Komentar

Božično-novoletna "roštiljada" v Jankovićevi palanki

Zdaj razumem, zakaj v Beogradu ni več trubačev, je bil sarkastičen moj srbski prijatelj: ker so vsi v Ljubljani! Božično-novoletno slovensko prestolnico poleg zlatih trobent preveva še vonj čevapčičev in pleskavic, ki jih množica obiskovalcev jemlje kot nacionalno jed, hrvaških glasbenikov na ljubljanskih trgih pa je več kot v adventnem Zagrebu. Konec koncev so že skoraj del glasbene kvote, ki jo je legaliziral eden najbolj totalitarnih medijskih zakonov na svetu.

29.12.2016 23:15
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Ljubljana   advent   Dunaj   Zagreb   Janković   Radomir Konstantinović   palanka   čevapčiči   trubači   meščanstvo

Foto: Citymagazine

Za razumevanja stanja stvari adventne Ljubljane je bistven podatek, da gre za poraz srednjeevropske urbane kulture pred kmečko-proletarskim primitivizmom.

Veseli december je v zadnjih letih, ko najlepšemu mestu na svetu načeluje najbolj pošten župan na svetu, res fenomen sui generis, kot bi rekli. Ljubljančani, ki živijo v središču mesta, bežijo iz stanovanj ali jih oddajajo veselim tujim turistom, samo da jim ne bi bilo treba vsak večer trpeti ob zlatih zvokih romskih pihačev. Pred invazivno poročno-pogrebno muziko, pravijo tisti najbolj inovativni, je dobro dodatno zatesniti okna, saj poleg zvokov v meščanska stanovanja hitro vdre tudi tisti nepozabni vonj roštilja, se pravi čevapčičev, pleskavic, ražnjičev, pikantnih klobasic in drugih tradicionalnih slovenskih specialitet. Če k temu dodamo še senf, ajvar in čebulo, je simfonija vonjav dejansko prvinska. Nazaj na Balkan oziroma vrnitev k uskoškim koreninam, bi se moral glasiti prihodnji slogan ljubljanskega turizma. Glasbena podlaga bi bila lahko skladba Čevapčiči, ki sta jo zapela legendarna Korado in Brendi, videospot pa je sploh poglavje zase, saj se meščanski filistri ob njem počutijo bolj ogrožene kot pred islamskimi teroristi. Toda "štimunga", ki jo prinašajo Čevapčiči, je prav tisto, v kar se je spremenila Jankovićeva adventna Ljubljana: v parado neurbaniziranega ponosa, v festival nacejanja s ceninim kuhanim vinom in nažiranja z mastno južnjaško hrano.

 

Upam, da bo vsaj kdo izgubil apetit ob tem umetniškem izdelku.

 

 

Vendar moramo biti pošteni in priznati tudi nekaj drugega: dolgoletni gradonačelnik Ljubljane je z 1,7 milijona nočitev nacionalni šampion. In v tem pogledu je jasno tudi to, da trum tujih turistov dejansko ne zanima izvor "božične" glasbe, ob kateri se tresejo okna in vitraži Stare Ljubljane. Tujcem se zdi balkanska glasba fajn, mi je razlagal veleposlanik ene od najbolj prijateljskih članic Evropske unije. Zanje je Slovenija ravno prav eksotična, balkanska država in vzdušje na ljubljanskih ulicah jih v njihovi nevednosti samo še utrjuje. Bolj so presenečeni, če na Čopovi ali na Tromostovju vidijo harmonikaša v slovenski narodni noši, citrarja ali pa celo lajnarja. Zdi se jim, da je to avstrijska ali švicarska glasba. Ambasador mi tega ni pripovedoval privoščljivo, pač pa z rahlo otožnim pragmatizmom, češ, če je dobro za turizem, bo moralo biti pač dobro tudi za ljudi, nacionalni ponos gor ali dol.

