Komentar

"Črka, črka je samo črka na papirju in čisto nič drugega"

V času tolstojanskega romana je človeka obvladovala velika resnica, naj je bil to bog ali narod. Roman XX. stoletja je obvladovala ideologija in avtodestrukcija, obvladoval ga je nesmisel in človekova absurdna pozicija. V romanu XXI. stoletja pa dominira ideologija globalnega lastninjenja jezika. To je tisto, kar vsak dan poslušate v oglasnih sloganih.

08.01.2017 07:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Vladimir Sorokin   Lenkom   Moskva   Tatiana Didenko   neokonceptualizem   Sovjetska zveza

Foto: Rusia Insider

Socialistična norma je zahtevala, da je tisti, ki je bral, bral točno tisto, kar je bilo napisano. Nič več, nič manj.

V lanskem letu sem se mnogokrat namenil na moskovsko ulico Malaja Dmitrovka št. 14. To je ulica z impresivno zgodovino. Še danes v njej vlada atmosfera XIX. stoletja, ko so bile tam še naseljene meščanske družine. Na št. 12 je živela - med drugim - na prehodu iz XIX. v XX. stoletje mati dramatika Antona Pavloviča Čehova. Na isti številki so se v prvi četrtini XIX. stoletja zbirali pomembni uporniški dekabristi, ki so hoteli ruskega carja vreči iz prestola. Če si namenjen na ulico Malaja Dmitrovka iz smeri Puškinove metro postaje, se moraš neizbežno sprehoditi mimo umetniškega gledališča Lenkom, ki se nahaja na Malaji Dmitrovski št. 6. Natančno iz tega položaja preverim, katera predstava je trenutno na programu, poleg tega pregledam njihov mesečni repertoar predstav. Lenkom je visoko profilirano gledališče, v katerem uprizarjajo modernistično tradicijo. Ustanovljen je bil pred devetdesetimi leti, za časa Sovjetske zveze. Ime gledališča je kratica besedne zveze "Leninski komsomol".

 

In zdaj nekaj popolnoma drugega: na decemberskem napovedniku nisem mogel zgrešiti napovedane premiere dramatizacije romana Vladimirja Georgijeviča Sorokina z naslovom "Dan pribočnika" (moj prevod, v izvirniku "Den opričnika"). Sorokin? Žanr antiutopija. Sorokin v Lenkomu? Očitno že dolgo nisem gledal predstav v Lenkomu. Med več kot stotino poklicnih gledališč v Moskvi teater Lenkom vsekakor ni moj prvi izbor. Ko pa sem zagledal napoved za predstavo v režiji gledališkega in filmskega avtorja Marka Zaharova, ki je istočasno tudi umetniški vodja teatra, sem si jo z vsem svojim aparatom želje zaželel ogledati - in si jo tudi bom 23. ali 24. marca 2017.

 

Teater Lenkom je vsekakor le povod, vzrok in motiv mojega komentarja pa je sodobni pisatelj, dramatik in scenarist, Vladimir Georgijevič Sorokin. Naj brez zadržkov zapišem, da bom v komentarju sledil sosledju njegovega romanesknega opusa, ki ga bom na začetku in koncu zaporedja prekinil z dvema filmoma. Zanju menim, da sta izrednega pomena za njegov osebni stilno formativni in vsebinski razvoj.

 

Sorokin je eden tistih umetnikov, ki jih spremljam skozi vso njihovo umetniško biografijo. Lahko bi brez zadržka zapisal: Sorokin je moj sodobnik! Tako kot je Viktor Olegovič Pelevin moj sodobnik. Je eden tistih, s katerim sem vzporedno vstopil v areno življenja. V duhu postmodernističnega časa. Svojemu času se ne da ubežati, lahko pa si kritičen, neusmiljen do njega. Ko je Sorokin bil kulturno vojno: "črka, črka je samo črka na papirju in čisto nič drugega", sem se moral z njim strinjati, čeprav sem razmišljal popolnoma drugače. Toda v Sorokinovem svetu, kjer si moral vse brati med vrsticami, si si moral zaželeti idaelen svet, v katerem ni ničesar zapisano med vrsticami. Sorokinova manifestativna želja je bila več kot legalna, v celoti je bila to estetska želja. Seveda so tihi Sorokinovi sarkazmi s časom postali njemu lastni nasprotniki, predvsem v trenutku, ko se je začel strateško umikati pred svojo postmodernistično stilno zakonodajo. Moja delitev Sorokinovih razvojnih faz:

 

a.) Neokonceptualna knjiga

 

b.) Visoko-konceptualni roman

 

c.) Anarho-kozmistični roman

 

 

Scenarij za film št.1: Blazni Fric!

 

Moja neposredna vez z Vladimirjem Sorkinom je bila kulturna urednica in režiserka Tatiana Didenko, danes pokojna, ki je skupaj z Aleksandrom Šamajskim in s Sorokinom kot scenaristom filma leta 1994 proizvedla postprodukcijski film "Blazni Fric" (v izvirniku "Bezumni Fric"). V filmu gledamo, kako nacistični stroj mori in kolje, v svojem občutju pa film ni na noben način tragičen. Nasprotno, film je "totalno komičen", sami sebi se smejemo stereotipom domovinskega filma. V ZSSR je bilo posnetih čez 500 domovinskih filmov, ki smo jih mi žanrovsko opredelili kot "partizansko filmografijo". Kmalu po moskovski premieri je bila projekcija filma, pred desetimi gledalci, v spodnjih prostorih Moderne galerije v Ljubljani. Film je konceptualna dekonstruktivistična bravura, toda v kakšnih produkcijskih odnosih je bil proizveden, nisem nikoli izvedel. Sam sem bil predvsem vez med Tatiano in Laibachom. V filmu je bila namreč uporabljena njihova glasba.

 

Vez s Sorokinovim vstopom v literarno dekonstrukcijio je bil nežni čudež Rusije, vizualni umetnik Ilia Kabakov. Tega sem ozavestil šele, ko sem sedel v njegovem znamenitem stanovanju, preden se je izselil iz Rusije, ter se potapljal v njegovo tedanjo knjižno zbirko, ki mi je znova pokazala usodno povezanost moskovske konceptualne umetnosti in otroške knjižne ilustracije. Da, spoštovani bralec Portala PLUS, nisi se zmotil pri branju. Ta neverjetna formalna kombinacija je vplivala na celo vrsto moskovskih umetniških stilnih vektorjev, tako žanrovskih kot vsebinskih. Otroška ilustracija je s svojo preprostostjo in nazornostjo lahko brez večjih težav ilustrirala celotno idejo konceptualne umetnine. Z načelno prikupnostjo in barvno presvetljenostjo je lahko vstopala brez prevelikega nadzora tja, kamor druga literatura ni mogla, še najmanj pa "veliki roman". Mnogim literarnim oblikam ni bilo dano, da bi bile sploh videne.

 

"Apartment art" Ilije Kabakova je bila samo vizualna paralela z logiko "samizdat" literarure, ki je imela svojo iracionalno distribucijo do bralcev. Neformalna distribucija umetniške energije je brez zunanjih zavor demokratizirala izbiro in poglede. Razstave v zasebnih stanovanjih, tipkopisi in indigo kopije so brez vsakršnega zadržka dopuščale demitologizacijo sovjetske stvarnosti. Ilija Kabakov se je sicer preživljal z otroško ilustracijo, a jo je istočano briljantno transponiral v "veliko umetnost".

 

Na podoben način je mladi inženir petrokemije Vladimir Sorokin vstopil v svet konceptualizma; z oblikovanjem otroških knjig. Spoj duha časa in knjige kot objekta je izoblikovalo prvo fazo Vladimirja Sorokina, ki jo imenujem

 

a.) neokonceptualna knjiga, knjiga kot umetniški objekt, lepota knjige kot civilizacijski fenomen. Otroškim knjigam je bilo dovoljeno, da so lepe. Vse druge knjige so morale zadovoljiti druge zahteve, predvsem ideološki nagovor.

