Komentar

Božično-novoletna "roštiljada" v Jankovićevi palanki

Zdaj razumem, zakaj v Beogradu ni več trubačev, je bil sarkastičen moj srbski prijatelj: ker so vsi v Ljubljani! Božično-novoletno slovensko prestolnico poleg zlatih trobent preveva še vonj čevapčičev in pleskavic, ki jih množica obiskovalcev jemlje kot nacionalno jed, hrvaških glasbenikov na ljubljanskih trgih pa je več kot v adventnem Zagrebu. Konec koncev so že skoraj del glasbene kvote, ki jo je legaliziral eden najbolj totalitarnih medijskih zakonov na svetu.

29.12.2016 23:15
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Ljubljana   advent   Dunaj   Zagreb   Janković   Radomir Konstantinović   palanka   čevapčiči   trubači   meščanstvo

Foto: Citymagazine

Za razumevanja stanja stvari adventne Ljubljane je bistven podatek, da gre za poraz srednjeevropske urbane kulture pred kmečko-proletarskim primitivizmom.

Veseli december je v zadnjih letih, ko najlepšemu mestu na svetu načeluje najbolj pošten župan na svetu, res fenomen sui generis, kot bi rekli. Ljubljančani, ki živijo v središču mesta, bežijo iz stanovanj ali jih oddajajo veselim tujim turistom, samo da jim ne bi bilo treba vsak večer trpeti ob zlatih zvokih romskih pihačev. Pred invazivno poročno-pogrebno muziko, pravijo tisti najbolj inovativni, je dobro dodatno zatesniti okna, saj poleg zvokov v meščanska stanovanja hitro vdre tudi tisti nepozabni vonj roštilja, se pravi čevapčičev, pleskavic, ražnjičev, pikantnih klobasic in drugih tradicionalnih slovenskih specialitet. Če k temu dodamo še senf, ajvar in čebulo, je simfonija vonjav dejansko prvinska. Nazaj na Balkan oziroma vrnitev k uskoškim koreninam, bi se moral glasiti prihodnji slogan ljubljanskega turizma. Glasbena podlaga bi bila lahko skladba Čevapčiči, ki sta jo zapela legendarna Korado in Brendi, videospot pa je sploh poglavje zase, saj se meščanski filistri ob njem počutijo bolj ogrožene kot pred islamskimi teroristi. Toda "štimunga", ki jo prinašajo Čevapčiči, je prav tisto, v kar se je spremenila Jankovićeva adventna Ljubljana: v parado neurbaniziranega ponosa, v festival nacejanja s ceninim kuhanim vinom in nažiranja z mastno južnjaško hrano.

 

Upam, da bo vsaj kdo izgubil apetit ob tem umetniškem izdelku.

 

 

Vendar moramo biti pošteni in priznati tudi nekaj drugega: dolgoletni gradonačelnik Ljubljane je z 1,7 milijona nočitev nacionalni šampion. In v tem pogledu je jasno tudi to, da trum tujih turistov dejansko ne zanima izvor "božične" glasbe, ob kateri se tresejo okna in vitraži Stare Ljubljane. Tujcem se zdi balkanska glasba fajn, mi je razlagal veleposlanik ene od najbolj prijateljskih članic Evropske unije. Zanje je Slovenija ravno prav eksotična, balkanska država in vzdušje na ljubljanskih ulicah jih v njihovi nevednosti samo še utrjuje. Bolj so presenečeni, če na Čopovi ali na Tromostovju vidijo harmonikaša v slovenski narodni noši, citrarja ali pa celo lajnarja. Zdi se jim, da je to avstrijska ali švicarska glasba. Ambasador mi tega ni pripovedoval privoščljivo, pač pa z rahlo otožnim pragmatizmom, češ, če je dobro za turizem, bo moralo biti pač dobro tudi za ljudi, nacionalni ponos gor ali dol.

