Komentar

"Črka, črka je samo črka na papirju in čisto nič drugega"

V času tolstojanskega romana je človeka obvladovala velika resnica, naj je bil to bog ali narod. Roman XX. stoletja je obvladovala ideologija in avtodestrukcija, obvladoval ga je nesmisel in človekova absurdna pozicija. V romanu XXI. stoletja pa dominira ideologija globalnega lastninjenja jezika. To je tisto, kar vsak dan poslušate v oglasnih sloganih.

08.01.2017 07:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Vladimir Sorokin   Lenkom   Moskva   Tatiana Didenko   neokonceptualizem   Sovjetska zveza

Foto: Rusia Insider

Socialistična norma je zahtevala, da je tisti, ki je bral, bral točno tisto, kar je bilo napisano. Nič več, nič manj.

V lanskem letu sem se mnogokrat namenil na moskovsko ulico Malaja Dmitrovka št. 14. To je ulica z impresivno zgodovino. Še danes v njej vlada atmosfera XIX. stoletja, ko so bile tam še naseljene meščanske družine. Na št. 12 je živela - med drugim - na prehodu iz XIX. v XX. stoletje mati dramatika Antona Pavloviča Čehova. Na isti številki so se v prvi četrtini XIX. stoletja zbirali pomembni uporniški dekabristi, ki so hoteli ruskega carja vreči iz prestola. Če si namenjen na ulico Malaja Dmitrovka iz smeri Puškinove metro postaje, se moraš neizbežno sprehoditi mimo umetniškega gledališča Lenkom, ki se nahaja na Malaji Dmitrovski št. 6. Natančno iz tega položaja preverim, katera predstava je trenutno na programu, poleg tega pregledam njihov mesečni repertoar predstav. Lenkom je visoko profilirano gledališče, v katerem uprizarjajo modernistično tradicijo. Ustanovljen je bil pred devetdesetimi leti, za časa Sovjetske zveze. Ime gledališča je kratica besedne zveze "Leninski komsomol".

 

In zdaj nekaj popolnoma drugega: na decemberskem napovedniku nisem mogel zgrešiti napovedane premiere dramatizacije romana Vladimirja Georgijeviča Sorokina z naslovom "Dan pribočnika" (moj prevod, v izvirniku "Den opričnika"). Sorokin? Žanr antiutopija. Sorokin v Lenkomu? Očitno že dolgo nisem gledal predstav v Lenkomu. Med več kot stotino poklicnih gledališč v Moskvi teater Lenkom vsekakor ni moj prvi izbor. Ko pa sem zagledal napoved za predstavo v režiji gledališkega in filmskega avtorja Marka Zaharova, ki je istočasno tudi umetniški vodja teatra, sem si jo z vsem svojim aparatom želje zaželel ogledati - in si jo tudi bom 23. ali 24. marca 2017.

 

Teater Lenkom je vsekakor le povod, vzrok in motiv mojega komentarja pa je sodobni pisatelj, dramatik in scenarist, Vladimir Georgijevič Sorokin. Naj brez zadržkov zapišem, da bom v komentarju sledil sosledju njegovega romanesknega opusa, ki ga bom na začetku in koncu zaporedja prekinil z dvema filmoma. Zanju menim, da sta izrednega pomena za njegov osebni stilno formativni in vsebinski razvoj.

 

Sorokin je eden tistih umetnikov, ki jih spremljam skozi vso njihovo umetniško biografijo. Lahko bi brez zadržka zapisal: Sorokin je moj sodobnik! Tako kot je Viktor Olegovič Pelevin moj sodobnik. Je eden tistih, s katerim sem vzporedno vstopil v areno življenja. V duhu postmodernističnega časa. Svojemu času se ne da ubežati, lahko pa si kritičen, neusmiljen do njega. Ko je Sorokin bil kulturno vojno: "črka, črka je samo črka na papirju in čisto nič drugega", sem se moral z njim strinjati, čeprav sem razmišljal popolnoma drugače. Toda v Sorokinovem svetu, kjer si moral vse brati med vrsticami, si si moral zaželeti idaelen svet, v katerem ni ničesar zapisano med vrsticami. Sorokinova manifestativna želja je bila več kot legalna, v celoti je bila to estetska želja. Seveda so tihi Sorokinovi sarkazmi s časom postali njemu lastni nasprotniki, predvsem v trenutku, ko se je začel strateško umikati pred svojo postmodernistično stilno zakonodajo. Moja delitev Sorokinovih razvojnih faz:

 

a.) Neokonceptualna knjiga

 

b.) Visoko-konceptualni roman

 

c.) Anarho-kozmistični roman

 

 

Scenarij za film št.1: Blazni Fric!

