Komentar

"Črka, črka je samo črka na papirju in čisto nič drugega"

V času tolstojanskega romana je človeka obvladovala velika resnica, naj je bil to bog ali narod. Roman XX. stoletja je obvladovala ideologija in avtodestrukcija, obvladoval ga je nesmisel in človekova absurdna pozicija. V romanu XXI. stoletja pa dominira ideologija globalnega lastninjenja jezika. To je tisto, kar vsak dan poslušate v oglasnih sloganih.

08.01.2017 07:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Vladimir Sorokin   Lenkom   Moskva   Tatiana Didenko   neokonceptualizem   Sovjetska zveza

Foto: Rusia Insider

Socialistična norma je zahtevala, da je tisti, ki je bral, bral točno tisto, kar je bilo napisano. Nič več, nič manj.

V lanskem letu sem se mnogokrat namenil na moskovsko ulico Malaja Dmitrovka št. 14. To je ulica z impresivno zgodovino. Še danes v njej vlada atmosfera XIX. stoletja, ko so bile tam še naseljene meščanske družine. Na št. 12 je živela - med drugim - na prehodu iz XIX. v XX. stoletje mati dramatika Antona Pavloviča Čehova. Na isti številki so se v prvi četrtini XIX. stoletja zbirali pomembni uporniški dekabristi, ki so hoteli ruskega carja vreči iz prestola. Če si namenjen na ulico Malaja Dmitrovka iz smeri Puškinove metro postaje, se moraš neizbežno sprehoditi mimo umetniškega gledališča Lenkom, ki se nahaja na Malaji Dmitrovski št. 6. Natančno iz tega položaja preverim, katera predstava je trenutno na programu, poleg tega pregledam njihov mesečni repertoar predstav. Lenkom je visoko profilirano gledališče, v katerem uprizarjajo modernistično tradicijo. Ustanovljen je bil pred devetdesetimi leti, za časa Sovjetske zveze. Ime gledališča je kratica besedne zveze "Leninski komsomol".

 

In zdaj nekaj popolnoma drugega: na decemberskem napovedniku nisem mogel zgrešiti napovedane premiere dramatizacije romana Vladimirja Georgijeviča Sorokina z naslovom "Dan pribočnika" (moj prevod, v izvirniku "Den opričnika"). Sorokin? Žanr antiutopija. Sorokin v Lenkomu? Očitno že dolgo nisem gledal predstav v Lenkomu. Med več kot stotino poklicnih gledališč v Moskvi teater Lenkom vsekakor ni moj prvi izbor. Ko pa sem zagledal napoved za predstavo v režiji gledališkega in filmskega avtorja Marka Zaharova, ki je istočasno tudi umetniški vodja teatra, sem si jo z vsem svojim aparatom želje zaželel ogledati - in si jo tudi bom 23. ali 24. marca 2017.

 

Teater Lenkom je vsekakor le povod, vzrok in motiv mojega komentarja pa je sodobni pisatelj, dramatik in scenarist, Vladimir Georgijevič Sorokin. Naj brez zadržkov zapišem, da bom v komentarju sledil sosledju njegovega romanesknega opusa, ki ga bom na začetku in koncu zaporedja prekinil z dvema filmoma. Zanju menim, da sta izrednega pomena za njegov osebni stilno formativni in vsebinski razvoj.

 

Sorokin je eden tistih umetnikov, ki jih spremljam skozi vso njihovo umetniško biografijo. Lahko bi brez zadržka zapisal: Sorokin je moj sodobnik! Tako kot je Viktor Olegovič Pelevin moj sodobnik. Je eden tistih, s katerim sem vzporedno vstopil v areno življenja. V duhu postmodernističnega časa. Svojemu času se ne da ubežati, lahko pa si kritičen, neusmiljen do njega. Ko je Sorokin bil kulturno vojno: "črka, črka je samo črka na papirju in čisto nič drugega", sem se moral z njim strinjati, čeprav sem razmišljal popolnoma drugače. Toda v Sorokinovem svetu, kjer si moral vse brati med vrsticami, si si moral zaželeti idaelen svet, v katerem ni ničesar zapisano med vrsticami. Sorokinova manifestativna želja je bila več kot legalna, v celoti je bila to estetska želja. Seveda so tihi Sorokinovi sarkazmi s časom postali njemu lastni nasprotniki, predvsem v trenutku, ko se je začel strateško umikati pred svojo postmodernistično stilno zakonodajo. Moja delitev Sorokinovih razvojnih faz:

 

a.) Neokonceptualna knjiga

 

b.) Visoko-konceptualni roman

 

c.) Anarho-kozmistični roman

 

 

Scenarij za film št.1: Blazni Fric!