 

Ampak ali je s trubači kaj narobe? Jasno, da ne. Edinole prostor in čas so v Ljubljani zgrešili. Vsaka glasba ima svoj ambient, v kateremse najbolje "sliši". To velja tudi za cigansko. Tudi Dragojević ali Vinko Coce ne spadata pozimi na smučišče v Kranjsko goro, podobno kot bi bilo deplasirano avgusta na hvarski rivi nažigati Avsenike. Ko sem pred leti smučal v enem izmed bolj eksotičnih hrvaških smučišč, so ob vstopni postaji razmajane sedežnice iz prejšnjega stoletja iz hreščečih zvočnikov prihajali takti goranske glasbe. Če kdo ne ve, to je avtohtona glasba iz Gorskega Kotarja, ki močno spominja na sosednjo slovensko narodnozabavno. Da bi Hrvati na svojem smučišču vrteli dalmatinske klape, jim ni padlo na kraj pameti. Ker tja pač ne sodijo. Kdor se profesionalno ukvarja s turizmom, mu je to jasno.

 

Adventni Dunaj, sinonim za romantično prebožično vzdušje Srednje Evrope. Brez pleskavic in čebule.

 

 

Seveda je v mestih drugače. Dunajski kvart Naschmarkt v 6. becirku je s svojim rahlo orientalskim pridihom več kot odličen kraj, kamor se številni Dunajčani napotijo v petek zvečer bodisi na drink bodisi na koncert ene izmed gostujočih glasbenih skupin. V Berlinu pojdite v Kreuzberg ali pa še raje v Neukölln, pa bo šarm Orienta povsod okoli vas. Ne boste pa eksotike našli v strogem centru Dunaja ali Berlina, še najmanj na božičnih sejmih. Ker je tam glasba povsem jasno določena. V izogib nesporazumu, urbana etno glasba je danes popularna in vsekakor predstavlja inteligentno, kozmopolitsko mešanje kultur. Nekakšen glasbeni multi-kulti. Kdor se je kdaj prepustil njenim vibracijam, se ob ljubljanskem trubaškem kozlanju pač ne bo dobro počutil. Morda je kleč v tem, da sta Dunaj in Zagreb, v marsičem celo Gradec in Trst, vseeno mesti, avstrijska in hrvaška prestolnica sta povrhu vsega tudi metropoli. Tisto, kar predstavlja Ljubljana, pa je v najboljšem primeru provincialna prestolnica, se pravi precejšnja periferija. Radomir Konstantinović, srbski filozof postmoderne, je v tem kontektu skoval koncept t.i. palanke. Kaj je palanka in kaj ima z Ljubljano? Konstantinović jo definira kot "svet med vasjo in mestom", "svet između sela i grada", ki torej ni niti vas niti mesto. Če palanko kot metaforo postavimo v ljubljanski "veseli december", potem je to svojevrsten lakmusov papir stopnje urbaniziranosti mesta. Pojdite na adventni sejem k Avstrijcem ali v Zagreb in nemudoma vam bo jasno, za kaj gre. Za občutek tradicije, umeščenosti v srednjeevropski prostor in čas. Predbožični Dunaj ali Zagreb, če dlje niti ne zahajamo, se zibljeta v taktih božičnih melodij, klasičnih, jazzovskih ali šansonskih, saj je vseeno. Bistvena je zmaga urbane kulture nad kmečko-proletarskim primitivizmom. Sprehodite se po praznično okrašenih ulicah teh dveh metropol in potem naredite sprehod od Filipovega dvorca do Pošte. Ljubljana je preplavljena z življem, ki že od daleč kaže, od kod prihaja. Kot cow boys - kravji pastirji, mar ne? - hodijo vštric, tako kot je pač to v navadi na vaseh, zaletavajo se v mimoideoče, ker so tako navajeni od doma. Proletariat v trgovini s porcelanom rodi le črepinje.

 

 

Advent v Zagrebu je eden najlepših v Evropi.

