Komentar

"Črka, črka je samo črka na papirju in čisto nič drugega"

V času tolstojanskega romana je človeka obvladovala velika resnica, naj je bil to bog ali narod. Roman XX. stoletja je obvladovala ideologija in avtodestrukcija, obvladoval ga je nesmisel in človekova absurdna pozicija. V romanu XXI. stoletja pa dominira ideologija globalnega lastninjenja jezika. To je tisto, kar vsak dan poslušate v oglasnih sloganih.

08.01.2017 07:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Vladimir Sorokin   Lenkom   Moskva   Tatiana Didenko   neokonceptualizem   Sovjetska zveza

Foto: Rusia Insider

Socialistična norma je zahtevala, da je tisti, ki je bral, bral točno tisto, kar je bilo napisano. Nič več, nič manj.

V lanskem letu sem se mnogokrat namenil na moskovsko ulico Malaja Dmitrovka št. 14. To je ulica z impresivno zgodovino. Še danes v njej vlada atmosfera XIX. stoletja, ko so bile tam še naseljene meščanske družine. Na št. 12 je živela - med drugim - na prehodu iz XIX. v XX. stoletje mati dramatika Antona Pavloviča Čehova. Na isti številki so se v prvi četrtini XIX. stoletja zbirali pomembni uporniški dekabristi, ki so hoteli ruskega carja vreči iz prestola. Če si namenjen na ulico Malaja Dmitrovka iz smeri Puškinove metro postaje, se moraš neizbežno sprehoditi mimo umetniškega gledališča Lenkom, ki se nahaja na Malaji Dmitrovski št. 6. Natančno iz tega položaja preverim, katera predstava je trenutno na programu, poleg tega pregledam njihov mesečni repertoar predstav. Lenkom je visoko profilirano gledališče, v katerem uprizarjajo modernistično tradicijo. Ustanovljen je bil pred devetdesetimi leti, za časa Sovjetske zveze. Ime gledališča je kratica besedne zveze "Leninski komsomol".

 

In zdaj nekaj popolnoma drugega: na decemberskem napovedniku nisem mogel zgrešiti napovedane premiere dramatizacije romana Vladimirja Georgijeviča Sorokina z naslovom "Dan pribočnika" (moj prevod, v izvirniku "Den opričnika"). Sorokin? Žanr antiutopija. Sorokin v Lenkomu? Očitno že dolgo nisem gledal predstav v Lenkomu. Med več kot stotino poklicnih gledališč v Moskvi teater Lenkom vsekakor ni moj prvi izbor. Ko pa sem zagledal napoved za predstavo v režiji gledališkega in filmskega avtorja Marka Zaharova, ki je istočasno tudi umetniški vodja teatra, sem si jo z vsem svojim aparatom želje zaželel ogledati - in si jo tudi bom 23. ali 24. marca 2017.

 

Teater Lenkom je vsekakor le povod, vzrok in motiv mojega komentarja pa je sodobni pisatelj, dramatik in scenarist, Vladimir Georgijevič Sorokin. Naj brez zadržkov zapišem, da bom v komentarju sledil sosledju njegovega romanesknega opusa, ki ga bom na začetku in koncu zaporedja prekinil z dvema filmoma. Zanju menim, da sta izrednega pomena za njegov osebni stilno formativni in vsebinski razvoj.

 

Sorokin je eden tistih umetnikov, ki jih spremljam skozi vso njihovo umetniško biografijo. Lahko bi brez zadržka zapisal: Sorokin je moj sodobnik! Tako kot je Viktor Olegovič Pelevin moj sodobnik. Je eden tistih, s katerim sem vzporedno vstopil v areno življenja. V duhu postmodernističnega časa. Svojemu času se ne da ubežati, lahko pa si kritičen, neusmiljen do njega. Ko je Sorokin bil kulturno vojno: "črka, črka je samo črka na papirju in čisto nič drugega", sem se moral z njim strinjati, čeprav sem razmišljal popolnoma drugače. Toda v Sorokinovem svetu, kjer si moral vse brati med vrsticami, si si moral zaželeti idaelen svet, v katerem ni ničesar zapisano med vrsticami. Sorokinova manifestativna želja je bila več kot legalna, v celoti je bila to estetska želja. Seveda so tihi Sorokinovi sarkazmi s časom postali njemu lastni nasprotniki, predvsem v trenutku, ko se je začel strateško umikati pred svojo postmodernistično stilno zakonodajo. Moja delitev Sorokinovih razvojnih faz:

 

a.) Neokonceptualna knjiga

 

b.) Visoko-konceptualni roman

 

c.) Anarho-kozmistični roman

 

 

Scenarij za film št.1: Blazni Fric!