 

Ampak ali je s trubači kaj narobe? Jasno, da ne. Edinole prostor in čas so v Ljubljani zgrešili. Vsaka glasba ima svoj ambient, v kateremse najbolje "sliši". To velja tudi za cigansko. Tudi Dragojević ali Vinko Coce ne spadata pozimi na smučišče v Kranjsko goro, podobno kot bi bilo deplasirano avgusta na hvarski rivi nažigati Avsenike. Ko sem pred leti smučal v enem izmed bolj eksotičnih hrvaških smučišč, so ob vstopni postaji razmajane sedežnice iz prejšnjega stoletja iz hreščečih zvočnikov prihajali takti goranske glasbe. Če kdo ne ve, to je avtohtona glasba iz Gorskega Kotarja, ki močno spominja na sosednjo slovensko narodnozabavno. Da bi Hrvati na svojem smučišču vrteli dalmatinske klape, jim ni padlo na kraj pameti. Ker tja pač ne sodijo. Kdor se profesionalno ukvarja s turizmom, mu je to jasno.

 

Adventni Dunaj, sinonim za romantično prebožično vzdušje Srednje Evrope. Brez pleskavic in čebule.

 

 

Seveda je v mestih drugače. Dunajski kvart Naschmarkt v 6. becirku je s svojim rahlo orientalskim pridihom več kot odličen kraj, kamor se številni Dunajčani napotijo v petek zvečer bodisi na drink bodisi na koncert ene izmed gostujočih glasbenih skupin. V Berlinu pojdite v Kreuzberg ali pa še raje v Neukölln, pa bo šarm Orienta povsod okoli vas. Ne boste pa eksotike našli v strogem centru Dunaja ali Berlina, še najmanj na božičnih sejmih. Ker je tam glasba povsem jasno določena. V izogib nesporazumu, urbana etno glasba je danes popularna in vsekakor predstavlja inteligentno, kozmopolitsko mešanje kultur. Nekakšen glasbeni multi-kulti. Kdor se je kdaj prepustil njenim vibracijam, se ob ljubljanskem trubaškem kozlanju pač ne bo dobro počutil. Morda je kleč v tem, da sta Dunaj in Zagreb, v marsičem celo Gradec in Trst, vseeno mesti, avstrijska in hrvaška prestolnica sta povrhu vsega tudi metropoli. Tisto, kar predstavlja Ljubljana, pa je v najboljšem primeru provincialna prestolnica, se pravi precejšnja periferija. Radomir Konstantinović, srbski filozof postmoderne, je v tem kontektu skoval koncept t.i. palanke. Kaj je palanka in kaj ima z Ljubljano? Konstantinović jo definira kot "svet med vasjo in mestom", "svet između sela i grada", ki torej ni niti vas niti mesto. Če palanko kot metaforo postavimo v ljubljanski "veseli december", potem je to svojevrsten lakmusov papir stopnje urbaniziranosti mesta. Pojdite na adventni sejem k Avstrijcem ali v Zagreb in nemudoma vam bo jasno, za kaj gre. Za občutek tradicije, umeščenosti v srednjeevropski prostor in čas. Predbožični Dunaj ali Zagreb, če dlje niti ne zahajamo, se zibljeta v taktih božičnih melodij, klasičnih, jazzovskih ali šansonskih, saj je vseeno. Bistvena je zmaga urbane kulture nad kmečko-proletarskim primitivizmom. Sprehodite se po praznično okrašenih ulicah teh dveh metropol in potem naredite sprehod od Filipovega dvorca do Pošte. Ljubljana je preplavljena z življem, ki že od daleč kaže, od kod prihaja. Kot cow boys - kravji pastirji, mar ne? - hodijo vštric, tako kot je pač to v navadi na vaseh, zaletavajo se v mimoideoče, ker so tako navajeni od doma. Proletariat v trgovini s porcelanom rodi le črepinje.

 

 

Advent v Zagrebu je eden najlepših v Evropi.