 

Moja neposredna vez z Vladimirjem Sorkinom je bila kulturna urednica in režiserka Tatiana Didenko, danes pokojna, ki je skupaj z Aleksandrom Šamajskim in s Sorokinom kot scenaristom filma leta 1994 proizvedla postprodukcijski film "Blazni Fric" (v izvirniku "Bezumni Fric"). V filmu gledamo, kako nacistični stroj mori in kolje, v svojem občutju pa film ni na noben način tragičen. Nasprotno, film je "totalno komičen", sami sebi se smejemo stereotipom domovinskega filma. V ZSSR je bilo posnetih čez 500 domovinskih filmov, ki smo jih mi žanrovsko opredelili kot "partizansko filmografijo". Kmalu po moskovski premieri je bila projekcija filma, pred desetimi gledalci, v spodnjih prostorih Moderne galerije v Ljubljani. Film je konceptualna dekonstruktivistična bravura, toda v kakšnih produkcijskih odnosih je bil proizveden, nisem nikoli izvedel. Sam sem bil predvsem vez med Tatiano in Laibachom. V filmu je bila namreč uporabljena njihova glasba.

 

Vez s Sorokinovim vstopom v literarno dekonstrukcijio je bil nežni čudež Rusije, vizualni umetnik Ilia Kabakov. Tega sem ozavestil šele, ko sem sedel v njegovem znamenitem stanovanju, preden se je izselil iz Rusije, ter se potapljal v njegovo tedanjo knjižno zbirko, ki mi je znova pokazala usodno povezanost moskovske konceptualne umetnosti in otroške knjižne ilustracije. Da, spoštovani bralec Portala PLUS, nisi se zmotil pri branju. Ta neverjetna formalna kombinacija je vplivala na celo vrsto moskovskih umetniških stilnih vektorjev, tako žanrovskih kot vsebinskih. Otroška ilustracija je s svojo preprostostjo in nazornostjo lahko brez večjih težav ilustrirala celotno idejo konceptualne umetnine. Z načelno prikupnostjo in barvno presvetljenostjo je lahko vstopala brez prevelikega nadzora tja, kamor druga literatura ni mogla, še najmanj pa "veliki roman". Mnogim literarnim oblikam ni bilo dano, da bi bile sploh videne.

 

"Apartment art" Ilije Kabakova je bila samo vizualna paralela z logiko "samizdat" literarure, ki je imela svojo iracionalno distribucijo do bralcev. Neformalna distribucija umetniške energije je brez zunanjih zavor demokratizirala izbiro in poglede. Razstave v zasebnih stanovanjih, tipkopisi in indigo kopije so brez vsakršnega zadržka dopuščale demitologizacijo sovjetske stvarnosti. Ilija Kabakov se je sicer preživljal z otroško ilustracijo, a jo je istočano briljantno transponiral v "veliko umetnost".

 

Na podoben način je mladi inženir petrokemije Vladimir Sorokin vstopil v svet konceptualizma; z oblikovanjem otroških knjig. Spoj duha časa in knjige kot objekta je izoblikovalo prvo fazo Vladimirja Sorokina, ki jo imenujem

 

a.) neokonceptualna knjiga, knjiga kot umetniški objekt, lepota knjige kot civilizacijski fenomen. Otroškim knjigam je bilo dovoljeno, da so lepe. Vse druge knjige so morale zadovoljiti druge zahteve, predvsem ideološki nagovor.

