Iz podatkov, ki smo jih uradno pridobili od upravnega sodišča, izhaja, da je bilo v letu 2015 več kot 50% odločitev Agencije za komunkacijska omrežja in storitve (AKOS) nezakonitih. V letu 2014 pa jih je bilo nezakonitih "samo" 36%. Podatki so izredno zaskrbljujoči, saj gre za neodvisni regulatorni organ, ki v Sloveniji nadzira trg telekomunikacij, elektronskih medijev in pošte, vreden več kot 1,6 milijarde evrov letno. Naj ob tem spomnimo, da smo na Portalu PLUS doslej že večkrat poročali, kako (sporno) je gospod Franc Dolenc v času svojega mandata, ki mu je potekel oktobra 2016, vodil agencijo. Pravzaprav so Dolenčeve nenavadne odločitve in zgodbe zaposlovale tudi novinarske kolege drugih medijev. Direktor Dolenc je denar po nepotrebnem razsipal za najrazličnejše zunanje svetovalce in storitve, kot na primer 50.000 evrov za psihološke teste. Med službenim časom je delal za svoj s.p. in sinovo podjetje (kjer je ustvaril 700.000 evrov zasebnih prihodkov na leto), zaradi česar mu v službi, tj. javni agenciji AKOS evidence delovnega časa sploh niso vodili (!). Ravno to mu je omogočalo, da je bil zaradi osebnih poslov večkrat odsoten v službi in kljub temu dobival polno plačo. Bil je tudi v sporu s Svetom AKOS in Svetom za radiodifuzijo, po naših informacijah je šikaniral zaposlene, Svetu za radiodifuzijo pa je celo onemogočil dostop do računalnika, zaradi česar Svet ni uspel objaviti gradiv. Da o prirejenih javnih razpisih in sumljivih spremembah razpisnih pogojev, objavljenimi med božičnimi prazniki, niti ne ponavljamo že zapisanega.

Leto 2015: več kot polovica odločitev nezakonitih!

Manj znano dejstvo pa je tudi, da je državni uradnik Franc Dolenc stranke v postopkih agencije "izsiljeval" z argumentom moči. Mnogi, ki se zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi ne želijo izpostaviti, so nam povedali, da je gospod Dolenc postavil pogoje mimo zakona in če jih uporabnik ni sprejel, je AKOS izdal nezakonito odločbo. Kot kaže statistika z upravnega sodišča, se nekatere stranke tovrstnemu izsiljevanju niso uklonile. Še več, zoper odločbe agencije so se pritoževale in v večini primerov na sodišču tudi uspele. Leto 2015 je bilo tako leto, ko je AKOS na upravnem sodišču več tožb zgubil, kot jih je dobil, kar je za državo seveda katastrofalen podatek. Vsaka druga odločba agencije je bila namreč spoznana za nezakonito - in to na sodišču, ki je praviloma naklonjeno državnim organom. Če povzamemo statistiko, ki smo jo pridobili na upravnem sodišču, je trend uspešnosti AKOS negativen, saj je agencija v zadnjih letih (2014, 2015) beležila najslabši rezultat na sodišču. Ob tem je zanimivo, da so nekateri uporabniki vodilne na AKOS celo opozarjali, da gre za nezakonite odločbe in da agencija po nepotrebnem zapravlja davkoplačevalski denar, a je ekipa Franca Dolenca kljub temu nagajala strankam oziroma rinila z glavo skozi zid. Bolj se je bližal konec mandata Franca Dolenca, več odločitev je bilo nezakonitih.

Direktor Dolenc prikrival nezakonito ravnanje in zavajal

Še bolj šokantno pa je, da se je Franc Dolenc v dopisih, ki jih naslavljal na Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport, hvalil, da Agencija posluje zakonito, kar naj bi potrjevale tudi odločbe upravnega sodišča, saj naj bi bile večinoma v korist agencije. Ko pa pogledamo statistiko odločitev upravnega sodišča, vidimo, da je gospod Dolenc lagal in zavajal.

Statistika zadev AKOS na Upravne sodišču (Vir: Upravno sodišče Republike Slovenije):

In ne samo to, da je direktor AKOS lažno navajal uspešnost AKOS na upravnem sodišču; AKOS je v uradnem dopisu, ki ga je 25. novembra 2016 naslovil na Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport (MIZŠ), zapisal, da "Upravno sodišče izvaja nadzor nad zakonitostjo odločitev Agencije". Vsak študent prvega letnika prava ve, da glede na načelo delitve oblasti nobeno sodišče ne izvaja nadzora nad nikomer. Sodišča sodijo. Upravno sodišče ni nadzorni organ AKOS, ampak zagotavlja sodno varstvo v upravnih zadevah, v katerih stranka sproži upravni spor.