 

Moja neposredna vez z Vladimirjem Sorkinom je bila kulturna urednica in režiserka Tatiana Didenko, danes pokojna, ki je skupaj z Aleksandrom Šamajskim in s Sorokinom kot scenaristom filma leta 1994 proizvedla postprodukcijski film "Blazni Fric" (v izvirniku "Bezumni Fric"). V filmu gledamo, kako nacistični stroj mori in kolje, v svojem občutju pa film ni na noben način tragičen. Nasprotno, film je "totalno komičen", sami sebi se smejemo stereotipom domovinskega filma. V ZSSR je bilo posnetih čez 500 domovinskih filmov, ki smo jih mi žanrovsko opredelili kot "partizansko filmografijo". Kmalu po moskovski premieri je bila projekcija filma, pred desetimi gledalci, v spodnjih prostorih Moderne galerije v Ljubljani. Film je konceptualna dekonstruktivistična bravura, toda v kakšnih produkcijskih odnosih je bil proizveden, nisem nikoli izvedel. Sam sem bil predvsem vez med Tatiano in Laibachom. V filmu je bila namreč uporabljena njihova glasba.

 

Vez s Sorokinovim vstopom v literarno dekonstrukcijio je bil nežni čudež Rusije, vizualni umetnik Ilia Kabakov. Tega sem ozavestil šele, ko sem sedel v njegovem znamenitem stanovanju, preden se je izselil iz Rusije, ter se potapljal v njegovo tedanjo knjižno zbirko, ki mi je znova pokazala usodno povezanost moskovske konceptualne umetnosti in otroške knjižne ilustracije. Da, spoštovani bralec Portala PLUS, nisi se zmotil pri branju. Ta neverjetna formalna kombinacija je vplivala na celo vrsto moskovskih umetniških stilnih vektorjev, tako žanrovskih kot vsebinskih. Otroška ilustracija je s svojo preprostostjo in nazornostjo lahko brez večjih težav ilustrirala celotno idejo konceptualne umetnine. Z načelno prikupnostjo in barvno presvetljenostjo je lahko vstopala brez prevelikega nadzora tja, kamor druga literatura ni mogla, še najmanj pa "veliki roman". Mnogim literarnim oblikam ni bilo dano, da bi bile sploh videne.

 

"Apartment art" Ilije Kabakova je bila samo vizualna paralela z logiko "samizdat" literarure, ki je imela svojo iracionalno distribucijo do bralcev. Neformalna distribucija umetniške energije je brez zunanjih zavor demokratizirala izbiro in poglede. Razstave v zasebnih stanovanjih, tipkopisi in indigo kopije so brez vsakršnega zadržka dopuščale demitologizacijo sovjetske stvarnosti. Ilija Kabakov se je sicer preživljal z otroško ilustracijo, a jo je istočano briljantno transponiral v "veliko umetnost".

 

Na podoben način je mladi inženir petrokemije Vladimir Sorokin vstopil v svet konceptualizma; z oblikovanjem otroških knjig. Spoj duha časa in knjige kot objekta je izoblikovalo prvo fazo Vladimirja Sorokina, ki jo imenujem

 

a.) neokonceptualna knjiga, knjiga kot umetniški objekt, lepota knjige kot civilizacijski fenomen. Otroškim knjigam je bilo dovoljeno, da so lepe. Vse druge knjige so morale zadovoljiti druge zahteve, predvsem ideološki nagovor.

 

Sam sem vedno rad bival v obilju dvopomenskosti, zato mi je bilo zelo težko sprejeti misel Vladimirja Sorokina, da ne obstaja nič, ne v romaneskni pripovedi, ne v dialogu, kar je izven črke same. Toda že v filmu "Blazni Fric" je postalo vse drugače. Socialistična norma je zahtevala, da je tisti, ki je bral, bral točno tisto, kar je bilo napisano. Nič več, nič manj. Zato se je po mojem mnenju način branja Sorokinove knjige Norma zarezal tako globoko v probleme literarne teorije. Socialistična norma romana in proizvodni soc-romani so ravno tako kot vizualna umetnost Komarja in Melamida, soc-art, postali paradigmatski modeli najvišje stopnje ironije in sarkazma. Dobili smo proizvodni roman Sorokinovega tipa soc-realistične doktrine, v katerih so proletarci v duhu soc-realistične doktrine padali po črnovalovskih realističnih grozodejstvih. Politični kriminal politične policije je veseli socrealistični motiv prijaznih domačijskih stričkov, ki so v službi mirno pobijali nasprotnike delavskega razreda.