 

Sam sem vedno rad bival v obilju dvopomenskosti, zato mi je bilo zelo težko sprejeti misel Vladimirja Sorokina, da ne obstaja nič, ne v romaneskni pripovedi, ne v dialogu, kar je izven črke same. Toda že v filmu "Blazni Fric" je postalo vse drugače. Socialistična norma je zahtevala, da je tisti, ki je bral, bral točno tisto, kar je bilo napisano. Nič več, nič manj. Zato se je po mojem mnenju način branja Sorokinove knjige Norma zarezal tako globoko v probleme literarne teorije. Socialistična norma romana in proizvodni soc-romani so ravno tako kot vizualna umetnost Komarja in Melamida, soc-art, postali paradigmatski modeli najvišje stopnje ironije in sarkazma. Dobili smo proizvodni roman Sorokinovega tipa soc-realistične doktrine, v katerih so proletarci v duhu soc-realistične doktrine padali po črnovalovskih realističnih grozodejstvih. Politični kriminal politične policije je veseli socrealistični motiv prijaznih domačijskih stričkov, ki so v službi mirno pobijali nasprotnike delavskega razreda.

 

Knjigo Norma razumem kot začetek druge faze Vladimirja Sorokina, sam jo imenujem

 

b.) visokokonceptualni roman

 

Nujna digresija: Vzpostavitev paralelizma Sovjetske zveze in Jugoslavije naj bi bila načelno nemogoča, v resnici pa je titoistični totalitarizem bil voden absolutno identično, torej stalinistično, do prosovjetskih agonov. Pobili, potolkli so jih ter jih poslali v koncentracijska taborišča ter jih prevzgajali s stalinističnimi metodami. Po ruski mehki revoluciji v devetdesetih letih so takoj opravili s stalinističnimi metodami in kagebejevskimi morilci. V umetnosti so takoj opravili s soc-realističnim narativom. Zato so bili romani Sorokina lahko oblikovani kot svobodne, emancipirane substrukture, antikulturne strukture. Vse dokler se ni spet pojavil v novem tisočletju nov totalitarni narativ. Sorokina usklajeno napade črni marketing in cenzura. Dobesedno modrasasto. Kultura je sovražnik umetnosti. Konec digresije.

 

Degradiraj. Diskreditiraj.

 

V času tolstojanskega romana je človeka obvladovala velika resnica, naj je bil to bog ali narod. Roman XX. stoletja je obvladovala ideologija in avtodestrukcija, obvladoval ga je nesmisel in človekova absurdna pozicija. V romanu XXI. stoletja pa dominira ideologija globalnega lastninjenja jezika. To je tisto, kar vsak dan poslušate v oglasnih sloganih.

 

In zdaj nekaj popolnoma drugačnega: Združeni umetniki sveta se že celo XXI. stoletje zavedamo, da je čivkanje ptic samo en majhen segment svobode. Mnogo večjega imajo v rokah tisti, ki obvladujejo kozmični roman, ki ni ne epski, ne viteški, ne ljubezenski, ne pustolovski, temveč bo nekega dne bil anarho-kozmistični.

 

Scenarij za film št. 2: "4"!

 

Oglejte si na youtubu prvo minuto filma "4", režiserja Ilije Kržanovskega (vir). To je film, katerega scenarij je napisal Vladimir Sorokin. Mladi Ilia Kržanovski je leta 2004 Sorokina temeljito pripravil na njegovo tretjo razvojno fazo: anarho-kozmistično.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
6
05.04.2020 20:57
Čeprav se bo gospodarstvo v prihodnjih tednih verjetno začelo zaganjati, bodo ukrepi veljali še nekaj časa, saj virus ne bo ... Več.
Piše: Tine Kračun
Vidne posledice nevidnega orožja
16
05.04.2020 11:00
Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
6
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 3,004
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,812
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,069
04/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,648
05/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,851
06/
Vidne posledice nevidnega orožja
Simona Rebolj
Ogledov: 1,157
07/
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
Tine Kračun
Ogledov: 1,103
08/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 1,026
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,846
10/
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,148