Izsek iz dopisa AKOS z dne 25.11.2016, naslovljenga MIZŠ.

Pri vsem tem nezakonitem ravnanju se pojavlja vprašanja, kaj se je dogajalo s pravno službo na Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve? Je povsem odpovedala?! Kako je lahko pravna služba sploh dovolila, da direktor v uradni dopis zapiše, da "nadzor na zakonitostjo AKOS izvaja Upravno sodišče"? Kdo so vsi zaposleni na AKOS, ki so sodelovali pri vsem tem nezakonitem početju? Je bil direktor res sam?

Kot je znano, da je imel Franc Dolenc največjo zaslombo v svoji zvesti piarovki in v času svojega mandata tudi vodji medijskega sektorja Tini Čuček. Nekateri so zato celo namigovali, da naj bi bila direktor Dolenc in Čučkova nekaj časa v intimnem razmerju, saj si takšnega slepega gorečega javnega zagovarjanja nezakonititega delovanja AKOS drugače niso znali pojasniti. Poleg tega naj bi Tina Čuček zaposlenim na AKOS celo dala navodila, da se novinarjem tudi na najbolj preprosta vprašanja, ki zahtevajo nekaj minut za odgovore, odgovarja v zakonskem roku 7 delovnih dni.  S tem naj bi novinarje odvrnila od pisanja o nezakonitostih na AKOS. Po tej logiki bi novinarje teden dolgo čakanje na vsako vprašanje tako utrudilo in demoraliziralo, da bi kmalu nehali preverjati delovanje Agencije...

Ali to drži ali ne, nam še ni uspelo ugotoviti. Pač pa je zanimivo, da smo pred dnevi prvič v nekaj letih odgovor od AKOS prejeli v nekaj urah. Šlo je za dva odgovora; v prvem je gospa Čuček zanikala svoje intimno razmerje s Francem Dolencem, v drugem pa je prav tako zanikala, da naj bi novinarje pustila čakati. No, vsaj kar se tiče sedemdnevnega čakanja na odgovore, vemo iz lastne izkušnje, da njen odgovor ne drži.

Muha že preprečila 60% podražitev tarife

Vodenje agencije je po odhodu Franca Dolenca prevzela Tanja Muha. Razmere na AKOS so se sicer po pripovedovanju naših virov začele umirjati, konec naj bi bilo tudi sumljivega in nepotrebnega trošenja javnega denarja, kar je sicer nova direktorica napovedala že na prednovoletnem sprejemu za poslovne partnerje in novinarje. In kako namerava za zdaj še v. d. direktorice agencije Tanja Muha izboljšati poslovanje v prihodnjem letu? Katere ukrepe namerava sprejeti, da bi povrnila ugled agenciji? Nekdanji direktor Franc Dolenc je za leto  2017 predvidel okoli 60% podražitev tarife, medtem ko je nova direktorica podražitev tarife, ki jo plačujejo uporabniki zmanjšala za 50%, in sicer na okoli 10%. Gospa Muha je zmanjšanje stroškov dosegla tako, da je prekinila prakso dragega najemanja dragih zunanjih storitev.

Ob tej priložnosti lahko torej (ponovno) čestitamo ministru za javno upravo Borisu Koprivnikarju. Ne samo, da je z imenovanjem Tanje Muha na čelo agencije dokončno prekinil Dolenčeve sporne prakse (prekomerno trošenje javnega denarja, ustrahovanje z nezakonitimi odločbami, služenje denarja prek zasebnega s.p.-ja na škodo davkoplačevalcev id.), temveč je na direktorsko mesto postavil nekoga, ki očitno razume pomen tega javnega organa, to pa je stroškovno učinkovito in uporabniku prijazno nudenje storitev. Škoda, ker Cerarjeva vlada takšne dobre prakse ni sposobna izvesti tudi na ostalih področjih. Slovenija je namreč polna raznih agencij, javnih zavodov, bolnišnic in paradržavnih ustanov, kjer si samopašni direktorji zamišljajo, da so nad zakonom, da je institucija njihova zasebna last in da zato lahko počnejo vse, kar si zamislijo. Ti javni funkcionarji največ časa usmerjajo v to, kako davkoplačevalski denar spraviti v zasebne žepe. Na tak način po naši oceni odtekajo desetine milijonov davkoplačevalskega denarja letno. Državljani zbiramo plastične zamaške za operacije nesrečnih otrok na vozičku, ki sicer stanejo manj, kot je direktor Franc Dolenc porabil za nepotrebne psihološke teste...