Komentar

Bežite, opravka imate z norci!

Ko je pred leti slovenska javnost lahko spoznala raziskavo OECD o funkcionalni pismenosti, je bil del javnosti zgrožen, del javnosti pa se je odločil, da jo enostavno ignorira in jo postavi v kontekst zarotniških načrtov zlobnih tujcev, ki hočejo zasužnjiti Slovence in to tako, da nas prepričujejo v našo inferiornost.

30.06.2014 23:46
Piše: Kizo

Če ne gre drugače, se pa zlažite, da vse skupaj ni res in da evolucija v tej državi ne gre v degenerativno smer. Vir: Wikipedia

Program stranke Mira Cerarja je bil objavljen šele v petek, 20.06., torej kakšen teden dni po opravljeni anketi.

Čeprav je bilo od te raziskave še ogromno situacij, ki so pričale o tem, da javno mnenje oblikujejo psihopati in duševni bolniki, odločitve volivcev pa so neracionalne in mestoma strašljivo psihotične, se bom zaradi bližajočih se parlamentarnih volitev osredotočil na dve raziskavi, ki delujeta kot paradoks, v resnici pa razkrivata globoko disfunkcionalnost povprečnega slovenskega volivca. 

 

Najprej povzemimo Episcentrovo raziskavo o volilnih preferencah pred parlamentarnimi volitvami, ki je bila opravljena med 9. in 14. junijem 2014:

 

 

Res je, grafikon sam po sebi ne prinaša nič kaj pretresljivih rezultatov. Na vrhu se nahaja nova stranka, kar pojasnim s tem, da Slovenci enostavno ljubijo nove stranke, ne glede na to, kdo jih vodi in kateri politični spekter zavzemajo. Sledi večni pretendent za drugo mesto, SDS, tretja je partija upokojencev, kar prikazuje volilno telo v rahlo sivo – senilni luči, četrti pa so SD-jevci, ki jim je uspelo z zamenjavo predsednika stranke in združitvijo z neparlamentarno in očitno neizvoljivo Solidarnostjo poslabšati svoje trenutne pozicije.

 

Prikaz se zaključuje s porazdelitvijo strank, ki so bile nove na prejšnjih parlamentarnih in evropskih volitvah, danes pa so očitno popolnoma pozabljene, saj volivce poleg obstoječih monolitov zanimajo samo zares, zares, zares nove stranke z zares, zares, zares novimi obrazi. Res je, v vsem tem je nekaj čudaškosti, ampak nič kaj dosti nenavadnega in šokantnega. Zdaj pa temu dodajmo še en graf, ki zajema rezultate Episcentrove analize, s katero se je poskusilo določiti, kateri so glavni odločitveni dejavniki volivcev:

 

 

Meritve so bile narejene v prvi polovici junija 2014. Kaj je zdaj tako fascinantnega, da je bilo potrebno lepiti oba grafa v ta članek in zakaj sem postavil trditev, da gre za navidezni paradoks? Po prvem grafu premočno vodi nova politična stranka na sceni, imenovana Stranka Mira Cerarja, drugi graf pa prikazuje, da je glavni odločitveni dejavnik program stranke. Če je temu tako, potem lahko zaključimo, da je levji delež volivcev omenjene stranke prepričal prav program, ki ga je napisal Miro Cerar in njegovih osemdeset strokovnjakov.

 

Vse lepo in prav, ampak z eno peklensko podrobnostjo: program stranke Mira Cerarja je bil objavljen šele v petek, 20.06., torej kakšen teden dni po opravljeni anketi, ki je razodela, kateri so ključni dejavniki odločanja na volitvah! Kaj si lahko o tem mislimo? Samo troje: prvič, Episcenter je imel opravka z vzorcem, v katerem so bili zajeti lažnivci, saj se niso mogli odločiti za Cerarja na temelju programa, če tega programa v času anketiranja sploh ni bilo; drugič, Episcenter je slabo izvedel anketo, ker ni ponudil širšega nabora dejavnikov, ki določajo volilne preference;  in tretjič, opraviti imamo s popolnoma neracionalnim, morda celo rahlo zaostalim volilnim telesom.

 

Prva razlaga je mogoča, ampak verjetnost nastopa takega dogodka je ekstremno nizka. Da bi imel Episcenter to smolo, da v anketi zajame 364 volivcev, ki so popolni lažnivci, ki uničijo anketo je, priznajte, skorajda nemogoče.

 

Druga razlaga je spet šibka, kajti če bi Episcenter ponudil premalo dejavnikov, ali pa nesmiselne dejavnike, bi se odgovori zgostili pod rubriko "ne vem", pa jih je tam le kakih 8 %, torej nekaj več od statistične napake. Povedano drugače, rubrika "ne vem" po velikosti ne odstopa tako silno, da bi posumili v slabo opravljeno delo sestavljavcev anket.

 

Torej ostane tretje, opravka imamo z neracionalnimi in precej slaboumnimi osebami, ki vidijo programe še preden nastanejo in se na podlagi tovrstnih vizij odločajo o tem, koga bodo volili. 

