. Predbožični Dunaj ali Zagreb, če dlje niti ne zahajamo, se zibljeta v taktih božičnih melodij, klasičnih, jazzovskih ali šansonskih, saj je vseeno. Bistvena je zmaga urbane kulture nad kmečko-proletarskim primitivizmom. Sprehodite se po praznično okrašenih ulicah teh dveh metropol in potem naredite sprehod od Filipovega dvorca do Pošte. Ljubljana je preplavljena z življem, ki že od daleč kaže, od kod prihaja. Kot cow boys - kravji pastirji, mar ne? - hodijo vštric, tako kot je pač to v navadi na vaseh, zaletavajo se v mimoideoče, ker so tako navajeni od doma. Proletariat v trgovini s porcelanom rodi le črepinje.

 

 

Advent v Zagrebu je eden najlepših v Evropi.

 

 

Aktualni ljubljanski župan ni nič drugega kot ena izmed institucionalnih posledic retrogradnih, antikozmopolitskih oziroma narodnjaških procesov. Prenovljene fasade, na novo tlakovani trgi in ulice so privlačne za obiskovalce, ustvarjajo ljubljansko Potemkinovo vas, ob kateri se večini volivcev milo stori. Vsi se pridušajo, da je Zoki "veliko naredil za Ljubljano", obenem pa relativistično dodajajo, da "saj se ve, kako on dela, ampak je vsaj veliko dal tudi mestu", in ob tej sijajni posttranzicijski "distributivni pravičnosti", ki bi intrigirala celo Gogolja, je sleherno upanje na spremembe pravzaprav absurdno. Meščanstvo so v Ljubljani zdesetkali komunistični revolucionarji, preostanek elite pa se je potem bodisi degradiral v napol ruralne občane bodisi se resignirano umaknil iz javnosti. Ljubljana ne bo prestolnica, dokler meščanstvo ne bo ponovno zahtevalo tistega, kar mu zgodovinsko pripada. To pa je že zaradi demografske strukture praktično nemogoče.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Da, da, to je švicarski hommage občutljivemu mladeniču po imenu Hugo Ball
0
15.01.2017 07:00
Dadaizemje postal prva nadnacionalna, globalna umetnost, ki se je manifestirala odZagrebadoTokija, odNew YorkadoMoskve. Če je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump bo na južni meji gradil zid, Cerar je tam že postavil bodečo žico, zdaj pa grozi še z zakonom o tujcih
19
12.01.2017 06:00
Prvič po razsodbi Evropskega sodišča za človekove pravice glede t.i. izbrisanih je Slovenija spet pod drobnogledom Amnesty ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Črka, črka je samo črka na papirju in čisto nič drugega"
0
08.01.2017 07:00
V času tolstojanskega romana je človeka obvladovala velika resnica, naj je bil to bog ali narod. Roman XX. stoletja je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletne Meditacije Vaclava Havla naj bodo knjiga leta 2017 za Slovence
9
02.01.2017 18:08
Vaclav Havel je umrl pred dobrimi petimi leti, 18. decembra 2011. Nanj sem se spomnil ob smrti Ljuba Sirca; to sem omenil v ... Več.
Piše: Keith Miles
Dokler ples ne postane umetnost, je le paritveni obred
1
01.01.2017 06:00
Ples posameznika je zapeljevanje drugih, je narcizem in virtuoznost. Ples parov je ritmično ponavljanje dogovorjenih gibov, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Razodetje poznega socializma: "Mi vsi smo zaslužni za osamosvojitev."
13
27.12.2016 19:00
Petkova državna proslava ob Dnevu samostojnosti in enotnosti, na kateri je bil osrednji govorec predsednik Državnega sveta, je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Milijarda let je še do konca sveta. Naj bo sila z vami.
0
25.12.2016 08:10
Katoliška inkvizicija ni zažgala na grmadiGiordana Bruna, filozofa in pesnika, astronoma ter matematika, samo zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Predbožična nočna mora Angele Merkel in grozeči somrak nemške prihodnosti
17
21.12.2016 01:26
Nebo nad Berlinom, ki je v znamenitem črno-belem filmu Wima Wendersa sive barve, se je v ponedeljek obarvalo rdeče. Strah pred ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Odpraviti je treba ljudi ali pa vojno. Obojega ni mogoče imeti.
0
17.12.2016 23:57
Umetnost je predvsem polna vera - tudi v nesmisle. Religija pa je prazna vera v smiselno upanje, predvsem pa je religija ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Legitimizacija socializma v diplomaciji ali primer Pahorjevega varovanca Stanislava Vidoviča