 

Knjigo Norma razumem kot začetek druge faze Vladimirja Sorokina, sam jo imenujem

 

b.) visokokonceptualni roman

 

Nujna digresija: Vzpostavitev paralelizma Sovjetske zveze in Jugoslavije naj bi bila načelno nemogoča, v resnici pa je titoistični totalitarizem bil voden absolutno identično, torej stalinistično, do prosovjetskih agonov. Pobili, potolkli so jih ter jih poslali v koncentracijska taborišča ter jih prevzgajali s stalinističnimi metodami. Po ruski mehki revoluciji v devetdesetih letih so takoj opravili s stalinističnimi metodami in kagebejevskimi morilci. V umetnosti so takoj opravili s soc-realističnim narativom. Zato so bili romani Sorokina lahko oblikovani kot svobodne, emancipirane substrukture, antikulturne strukture. Vse dokler se ni spet pojavil v novem tisočletju nov totalitarni narativ. Sorokina usklajeno napade črni marketing in cenzura. Dobesedno modrasasto. Kultura je sovražnik umetnosti. Konec digresije.

 

Degradiraj. Diskreditiraj.

 

V času tolstojanskega romana je človeka obvladovala velika resnica, naj je bil to bog ali narod. Roman XX. stoletja je obvladovala ideologija in avtodestrukcija, obvladoval ga je nesmisel in človekova absurdna pozicija. V romanu XXI. stoletja pa dominira ideologija globalnega lastninjenja jezika. To je tisto, kar vsak dan poslušate v oglasnih sloganih.

 

In zdaj nekaj popolnoma drugačnega: Združeni umetniki sveta se že celo XXI. stoletje zavedamo, da je čivkanje ptic samo en majhen segment svobode. Mnogo večjega imajo v rokah tisti, ki obvladujejo kozmični roman, ki ni ne epski, ne viteški, ne ljubezenski, ne pustolovski, temveč bo nekega dne bil anarho-kozmistični.

 

Scenarij za film št. 2: "4"!

 