 

Moja neposredna vez z Vladimirjem Sorkinom je bila kulturna urednica in režiserka Tatiana Didenko, danes pokojna, ki je skupaj z Aleksandrom Šamajskim in s Sorokinom kot scenaristom filma leta 1994 proizvedla postprodukcijski film "Blazni Fric" (v izvirniku "Bezumni Fric"). V filmu gledamo, kako nacistični stroj mori in kolje, v svojem občutju pa film ni na noben način tragičen. Nasprotno, film je "totalno komičen", sami sebi se smejemo stereotipom domovinskega filma. V ZSSR je bilo posnetih čez 500 domovinskih filmov, ki smo jih mi žanrovsko opredelili kot "partizansko filmografijo". Kmalu po moskovski premieri je bila projekcija filma, pred desetimi gledalci, v spodnjih prostorih Moderne galerije v Ljubljani. Film je konceptualna dekonstruktivistična bravura, toda v kakšnih produkcijskih odnosih je bil proizveden, nisem nikoli izvedel. Sam sem bil predvsem vez med Tatiano in Laibachom. V filmu je bila namreč uporabljena njihova glasba.

 

Vez s Sorokinovim vstopom v literarno dekonstrukcijio je bil nežni čudež Rusije, vizualni umetnik Ilia Kabakov. Tega sem ozavestil šele, ko sem sedel v njegovem znamenitem stanovanju, preden se je izselil iz Rusije, ter se potapljal v njegovo tedanjo knjižno zbirko, ki mi je znova pokazala usodno povezanost moskovske konceptualne umetnosti in otroške knjižne ilustracije. Da, spoštovani bralec Portala PLUS, nisi se zmotil pri branju. Ta neverjetna formalna kombinacija je vplivala na celo vrsto moskovskih umetniških stilnih vektorjev, tako žanrovskih kot vsebinskih. Otroška ilustracija je s svojo preprostostjo in nazornostjo lahko brez večjih težav ilustrirala celotno idejo konceptualne umetnine. Z načelno prikupnostjo in barvno presvetljenostjo je lahko vstopala brez prevelikega nadzora tja, kamor druga literatura ni mogla, še najmanj pa "veliki roman". Mnogim literarnim oblikam ni bilo dano, da bi bile sploh videne.

 

"Apartment art" Ilije Kabakova je bila samo vizualna paralela z logiko "samizdat" literarure, ki je imela svojo iracionalno distribucijo do bralcev. Neformalna distribucija umetniške energije je brez zunanjih zavor demokratizirala izbiro in poglede. Razstave v zasebnih stanovanjih, tipkopisi in indigo kopije so brez vsakršnega zadržka dopuščale demitologizacijo sovjetske stvarnosti. Ilija Kabakov se je sicer preživljal z otroško ilustracijo, a jo je istočano briljantno transponiral v "veliko umetnost".

 

Na podoben način je mladi inženir petrokemije Vladimir Sorokin vstopil v svet konceptualizma; z oblikovanjem otroških knjig. Spoj duha časa in knjige kot objekta je izoblikovalo prvo fazo Vladimirja Sorokina, ki jo imenujem

 

a.) neokonceptualna knjiga, knjiga kot umetniški objekt, lepota knjige kot civilizacijski fenomen. Otroškim knjigam je bilo dovoljeno, da so lepe. Vse druge knjige so morale zadovoljiti druge zahteve, predvsem ideološki nagovor.

 

Sam sem vedno rad bival v obilju dvopomenskosti, zato mi je bilo zelo težko sprejeti misel Vladimirja Sorokina, da ne obstaja nič, ne v romaneskni pripovedi, ne v dialogu, kar je izven črke same. Toda že v filmu "Blazni Fric" je postalo vse drugače. Socialistična norma je zahtevala, da je tisti, ki je bral, bral točno tisto, kar je bilo napisano. Nič več, nič manj. Zato se je po mojem mnenju način branja Sorokinove knjige Norma zarezal tako globoko v probleme literarne teorije. Socialistična norma romana in proizvodni soc-romani so ravno tako kot vizualna umetnost Komarja in Melamida, soc-art, postali paradigmatski modeli najvišje stopnje ironije in sarkazma. Dobili smo proizvodni roman Sorokinovega tipa soc-realistične doktrine, v katerih so proletarci v duhu soc-realistične doktrine padali po črnovalovskih realističnih grozodejstvih. Politični kriminal politične policije je veseli socrealistični motiv prijaznih domačijskih stričkov, ki so v službi mirno pobijali nasprotnike delavskega razreda.