9
16.12.2016 14:59
Primer Vidovič, opozarja nekdanji zunanji minister in naš komentator Dimitrij Rupel, odpira občutljivo vprašanje našega odnosa ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
V svetu pametnih telefonov Uber ni problem, temveč rešitev
14
12.12.2016 20:58
Ko gre za Uber me najbolj fascinira fanatizem, s katerim redki posvečeni leta 2016 branijo stališče, da je pred digitalnimi ... Več.
Piše: Aljuš Pertinač
Danes je 12.12.: Če ne bodo nagnali Milojke, si Cerarjeva vlada ne zasluži niti naziva izvršni svet
14
11.12.2016 22:30
Napovedovali smo že, da bo današnji datum za ministrico za zdravje, koalicijo in vlado prelomen. Ključni del zdravstvene ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
David Kakabadze ali avantgarda sredi zadušljivega provincializma
6
11.12.2016 07:05
Ruralni komunisti so nenehoma množično plesali folklorne plese ter umetnike prepričevali in jim svetovali, da bi bilo dobro, če ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poraz samotnega geparda ali referendum proti narcisizmu elite
2
08.12.2016 22:29
Če smo tik pred italijanskim referendumom objavili komentar našega sodelavca Larisa Gaiserja, je zdaj čas, da pride na vrsto ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Homagge Ljubu Sircu: Nihče ni prerok v svoji domovini
2
07.12.2016 21:17
S kratkim zapisom našega britanskega sodelavca Keitha Milesa zaključujemo trilogijo o Ljubu Sircu, za katerega se dejansko zdi, ... Več.
Piše: Keith Miles
Stoletje Ljuba Sirca
0
05.12.2016 20:00
Bi bil Pezdir danes to, kar je, če ne bi bilo Sirca, se sprašuje avtor, to je Rado Pezdir, čigar spomine na pokojnega ekonomista ... Več.
Piše: Rado Pezdir
Vživel sem se v navidezno poslansko stanje duha
2
04.12.2016 21:56
Kvota slovenske glasbe in njeni neživljenjski deleži, ki jih morajo v svojih programih po zadnjih spremembah zakona o medijih ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko Helmut zaradi sramu nad svojim narodom postane John, se rodi Adolf Govno
4
03.12.2016 20:00
Johna Heartfielda je sram, da se je rodil v takšno nacijo, ki je za svojo metodo uveljavljanja izbrala preganjanje ljudi,za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam: Odmaknjeni Ljubo Sirc
5
03.12.2016 01:09
Na Portalu PLUS se bomo pokojnega Ljuba Sirca, s katerim smo aprila 2015 objavili izjemno obsežen intervju, spomnili s tremi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Italijani pred referendumom: nevarne ustavne reforme "babyface" avtokrata Renzija
5
01.12.2016 21:30
Pred jutrišnjim referendumom v sosednji Italiji, na katerem bodo odločali o reformi ustave, smo za komentar zaprosili našega ... Več.
Piše: Laris Gaiser
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Propad Cerarjevega javnega zdravstva: premraženi pacienti so v bundah, šalih, kapah in rokavicah ure in ure čakali na zdravnika
Uredništvo
Ogledov: 3.246
02/
Vojne razmere na ljubljanski Urgenci: pacienti so ležali vsepovsod, hodniki so bili mrzli, ljudje premraženi!
Uredništvo
Ogledov: 3.538
03/
Tetra-biznis: Zakaj hočejo Američani poslušati našo policijo, posredniki pa zapravljati vaš denar
Uredništvo
Ogledov: 1.886
04/
Vodstvo Zavoda AIPA je plačalo rekordna 2 milijona evrov za odvetniški avans v primeru svoje razrešitve!
Uredništvo
Ogledov: 1.776
05/
Trump bo na južni meji gradil zid, Cerar je tam že postavil bodečo žico, zdaj pa grozi še z zakonom o tujcih
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.423
06/
Kadrovski poker v Hitu je ušel izpod nadzora, Jamnik napol skrivaj v Novi Gorici, bo SDH končno le udaril po mizi?
Uredništvo
Ogledov: 1.243
07/
Po sledi ovadbe, ki močno bremeni Bohinca: O uvedbi preiskave bo odločeno med potrjevanjem novih ustavnih sodnikov
Uredništvo
Ogledov: 1.016
08/
Novogoriška ruleta: Hitovo vesolje zabave drvi v kadrovsko črno luknjo
Uredništvo
Ogledov: 1.877
09/
Zloraba na AKOS: Vsaka druga Dolenčeva odločba je bila nezakonita; bo Muha spremenila prakso?
Uredništvo
Ogledov: 1.540
10/
Popravek: "Tetra- biznis: Zakaj hočejo Američani poslušati našo policijo, posredniki pa zapravljati vaš denar"
Uredništvo
Ogledov: 582