 

 

Aktualni ljubljanski župan ni nič drugega kot ena izmed institucionalnih posledic retrogradnih, antikozmopolitskih oziroma narodnjaških procesov. Prenovljene fasade, na novo tlakovani trgi in ulice so privlačne za obiskovalce, ustvarjajo ljubljansko Potemkinovo vas, ob kateri se večini volivcev milo stori. Vsi se pridušajo, da je Zoki "veliko naredil za Ljubljano", obenem pa relativistično dodajajo, da "saj se ve, kako on dela, ampak je vsaj veliko dal tudi mestu", in ob tej sijajni posttranzicijski "distributivni pravičnosti", ki bi intrigirala celo Gogolja, je sleherno upanje na spremembe pravzaprav absurdno. Meščanstvo so v Ljubljani zdesetkali komunistični revolucionarji, preostanek elite pa se je potem bodisi degradiral v napol ruralne občane bodisi se resignirano umaknil iz javnosti. Ljubljana ne bo prestolnica, dokler meščanstvo ne bo ponovno zahtevalo tistega, kar mu zgodovinsko pripada. To pa je že zaradi demografske strukture praktično nemogoče.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
9
19.03.2019 19:55
Jugoslavija je v svojih različnih državnih oblikah določala svoje zunanje meje predvsem na račun slovenskega narodnostnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Ukrajina pred volitvami: Trije predsedniški favoriti in kar 36 neresnih kandidatov
2
18.03.2019 21:13
31. marca bodo v Ukrajini predsedniške volitve. Od tega, kdo bo prihodnji predsednik Ukrajine, je v marsičem odvisna prihodnost ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
7
17.03.2019 08:00
Na portalu+ smo večkrat pozvali naše najbolj aktivne spletne komentatorje, naj nam pošljejo svoje prispevke in se seveda tudi ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Redek je trenutek, ko filozofija preraste v umetnost arhitekture
0
16.03.2019 22:00
Peter Noever je najprej arhitekt, takoj zatem pa je že muzealec, načrtovalec tektonike arhitekturne gradnje in njenega spomina. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Hinavci
22
13.03.2019 23:30
Aktualni primer dvoličnega obnašanja je Venezuela, ena najbogatejših držav vJužni Amerikiper capita, kjer so ljubljenci ... Več.
Piše: Keith Miles
Koalicijska veselica na Brdu: Če je premier komik, potem bo na programu komedija
19
12.03.2019 23:59
Srečanje koalicijskih strank na Brdu pri Kranju je eden izmed vrhuncev partitokracije, ki se je razpasla do te mere, da v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Emmanuel Macron, ki je sam del problema, bo težko ponudil nekakšen "preporod Evrope"
8
10.03.2019 23:05
Macronov manifest je prepozen in iz obupa ustvarjeni PR poskus mobilizacije evropskih - dejansko pa domačih - volilcev, da bi na ... Več.
Piše: Peter Golob
Četrt stoletja zakona o NUK2: Knjižnica nam je vsem kot mati
4
10.03.2019 09:57
Izgubljen čas, ki je nastal zaradi neizvajanja zakona o gradnji NUK iz leta 1994, je postal pridobljen čas. Zakaj se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Macronovo pismo o evropski renesansi: Kaj je tisto vezivo, ki drži skupaj Evropsko unijo?
4
08.03.2019 18:00
Zahodna Evropa je bila v času hladne vojne v razmerju doZDAin Sovjetske zveze bolj ali manj enotna. Ta enotnost je veljala v ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Predlagane davčne spremembe v 2019: Še najbolj odmeva to, da regres ne bo več obdavčen
3
07.03.2019 21:00
Kot smo razbrali iz predlogov finančnega ministrstva, so ocenili, da bi si lahko privoščili do 300 milijonov evrov skupne ... Več.
Piše: Bine Kordež
Osmi marec: Izkoriščanje dneva žena za propagiranje enakosti spolov ni v interesu žensk
7
06.03.2019 23:34