 

Knjigo Norma razumem kot začetek druge faze Vladimirja Sorokina, sam jo imenujem

 

b.) visokokonceptualni roman

 

Nujna digresija: Vzpostavitev paralelizma Sovjetske zveze in Jugoslavije naj bi bila načelno nemogoča, v resnici pa je titoistični totalitarizem bil voden absolutno identično, torej stalinistično, do prosovjetskih agonov. Pobili, potolkli so jih ter jih poslali v koncentracijska taborišča ter jih prevzgajali s stalinističnimi metodami. Po ruski mehki revoluciji v devetdesetih letih so takoj opravili s stalinističnimi metodami in kagebejevskimi morilci. V umetnosti so takoj opravili s soc-realističnim narativom. Zato so bili romani Sorokina lahko oblikovani kot svobodne, emancipirane substrukture, antikulturne strukture. Vse dokler se ni spet pojavil v novem tisočletju nov totalitarni narativ. Sorokina usklajeno napade črni marketing in cenzura. Dobesedno modrasasto. Kultura je sovražnik umetnosti. Konec digresije.

 

Degradiraj. Diskreditiraj.

 

V času tolstojanskega romana je človeka obvladovala velika resnica, naj je bil to bog ali narod. Roman XX. stoletja je obvladovala ideologija in avtodestrukcija, obvladoval ga je nesmisel in človekova absurdna pozicija. V romanu XXI. stoletja pa dominira ideologija globalnega lastninjenja jezika. To je tisto, kar vsak dan poslušate v oglasnih sloganih.

 

In zdaj nekaj popolnoma drugačnega: Združeni umetniki sveta se že celo XXI. stoletje zavedamo, da je čivkanje ptic samo en majhen segment svobode. Mnogo večjega imajo v rokah tisti, ki obvladujejo kozmični roman, ki ni ne epski, ne viteški, ne ljubezenski, ne pustolovski, temveč bo nekega dne bil anarho-kozmistični.

 

Scenarij za film št. 2: "4"!

 

Oglejte si na youtubu prvo minuto filma "4", režiserja Ilije Kržanovskega (vir). To je film, katerega scenarij je napisal Vladimir Sorokin. Mladi Ilia Kržanovski je leta 2004 Sorokina temeljito pripravil na njegovo tretjo razvojno fazo: anarho-kozmistično.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Sodnik spet provocira: "Zveze Nato ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarne celotnemu človeštvu"
5
22.09.2019 10:00
Pozivati iz Ljubljane na krepitev odvračalne drže zveze Nato, je najmanj nehigienično. Koristi politične narave so kratkoročno ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stoletje, prvič: Umetnost mora dokončno zapustiti naš planet in se naseliti v realno vesolje!
3
21.09.2019 22:06
Napovedujem dva zaporedna komentarja, izhajajoč iz časovnega vrtinčenja stotih let. Oba izhajata iz umetniških gest, ki so se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
11
21.09.2019 00:00
Vsi se ukvarjajo s temi odpisanimi miljoni, nihče pa si ne zastavi vprašanja, zakaj in kako se je vse to premoženje izgubilo. Tu ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
8
18.09.2019 23:59
Odškodninska tožba Kliničnega centra proti našemu sodelavcu, kardiologu Blažu Mrevljetu, je strel v koleno in začetek konca ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
8
17.09.2019 22:15
Raziskave javnega mnenja so v Sloveniji politični fenomen in podaljšek lobijev, je prepričan Tilen Majnardi, nekdanji novinar ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
9
16.09.2019 23:59
Zakaj je razkritje potencialnega konflikta interesov Damirja Črnčeca, Šarčevega državnega sekretarja za nacionalno varnost, v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
16
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,270
02/
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,309
03/
Zaradi izsiljevanja obsojeni Vladimir Vodušek zdaj očita "reketiranje" Bojanu Požarju in trdi, da je samo od Telekoma pokasiral 120.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 1,596
04/
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
Tilen Majnardi
Ogledov: 1,654
05/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,676
06/
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,559
07/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,141
08/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,244
09/
Sodnik spet provocira: "Zveze Nato ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarne celotnemu človeštvu"
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 633
10/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,413