Oglejte si na youtubu prvo minuto filma "4", režiserja Ilije Kržanovskega (vir). To je film, katerega scenarij je napisal Vladimir Sorokin. Mladi Ilia Kržanovski je leta 2004 Sorokina temeljito pripravil na njegovo tretjo razvojno fazo: anarho-kozmistično.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Da, da, to je švicarski hommage občutljivemu mladeniču po imenu Hugo Ball
0
15.01.2017 07:00
Dadaizemje postal prva nadnacionalna, globalna umetnost, ki se je manifestirala odZagrebadoTokija, odNew YorkadoMoskve. Če je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump bo na južni meji gradil zid, Cerar je tam že postavil bodečo žico, zdaj pa grozi še z zakonom o tujcih
19
12.01.2017 06:00
Prvič po razsodbi Evropskega sodišča za človekove pravice glede t.i. izbrisanih je Slovenija spet pod drobnogledom Amnesty ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Poletne Meditacije Vaclava Havla naj bodo knjiga leta 2017 za Slovence
9
02.01.2017 18:08
Vaclav Havel je umrl pred dobrimi petimi leti, 18. decembra 2011. Nanj sem se spomnil ob smrti Ljuba Sirca; to sem omenil v ... Več.
Piše: Keith Miles
Dokler ples ne postane umetnost, je le paritveni obred
1
01.01.2017 06:00
Ples posameznika je zapeljevanje drugih, je narcizem in virtuoznost. Ples parov je ritmično ponavljanje dogovorjenih gibov, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Božično-novoletna "roštiljada" v Jankovićevi palanki
16
29.12.2016 23:15
Zdaj razumem, zakaj v Beogradu ni več trubačev, je bil sarkastičen moj srbski prijatelj: ker so vsi v Ljubljani! ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Razodetje poznega socializma: "Mi vsi smo zaslužni za osamosvojitev."
13
27.12.2016 19:00
Petkova državna proslava ob Dnevu samostojnosti in enotnosti, na kateri je bil osrednji govorec predsednik Državnega sveta, je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Milijarda let je še do konca sveta. Naj bo sila z vami.
0
25.12.2016 08:10
Katoliška inkvizicija ni zažgala na grmadiGiordana Bruna, filozofa in pesnika, astronoma ter matematika, samo zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Predbožična nočna mora Angele Merkel in grozeči somrak nemške prihodnosti
17
21.12.2016 01:26
Nebo nad Berlinom, ki je v znamenitem črno-belem filmu Wima Wendersa sive barve, se je v ponedeljek obarvalo rdeče. Strah pred ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Odpraviti je treba ljudi ali pa vojno. Obojega ni mogoče imeti.
0
17.12.2016 23:57
Umetnost je predvsem polna vera - tudi v nesmisle. Religija pa je prazna vera v smiselno upanje, predvsem pa je religija ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Legitimizacija socializma v diplomaciji ali primer Pahorjevega varovanca Stanislava Vidoviča
9
16.12.2016 14:59
Primer Vidovič, opozarja nekdanji zunanji minister in naš komentator Dimitrij Rupel, odpira občutljivo vprašanje našega odnosa ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
V svetu pametnih telefonov Uber ni problem, temveč rešitev
14
12.12.2016 20:58
Ko gre za Uber me najbolj fascinira fanatizem, s katerim redki posvečeni leta 2016 branijo stališče, da je pred digitalnimi ... Več.
Piše: Aljuš Pertinač
Danes je 12.12.: Če ne bodo nagnali Milojke, si Cerarjeva vlada ne zasluži niti naziva izvršni svet
14
11.12.2016 22:30
Napovedovali smo že, da bo današnji datum za ministrico za zdravje, koalicijo in vlado prelomen. Ključni del zdravstvene ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
David Kakabadze ali avantgarda sredi zadušljivega provincializma
6
11.12.2016 07:05
Ruralni komunisti so nenehoma množično plesali folklorne plese ter umetnike prepričevali in jim svetovali, da bi bilo dobro, če ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poraz samotnega geparda ali referendum proti narcisizmu elite
2
08.12.2016 22:29
Če smo tik pred italijanskim referendumom objavili komentar našega sodelavca Larisa Gaiserja, je zdaj čas, da pride na vrsto ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Homagge Ljubu Sircu: Nihče ni prerok v svoji domovini
2
07.12.2016 21:17
S kratkim zapisom našega britanskega sodelavca Keitha Milesa zaključujemo trilogijo o Ljubu Sircu, za katerega se dejansko zdi, ... Več.
Piše: Keith Miles
Stoletje Ljuba Sirca
0
05.12.2016 20:00
Bi bil Pezdir danes to, kar je, če ne bi bilo Sirca, se sprašuje avtor, to je Rado Pezdir, čigar spomine na pokojnega ekonomista ... Več.
Piše: Rado Pezdir
Vživel sem se v navidezno poslansko stanje duha
2
04.12.2016 21:56
Kvota slovenske glasbe in njeni neživljenjski deleži, ki jih morajo v svojih programih po zadnjih spremembah zakona o medijih ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko Helmut zaradi sramu nad svojim narodom postane John, se rodi Adolf Govno
4
03.12.2016 20:00
Johna Heartfielda je sram, da se je rodil v takšno nacijo, ki je za svojo metodo uveljavljanja izbrala preganjanje ljudi,za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam: Odmaknjeni Ljubo Sirc
5
03.12.2016 01:09
Na Portalu PLUS se bomo pokojnega Ljuba Sirca, s katerim smo aprila 2015 objavili izjemno obsežen intervju, spomnili s tremi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Italijani pred referendumom: nevarne ustavne reforme "babyface" avtokrata Renzija
5
01.12.2016 21:30
Pred jutrišnjim referendumom v sosednji Italiji, na katerem bodo odločali o reformi ustave, smo za komentar zaprosili našega ... Več.
Piše: Laris Gaiser
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Propad Cerarjevega javnega zdravstva: premraženi pacienti so v bundah, šalih, kapah in rokavicah ure in ure čakali na zdravnika
Uredništvo
Ogledov: 3.246
02/
Vojne razmere na ljubljanski Urgenci: pacienti so ležali vsepovsod, hodniki so bili mrzli, ljudje premraženi!
Uredništvo
Ogledov: 3.538
03/
Tetra-biznis: Zakaj hočejo Američani poslušati našo policijo, posredniki pa zapravljati vaš denar
Uredništvo
Ogledov: 1.886
04/
Vodstvo Zavoda AIPA je plačalo rekordna 2 milijona evrov za odvetniški avans v primeru svoje razrešitve!
Uredništvo
Ogledov: 1.776
05/
Trump bo na južni meji gradil zid, Cerar je tam že postavil bodečo žico, zdaj pa grozi še z zakonom o tujcih
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.423
06/
Kadrovski poker v Hitu je ušel izpod nadzora, Jamnik napol skrivaj v Novi Gorici, bo SDH končno le udaril po mizi?
Uredništvo
Ogledov: 1.243
07/
Po sledi ovadbe, ki močno bremeni Bohinca: O uvedbi preiskave bo odločeno med potrjevanjem novih ustavnih sodnikov
Uredništvo
Ogledov: 1.016
08/
Novogoriška ruleta: Hitovo vesolje zabave drvi v kadrovsko črno luknjo
Uredništvo
Ogledov: 1.876
09/
Zloraba na AKOS: Vsaka druga Dolenčeva odločba je bila nezakonita; bo Muha spremenila prakso?
Uredništvo
Ogledov: 1.539
10/
Popravek: "Tetra- biznis: Zakaj hočejo Američani poslušati našo policijo, posredniki pa zapravljati vaš denar"
Uredništvo
Ogledov: 582