 

 

Aktualni ljubljanski župan ni nič drugega kot ena izmed institucionalnih posledic retrogradnih, antikozmopolitskih oziroma narodnjaških procesov. Prenovljene fasade, na novo tlakovani trgi in ulice so privlačne za obiskovalce, ustvarjajo ljubljansko Potemkinovo vas, ob kateri se večini volivcev milo stori. Vsi se pridušajo, da je Zoki "veliko naredil za Ljubljano", obenem pa relativistično dodajajo, da "saj se ve, kako on dela, ampak je vsaj veliko dal tudi mestu", in ob tej sijajni posttranzicijski "distributivni pravičnosti", ki bi intrigirala celo Gogolja, je sleherno upanje na spremembe pravzaprav absurdno. Meščanstvo so v Ljubljani zdesetkali komunistični revolucionarji, preostanek elite pa se je potem bodisi degradiral v napol ruralne občane bodisi se resignirano umaknil iz javnosti. Ljubljana ne bo prestolnica, dokler meščanstvo ne bo ponovno zahtevalo tistega, kar mu zgodovinsko pripada. To pa je že zaradi demografske strukture praktično nemogoče.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Janševo poročilo
6
20.01.2019 11:00
Pred nekaj dnevi jeJanez Janšaobjavil zanimiv, po mnenju pisca teh vrstic pa tudi prodoren spis z naslovomJanez Janša v štirih ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
John Cage in diktatura tonalitete: Najboljša vlada je tista vlada, ki sploh ne vlada!
0
20.01.2019 01:00
John Cage je z glasbenim obratom sprožil grandiozno filozofsko razpravo, ki se še dolgo ne bo utrudila. Pozval je vse bodoče ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova orodja demokracije: Ustvarjalna energija slovenskega naroda? Patetično? Res?
5
15.01.2019 22:56
Verjamem, da mora priti do povezovanja individualnih ustvarjalnih energij, če hočemo, da se nekaj resnično zgodi. Kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Majhnost si ustvarjamo sami: O Sloveniji in njeni zunanji politiki v primeru Kitajske in Indije
12
14.01.2019 20:00
Zadnji obisk slovenskega predsednika države ali vlade v Indiji in na Kitajskem se je zgodil, če so navedbe na straneh ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Slovensko nezaupanje v Cerkev ni noben fenomen, podobni trendi so tudi na Zahodu
15
13.01.2019 22:12
Po sveži raziskavi Ogledalo Slovenije, ki jo izvaja Valicon, Slovenci in Slovenke najbolj zaupamo gasilcem, medicinskim sestram, ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Telefon je veliko več kot žična povezava dveh aparatov na razdaljo, priključenih na isto omrežje
3
13.01.2019 08:00
Staš Vrenkoje umetnik, ki je pri svojih sedemindvajsetih letih v produkcijiLjudmile, laboratorija za znanost in umetnost,Zavoda ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Plan Kalergi ali preprosta resnica o veliki in neresnični zaroti
8
11.01.2019 23:59
Na spletu in socialnih omrežjih se v zadnjih letih širi ideja o zaroti, imenovaniPlan Kalergi. Gre za domnevni načrt o uničenju ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Šola prihodnosti: Da bi prenehali škodovati otrokom, moramo spremeniti šolski sistem od vrtca naprej!
15
09.01.2019 22:31
Ne moremo se več slepiti, da sedanji šolski sistem deluje, ugotavlja naša sodelavka Marjana Škalič, ki je nedavno izdala knjigo ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Ponovoletna razmišljanja: Mir v Evropi ni večen, slovensko igračkanje z državo pa zaskrbljujoče
11
09.01.2019 00:30
Podobno kot so Jugoslovani konec osemdesetih verjeli, da je njihova socialistična federativna republika večna, večina ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prestolnica in provinca: O visoki in malo manj visoki politiki med mestom in vasjo
14
07.01.2019 22:47
Slovenska država izvira iz opozicijskih, večinoma intelektualskih pobud, ki so bile praviloma povezane z Ljubljano, ta pa je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ukradene umetnine: Vrnitev lastnikom ali njihovim dedičem je moralna dolžnost države