Kaže, da bo letošnji 8. marec poseben. Mojega je zaznamovalo vabilo na posvet Komisije za enake možnosti, ki na praznik žensk ... Več.
Piše: Saška Štumberger
In memoriam Marjan Vagaja, v spomin mojemu profesorju matematike
4
06.03.2019 02:37
Danes bodo na Žalah pokopali profesorsko legendo ljubljanske Poljanske gimnazije. Nisem še pisal In memoriam za svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zlorabe v katoliški cerkvi: Sum spolne zlorabe se prijavi policiji, ne pa neki kongregaciji v Vatikanu!
10
04.03.2019 01:04
Na končanem škofovskem srečanju v Vatikanu je papež Franščišek ponovno ostro obsodil spolne zlorabe in pedofilijo v ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Karpo Godina: Ko se režija, kamera in montaža združijo v eni in isti osebi
0
02.03.2019 22:51
Karpo Godina je edinstven umetnik filmskega sveta, sestavljen je iz balkanskih južnih in severnih vetrov, kultiviran in poln ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zlorabe v katoliški cerkvi: Duhovniki nam sporočajo, da ne bodo naši grešni kozli
17
28.02.2019 21:45
V mehanizmu grešnega kozla se namreč obnašamo kot v nekakšnem kolektivnem transu: vsi vemo, kje nam je mesto v ritualu; vsi ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Vračanje izgubljenih iluzij: Slovenija kot "sovjetska vazalna država"
16
25.02.2019 19:00
V vsakem primeru bi Cerar lahko rekel, da Slovenija ni bila sovjetska vazalna država, ker v časuSovjetske zvezeSlovenija še ni ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Vse manj staršev bo pripravljenih "ubogati", kar nalaga šola
13
24.02.2019 21:00
Šola ni narejena in nikoli ni bila v skladu z znanstvenimi spoznanji, kako se otroci razvijajo in učijo. Niti niso tisti ... Več.
Piše: Marjana Škalič
"Vse, česar se dotakneš v umetniškem delu, je umetnost!"
0
23.02.2019 06:00
Ivana Popović je bila avantgardna umetnica zadnje umetniške avantgarde XX. stoletja. Nikoli se ni metodološko odmaknila od ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajani, Salvini in na koncu predsednik Mattarella: O slovensko-italijanskih odnosih
5
22.02.2019 20:45
Polemika me ne prizadeva samo zato, ker sem podpisnik uravnovešenega poročila mešane italijansko-slovenske komisije od odnosih ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
EU po brexitu: Odhod Združenega kraljestva bi lahko pomenil zaton Evrope, kakršno poznamo danes
19
21.02.2019 21:00
Po seriji prispevkov o prihodnosti Evropske unije se tokrat osredotočamo na posledice brexita; kakšne posledice bi lahko imel ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj bi jezni Milan Kučan počasi že lahko postal naravni predsednik Zveze borcev
Uredništvo
Ogledov: 2,746
02/
Koalicijska veselica na Brdu: Če je premier komik, potem bo na programu komedija
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,738
03/
Hinavci
Keith Miles
Ogledov: 2,047
04/
Gospod Bidovec in njegov boj z ljubljanskimi ignoranti za sodno rehabilitacijo bazoviških žrtev italijanskega fašizma
Uredništvo
Ogledov: 1,321
05/
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
Angel Polajnko
Ogledov: 1,621
06/
Dosje Venezuela: V ozadju je res nafta, a gre tudi za geostrateško bitko med Američani in Rusi
Igor Mekina
Ogledov: 1,385
07/
Predlagane davčne spremembe v 2019: Še najbolj odmeva to, da regres ne bo več obdavčen
Bine Kordež
Ogledov: 1,735
08/
Emmanuel Macron, ki je sam del problema, bo težko ponudil nekakšen "preporod Evrope"
Peter Golob
Ogledov: 1,467
09/
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
Iztok Mirošič
Ogledov: 1,142
10/
Éric Vuillard, Dnevni red: Sestanek v Berghofu (3)
Uredništvo
Ogledov: 929