Gregor Štibernik, direktor zavoda AIPA - kratica pomeni Zavod za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije - je na račun odvetnika Boruta Bernika Bogataja 29. avgusta 2014 nakazal milijon evrov, tri dni kasneje, torej 1. septembra, pa še milijon evrov. Skupaj sta bila nakazana dva milijona evrov avansa. Zavod AIPA je organizacija, katere glavni cilj in dejavnost naj bi bila kolektivno uveljavljanje in zaščita pravic avtorjev, izvajalcev in filmskih producentov avdiovizualnih del. Transakcijo v višini dveh milijonov evrov si lahko razlagamo tako, da je vodstvo tega zavoda denar, ki bi moral biti namenjen avtorjem filmskih del, porabilo za zavarovanje svojih interesov. Da ne govorimo na pamet, dokazuje tudi pridobljeni izsek iz zapisnika skupščine zavoda AIPA z dne 4. marca 2015:

Iz zapisnika skupščine lahko sklepamo, da skupščino Zavoda AIPA obvladuje peščica ljudi, ki prosto odločajo o tem, kam se nakazuje denar. Z drugimi besedami, skupščina zavoda, ki naj naj bi zastopala slovenske avdiovizualne avtorje, je mirno dovolila, da se denar ustvarjalcev nakaže škofjeloškemu odvetniku kot avans. In to ne običajni avans v višini nekaj tisoč evrov za odvetniške storitve, temveč astronomski znesek v višini dveh milijonov evrov. Mar ni to podobno, kot da bi denimo generalni direktor UKC denar, namenjen investicijam v zaposlene, nakazal hišnemu odvetniku za primer, če ga razrešijo, saj bo imel na ta način vsekakor dovolj denarja, da se ponovno vrne na direktorsko mesto UKC?! Skupščino UKC bi v tem hipotetičnem primeru sestavljali kar dobavitelji, ki od direktorja dobivajo nakazila...

V našem primeru je bil "scenarij" sledeč: ko vodstvo Zavoda AIPA ni bilo več "ogroženo", je odvetnik Bernik Bogataj od dveh milijonov avansa vrnil 1.650.000 evrov, obenem pa je 350.000 evrov kar obdržal. Zanimivo, kajti siceršnji celotni stroški za odvetniške storitve Zavoda AIPA so doslej v povprečju znašali okoli 111.000 evrov na leto. Tudi če vse odvetniške storitve za zavod AIPA opravlja omenjeni Bogataj, je to še vseeno znesek, ki ustreza odvetniškim stroškom treh let!

Ob tem nismo izpostavljali preverljivega dejstva, da namreč v Sloveniji ni poslovni običaj, da bi se odvetnikom plačevalo tako visoke zneske vnaprej.

 Izsek iz letnega poročila 2014, ki kaže, da so letni odvetniški stroški 111.324 evrov in 37 centov.

Da bo zadeva še bolj bizarna, je bila na skupščini Zavida AIPA, ki je potrdila rekordno nakazilo škofjeloškemu odvetniku Borutu B. Bogataju, prisotna celo takratna direktorica Urada za intelektualno lastnino (urad, ki naj bi nadziral področje kolektivnih organizacij) Vesna Stankovič Juričič. Dokaz, da se v primeru zavoda AIPA prepletajo zasebni in politični interesi, je tudi to, da je danes vodja strokovnih služb na zavodu AIPA Peter Kep, ki je bil pred tem svetovalec na Ministrstvu za gospodarstvo. In gospod Kep je na tem ministrstvu pokrival tudi področje kolektivnih organizacij. Denar, ki bi moral iti slovenskim ustvarjalcem se je tako ob prisotnosti predstavnika države "preusmeril" na fiduciarni račun odvetnika, ki mu očitno posel z organizacijami za kolektivno zaščito pravic lepo cveti. Na to kažejo tudi podatki drugega zavoda, ki ga zastopa Bernik Bogataj, in sicer IPF. Bogataj je bil namreč pred tem tudi sam direktor Zavoda IPF, potem pa prevzel precej bolj dobičkonosno pravno svetovanje in »odvetniško zastopanje tega istega zavoda. No, zanimivo je še nekaj: direktor Zavoda AIPA Gregor Štibernik je do pred kratkim kot direktor vodil Zavod IPF. Obenem pa je odvetnik Bernik Bogataj v obeh zavodih pravni in odvetniški zastopnik ter svetovalec. Več virov nam je potrdilo, da Borut Bernik Bogataj vlaga tožbe tudi v primerih, ko ni mogoče zmagati. Da so odvetniški stroški višji, so nam zatrdili viri, Bogataj toži v primeru neplačil ali premalo plačanih nadomestil samo po nekaj mesecev skupaj, namesto da bi to z eno tožbo uveljavljal za celo leto. Po takšni metodologiji gredo odvetniški stroški lahko dejansko v nebo. Če je recimo IPF, ki ga zastopa Bogataj, za leto 2015 načrtoval 140.000 evrov stroškov za odvetniške storitve, ni nič neobičajnega, če so ti stroški na koncu znašali več kot 316.000 evrov, torej 2,5-krat več!

Letno poročilo IPF 2015: planiranih 140.000 evrov odvetniških stroškov - na koncu pa 2,5-krat več!

Zgodba o IPF in AIPA je žal samo še en dokaz več, kako nezadržno v Sloveniji v času, ko jo vodi etični pravnik Miro Cerar, odpoveduje pravna država. Ko lahko skupščina, ki naj bi zastopala interese ustvarjalcev, sprejme sklep, da se njihov denar nakaže kot rekordni avans v višini dveh milijonov evrov škofjeloškemu odvetniku, ki potem 1,65 milijona vrne, zadrži pa 350.000 evrov, na tej skupščini pa celo sodeluje direktorica Urada za intelektualno lastnino, ki naj bi vse to nadziral, potem je resnično vse mogoče. To niso govorice, ampak dejstva, ki jih potrjujejo notarsko overjeni zapisniki. Na Portalu PLUS si ničesar ne izmišljujemo, ampak opozarjamo na stvari, ki se ne bi smele dogajati. Pri tem ne prizanašamo nikomer, kajti odločili smo se, da pri nas nihče ne uživa imunitete.

Vseeno pa predstavljamo glas vpijočega v puščavi, ki jo bomo počasi morali poimenovati: Cerarjeva puščava. V njej veljajo čudna pravila. Kdor zagreši veliko lumparijo, preide v klub velikih, v arest pa bo šel vsekakor prej tisti nesrečni avtomehanik, ki je na tehničnem pregledu vzel 20 evrov in nekomu pogledal skozi prste...