12
06.01.2019 22:30
Glede na mnenje slovenskega ustavnega sodišča o razlastitvi se mi zdi, da bi se morala država aktivno zavzeti za popravo krivic ... Več.
Piše: Keith Miles
Umetnost je tista, ki me sili, da se ne umaknem na obrobje
0
05.01.2019 23:49
Kako bedno je gledati razumne ljudi, ki obnavljajo nacionalne romantične duše, rojene iz primestnih in ruralnih povesti, iz ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novoletna razmišljanja: Kitajska nima časa za človekove pravice in humano politiko do migrantov
22
31.12.2018 21:00
Kakšna je verjetnost, da bo Evropska unija, kakršno imamo danes, preživela izzive našega časa? Ali je liberalna politika, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Parva componere magnis* ali kako se nam je vse to moglo zgoditi
5
30.12.2018 18:00
Slovensko politično izročilo ni preprosto. Morda bi ga lahko označili kot omahljivo, čeprav je bilo včasih - vsaj po drugi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Let nad Beethovnovimi fugami: Telo je prostor, v katerem živi življenje
5
29.12.2018 20:26
Vzporedno z današnjim dnem bi moral pogledati v včerajšni dan, hkrati z obema pa v jutrišnjega, ker ni preteklosti in ni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nenavadna usoda 26. decembra: Praznik, ki je izgubil besedo "neodvisnost"
13
26.12.2018 19:59
Parlament je 26. december uzakonil kot državni praznikDan samostojnosti- brez neodvisnosti, namesto katere je leta 2005 dodal ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Sovražni govor ne škoduje zdravju: Božični čevapčiči v najlepši palanki na svetu
24
26.12.2018 09:00
Pred dvema letoma sem na tem mestu napisal nekoliko jezen komentar o božično-novoletni Ljubljani z naslovom Božično-novoletna ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Božična lamentacija ob obletnicah plebiscita in začetka večstrankarskega sistema
16
24.12.2018 18:59
V teh dneh praznujemo 28. obletnico plebiscita, za katerega je dala pobudo Demokratična opozicija Slovenije - DEMOS, ki je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Hommage Eduardu Stepančiču
0
23.12.2018 07:00
Eduard Stepančič je bil tih in izjemno skromen mož, poudarjal je vse robove geometričnega izčrtavanja naših življenj. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Projekt COBISS.net: Tomaž Seljak odgovarja Ministrstvu za zunanje zadeve
1
20.12.2018 23:38
Ministrstvo za zunanje zadeve očitno ne zmore ali ne želi prepoznati, da je COBISS.net za medresorski projekt, ki enakovredno ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Evropske volitve: Bo trmasta šamanka Violeta Bulc pokopala "liberalni trojček" Šarca, Cerarja in Bratuškove?
Uredništvo
Ogledov: 2,345
02/
Dolenjska vodovodna afera: Preplačane ruske cevi in izgubljeni milijoni, grozi celo vračanje evropskih sredstev!
Uredništvo
Ogledov: 1,936
03/
Plan Kalergi ali preprosta resnica o veliki in neresnični zaroti
Laris Gaiser
Ogledov: 1,996
04/
Slovensko nezaupanje v Cerkev ni noben fenomen, podobni trendi so tudi na Zahodu
Branko Cestnik
Ogledov: 1,479
05/
Esej o spoljenju: "Taki posegi v jezik so značilni za avtoritarne režime, ne pa za demokracije."
Uredništvo
Ogledov: 1,194
06/
Majhnost si ustvarjamo sami: O Sloveniji in njeni zunanji politiki v primeru Kitajske in Indije
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1,150
07/
Nova orodja demokracije: Ustvarjalna energija slovenskega naroda? Patetično? Res?
Miha Burger
Ogledov: 1,050
08/
Janševo poročilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,028
09/
Šola prihodnosti: Da bi prenehali škodovati otrokom, moramo spremeniti šolski sistem od vrtca naprej!
Marjana Škalič
Ogledov: 1,445
10/
Ponovoletna razmišljanja: Mir v Evropi ni večen, slovensko igračkanje z državo pa zaskrbljujoče
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,444