 

Sam sem vedno rad bival v obilju dvopomenskosti, zato mi je bilo zelo težko sprejeti misel Vladimirja Sorokina, da ne obstaja nič, ne v romaneskni pripovedi, ne v dialogu, kar je izven črke same. Toda že v filmu "Blazni Fric" je postalo vse drugače. Socialistična norma je zahtevala, da je tisti, ki je bral, bral točno tisto, kar je bilo napisano. Nič več, nič manj. Zato se je po mojem mnenju način branja Sorokinove knjige Norma zarezal tako globoko v probleme literarne teorije. Socialistična norma romana in proizvodni soc-romani so ravno tako kot vizualna umetnost Komarja in Melamida, soc-art, postali paradigmatski modeli najvišje stopnje ironije in sarkazma. Dobili smo proizvodni roman Sorokinovega tipa soc-realistične doktrine, v katerih so proletarci v duhu soc-realistične doktrine padali po črnovalovskih realističnih grozodejstvih. Politični kriminal politične policije je veseli socrealistični motiv prijaznih domačijskih stričkov, ki so v službi mirno pobijali nasprotnike delavskega razreda.

 

Knjigo Norma razumem kot začetek druge faze Vladimirja Sorokina, sam jo imenujem

 

b.) visokokonceptualni roman

 

Nujna digresija: Vzpostavitev paralelizma Sovjetske zveze in Jugoslavije naj bi bila načelno nemogoča, v resnici pa je titoistični totalitarizem bil voden absolutno identično, torej stalinistično, do prosovjetskih agonov. Pobili, potolkli so jih ter jih poslali v koncentracijska taborišča ter jih prevzgajali s stalinističnimi metodami. Po ruski mehki revoluciji v devetdesetih letih so takoj opravili s stalinističnimi metodami in kagebejevskimi morilci. V umetnosti so takoj opravili s soc-realističnim narativom. Zato so bili romani Sorokina lahko oblikovani kot svobodne, emancipirane substrukture, antikulturne strukture. Vse dokler se ni spet pojavil v novem tisočletju nov totalitarni narativ. Sorokina usklajeno napade črni marketing in cenzura. Dobesedno modrasasto. Kultura je sovražnik umetnosti. Konec digresije.

 

Degradiraj. Diskreditiraj.

 

V času tolstojanskega romana je človeka obvladovala velika resnica, naj je bil to bog ali narod. Roman XX. stoletja je obvladovala ideologija in avtodestrukcija, obvladoval ga je nesmisel in človekova absurdna pozicija. V romanu XXI. stoletja pa dominira ideologija globalnega lastninjenja jezika. To je tisto, kar vsak dan poslušate v oglasnih sloganih.

 

In zdaj nekaj popolnoma drugačnega: Združeni umetniki sveta se že celo XXI. stoletje zavedamo, da je čivkanje ptic samo en majhen segment svobode. Mnogo večjega imajo v rokah tisti, ki obvladujejo kozmični roman, ki ni ne epski, ne viteški, ne ljubezenski, ne pustolovski, temveč bo nekega dne bil anarho-kozmistični.

 

Scenarij za film št. 2: "4"!

 

Oglejte si na youtubu prvo minuto filma "4", režiserja Ilije Kržanovskega (vir). To je film, katerega scenarij je napisal Vladimir Sorokin. Mladi Ilia Kržanovski je leta 2004 Sorokina temeljito pripravil na njegovo tretjo razvojno fazo: anarho-kozmistično.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Kaj pomeni beseda svoboda. Svoboda je tisto, česar si ne pustimo vzeti.
0
25.01.2020 21:00
Umetnik stoji na aveniji v New Yorku in razstavlja snežne kepe različnih velikosti, položene na kontrastno podlago. Ponudil jih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
13
24.01.2020 22:04
Prihodnji teden, najverjetneje v sredo, bo v državnem zboru potekala svojevrstna lutkovna predstava v okviru sicer najdlje ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
11
23.01.2020 23:00
Reševanje sem zmeraj razumel kot plemenito dejanje, ko nekdo, ki je hraber in sposoben, rešuje tistega, ki želi biti rešen. Tako ... Več.
Piše: Ivan Simič
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
19
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
16
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenski hudičev trikotnik*: Opazke ob branju knjige Jožeta Možine Slovenski razkol
8
27.12.2019 20:34
Možina se na podlagi na novo odkritih dokumentov ukvarja z najtežjimi vprašanji slovenske preteklosti, ki se prenašajo v naš ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,516
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 3,821
03/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,589
04/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,903
05/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 2,036
06/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,700
07/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,353
08/
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,156
09/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,942
10/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,112