Razmere na Internistični prvi pomoči (IPP) v ljubljanskem Kliničnem centru so se po četrtkovi oziroma petkovi piarovski akciji vodilnih ponovno poslabšale. Pacientov nimamo kam dati, šefov ni, zunanji hodnik ima samo 15 stopinj Celzija, so nas dramatično opozarjali viri. Ko smo dodatno poizvedovali, kaj se dogaja na sončen, a izjemno mrzel konec tedna, smo dejansko začeli prejemati alarmantne informacije. Zaradi nevzdržnih prostorskih razmer so več bolnikov enostavno poslali domov, čeprav so bili bolni. Po naših podatkih so vsaj enega pripeljali nazaj na Urgenco na reanimacijo (!), kar bi seveda v normalni državi z delujočim javnim zdravstvom takoj odprlo vprašanje kazenske in predvsem odškodninske odgovornosti bolnišnice, ki bi si privoščila takšen flop. Kot vemo, pri nas ni zaradi takšnih in podobnih napačnih odločitev doslej še nihče odgovarjal. Če nevzdržnih razmer na ljubljanski Urgenci ne bodo začeli "pokrivati" tudi t.i. mainstream mediji, potem se bojimo, da se bodo v obdobju polarnega mraza nadaljevali prizori, za katere bi prej dejali, da sodijo v kakšno državo v razvoju. Kajti kako si drugače razlagati razmere, kjer pacienti ure in ure sedijo ali celo ležijo na hodniku v bundah, šalih, kapah in rokavicah, čakajoč na pregled pri dežurnem zdravniku?

Poskušajte si predstavljati, v kako brezizhodni situaciji smo, nas je opozoril interni vir: pacientov je enostavno preveč, nimamo jih kam sprejemati, ljudje z infarkti ležijo po opazovalnicah, to je katastrofa... Če k temu dodamo še apatijo vodilnih, izgorelost, stisko in nemoč zaposlenih, je dodal dober poznavalec razmer v ljubljanskem UKC, potem nas do novega primera Radan ločijo samo še trenutki. Vodstvo največje bolnišnice v državi in resorna ministrica Milojka Kolar Celarc, ki s svojo pasivnostjo bodisi naklepno bodisi zaradi malomarnosti vzdržuje status quo, se že vseskozi v takšnih in podobnih primerih poslužujeta preverjenega recepta: počakata, da se poleže prah, potem ljudstvu obljubijo t.i. ničelno toleranco do anomalij, korupcije in klientelizma, nakar se seveda ne zgodi prav nič. Karavana gre dalje, pacienti pa nadaljujejo pasje življenje na pozimi neogrevanih stranskih hodnikih, kjer je temperatura 15 stopinj.

Portal PLUS že od maja 2015 intenzivno spremlja, raziskuje in razkriva anomalije v slovenskem javnem zdravstvu. To, kar se je minuli teden in predvsem za vikend dogajalo na ljubljanski IPP, nas je presenetilo predvsem zaradi tega, ker smo tokrat prejeli "alarm" od več naših virov, sodelavcev in žvižgačev, kar pomeni, da je bila situacija dejansko resna. V enem izmed sporočil, ki smo jih prejeli, je denimo pisalo:

"Ne pomnim, da bi kdaj v nedeljo v vrsti čakalo 20 ljudi! Ponoči jih nismo imel kam sprejemat, imeli smo infarkte, sepse, pacienti za na intenzivno nego so ležali kar v opazivalnicah na IPP, moških postelj sploh ni bilo, 10 ortopedskih pa je bilo takoj polnih."

Na naše vprašanje, kaj so zaradi izrednih razmer — kajti drugače temu res ne moremo reči — ukrenili nadrejeni, torej predstojniki in vodstvo klinike oziroma Kliničnega centra, dobimo resigniran odgovor, da so bili sicer obveščeni, vendar ni bilo nobenih reakcij, kot da bi jim bilo vseeno:

"Oni na toplem, doma... Naši bolniki pa na ledenem hodniku ure in ure. V bundi, šalu, kapi in rokavicah, pokriti vsaj z dvema rjuhama. A je to človeško?"

Zaposleni pravijo, da so vsega tega že siti, da poslušajo očitke, da nič ne delajo, da so sami krivi za takšno stanje, občasno jih doleti kakšna grožnja, češ da jih oni plačujejo in da so lahko veseli, da imajo službe... Glede na to, da na uredništvu razpolagamo tudi s konkretnimi imeni, bomo resno preučili možnost, da bi jih prihodnjič javno objavili, saj imajo pacienti kot davkoplačevalci pravico vedeti, kdo v njihovem imenu in predvsem na njihov račun tako nezaslišano obnaša in izvaja mobbing nad zaposlenimi.