Zdi se mi primerno, da premišljujem o Havlu in njegovih modrih besedah in jih skušam navezati na Slovenijo. Ne strinjam se z vsemi njegovimi stališči, toda tista o svobodi in resnici imajo univerzalen pomen. Toliko je napisal, da je njegovo pisanje nemogoče povzeti v kratkem članku za Portal PLUS, toda skušal bom podati bistvo in upam, da bodo njegove besede tako navdihnile bralce, kot navdihujejo mene. V mislih imam njegove zanimive besede, ki jih napisal v knjigi Poletne meditacije, natisnjeni leta 1991, v času, ko je Čehoslovaška kot svobodna demokratična država razmišljala o svoji prihodnosti in preučevala delitev na dve državi.

Slovenci bi morda lahko te misli primerjali s trenutno situacijo in upoštevali, da se je leta 1991 smatralo, da je Češkoslovaška gospodarsko daleč za Slovenijo. Toda obe državi, današnja Češka in Slovaška, sta po mnenju mnogih že dosegli in presegli Slovenijo. BDP na glavo je bil v Češki republiki že leta 2011 večji od slovenskega in celo revnejši del bivše Češkoslovaške je tik za Slovenijo.

Citati:

Kot pri vsem drugem, moram začeti pri sebi. To pomeni: v vseh okoliščinah poskušam biti spodoben, pravičen, strpen in razumevajoč, hkrati pa se skušam upirati korupciji in goljufijam.

Morda se lahko vsi strinjamo, da želimo državo, ki temelji na vladavini prava in je demokratična (se pravi s pluralističnim političnim sistemom), miroljubna in z uspešnim tržnim gospodarstvom.

Pravo je nedvomno inštrument pravičnosti, toda bil bi absolutno nepomemben inštrument, če ga ne bi nihče odgovorno uporabljal. Iz lastne izkušnje vem, da vsi še predobro vemo, kaj se lahko zgodi s spodobnimi zakoni v rokah brezvestnega sodnika in kako zlahka brezobzirni ljudje zlorabljajo demokratične institucije za uvajanje diktature in strahu.

V vseh post-totalitarističnih in post-komunističnih državah je demokracija krhka, nestabilna in neizkušena.

Združenje državljanov v največji možni raznolikosti organizacij, gibanj, društev in zvez je bistveni pogoj vsake visoko strukturirane civilizirane družbe.

Moja absolutna izbira je večinski volilni sistem. Dopuščam možnost kombiniranega sistema, kot ga imajo v Nemčiji.

"Kapitalizem" je ideološka kategorija, ki so jo popularizirali in vulgarizirali marksisti, in ne vem, zakaj naj bi jo od njih sprejel.

Čeprav je morda moje srce levo od centra, že od nekdaj vem, da je edini ekonomski sistem, ki deluje, tržno gospodarstvo, v katerem vse nekomu pripada, kar pomeni, da je nekdo za vse odgovoren.

Komunistična ekonomija se je rodila v arogantni, utopični miselnosti, ki sebe povzdiguje nad vse. Ko se je udejanjala v praksi, je ta utopistična mentaliteta začela ukinjati vse, kar ji ni ustrezalo, je presegalo njene plane ali jih motilo. Cenzura, strah in koncentracijska taborišča so posledice istega zgodovinskega pojava, ki je povzročil propad centraliziranega gospodarstva, dediščine komunizma.

Prav gotovo nisem naklonjen »mehčanju« ali upočasnjevanju reform. Ravno nasprotno, začenja me skrbeti njihovo počasno izvajanje.

Sistemi obstajajo, da služijo ljudem in ne obratno. To je tisto, kar ideologije pozabljajo. To je usodna napaka. Komunizem nam je nadvse nazorno pokazal, kam vodi takšno pozabljanje.

Manj ko ima države besede v vsakdanjih gospodarskih zadevah, toliko bolje.

Od našega gospodarstva se težko pričakuje, da bo ozdravelo brez intenzivnih tujih vlaganj in pritoka kapitala k nam.

Svoboda posameznika, enakost, univerzalnost človekovih pravic (vključno s pravico do zasebne lastnine), vladavina prava, demokratičen politični sistem, lokalna samouprava, ločitev zakonodajne in sodne veje oblasti, oživitev civilne družbe – vse to izvira iz ideje o človekovih pravicah in vse to je izpolnitev te ideje.

Zgraditi moramo državo, osnovano na razumskih in duhovnih vrednotah.

Kot sem že rekel, Slovenci bi morda razmislili o teh modrih besedah Vaclava Havla in če lahko dobijo izvod te knjige, je v njej še veliko za prebrati. Srečno 2017!