 

Preden pa poskusimo pokazati, zakaj takšna norost pri določanju in kaj ima to opravka s funkcionalno nepismenostjo Slovencev, pa se zadržimo še pri drugem dejavniku, ki določa volilne preference, in sicer voditelju stranke, ki je dejavnik izbire za 30 % anketirancev. Če vemo, da imamo opravka z napol poblaznelim volilnim telesom, ki ga obsedajo vizije, potem je tudi jasno, da ni nič čudnega, da preostali prisegajo na kulte osebnosti.

 

Zoran Janković je bil en tak kult osebnosti, Miro Cerar pa je nov oče nacije in moralni ajatola (ne pozabimo še na Janeza Janšo in Milana Kučana, ki imata, hotela to ali ne, za seboj tudi precej občinstva, ki ju razume kot predmet malikovanja). Slednje seveda ne izključuje zelo lepe povezave med novimi strankami in kulti osebnosti. Ko kult raste, raste stranka, ko propade, stranke ni več.

 

Če nam je vseeno za takšno obnašanje sodržavljanov, je tudi prav, imamo namreč vso pravico, da politične jehovce pustimo v njihovih blodnjah. Ampak če bi koga takšno obnašanje in odločanje moralo resno skrbeti, potem je danes to Miro Cerar. Zakaj? Ker ga očitno velik del volilnega telesa ne dojema kot voditelja politične stranke, ampak kot mesijo, swamija ali guruja (kakorkoli že hočete) in od njega pričakuje čudeže. Pričakujejo, da bo iz vode delal vino in da bo z nekim hokuspokusom, zajcem iz klobuka ali adutom iz rokava izgnal kruto realnost in brez bolečin vse nas prepeljal v čudoviti novi svet. In če Swami Cerar tega ne bo zmogel, bo kaznovan tako brutalno, kot swamiji pred njim – Golobič, Jankovič in Virant, ki jih danes ankete komajda še zaznajo. Kajti padec swamija je dokončen in če Cerar čudežev ne zna delati, bo padec trd.

 

In zdaj končno, kako vse skupaj pojasniti? Očitno namreč ne gre za paradoks, ampak za nekaj globljega. Naj bom brutalno pristranski in uporabim še več statistike. Spodaj je lestvica, v kateri so rangirani srednji rezultati meritev IQ-ja za izbrane države. Raziskavo je opravil Richard Lynn in je bila objavljena v knjigi "Intelligence and the Wealth and Poverty of Nations":

 

 

 

Kaj lahko sklepamo? Povprečni slovenski volivec je po inteligenci izjemno povprečen, znotraj primerjanega konteksta držav EU lahko zanj celo trdimo, da je rahlo zabit. Če upoštevamo, da je po OECD testu funkcionalne pismenosti še funkcionalno nepismen, je logično, da lahko prepoznava kot volilne izbire zgolj medijsko konstruirane kulte osebnosti.

 

Govorim torej o povprečnem disfunkcionalnem tepcu, ki je po anekdotičnih dokazih ponosen na svojo neizobraženost in vrhunsko nerazgledanost. Butcu, ki si mnenja ne more ustvariti, tudi če bi si ga hotel, saj njegove realnosti ne konstruirata analiza in sinteza, ampak zgolj najbolj poceni populizem in sposobnost velikih vodij, da slikajo dovolj prepričljive iluzije. Za povrh vsega je jasno, da je abstrakcija povprečnega volivca izenačena diagnozi shizofrenije, saj prebira in analizira strankarske programe, ki sploh ne obstajajo.

 

Da bo resnici zadoščeno, naj povem, da IQ teste in Lynnovo raziskavo spremlja kopica kontroverznosti, ne samo moralnih ampak tudi statističnih in čisto tehničnih. To pa na žalost slovenskega občestva problema neumnega slovenskega volivca nikakor ne odpravi, saj ne more bistveno spremeniti uvrstitev Slovenije na rep držav EU, ko gre za vprašanje inteligence merjene z IQ testi, da o OECD raziskavi funkcionalne pismenosti sploh ne govorim.

 

Če še vedno ne verjamete vsega napisanega, pa si sami poskusite odgovoriti na sledeče: če so Slovenci, nasprotno mojim trditvam, bistveno bolj pametni, kot to želijo pokazati (in so potemtakem samo zvijačno lažnivi), zakaj so potem rezultati njihovih izbir tako zelo slabi? Zakaj jih je vedno znova mogoče nategniti z levo – desnimi kulti osebnosti?

 

Zakaj imajo popolno volilno amnezijo in stalno izbirajo nove stranke, ki dokazano ne prinašajo nič stabilnega na politično sceno in še celo histerizirajo stare stranke? Zakaj jih je vedno znova mogoče nategniti s konceptom nacionalnega interesa? Zakaj iz države izganjajo tujce, s katerimi bi odprli nova delovna mesta (ali obdržali stara), če ti nimajo niti evra svojega kapitala? Zakaj odlagajo vse na prihodnost (strukturne reforme, politika zadolževanja), če vedo, da bo račun zagotovo izstavljen, samo obresti za takšno strategijo bodo višje? 

 

Osebno dvomim, da boste našli odgovor izven konteksta raziskav, ki kažejo na funkcionalno nepismenost in nizko raven inteligence povprečnega slovenskega volivca, ampak če ne gre drugače, se pa zlažite, da vse skupaj ni res in da evolucija v tej državi ne gre v degenerativno smer.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Bolj kot sem v sebi, bolj izgubljam svet okrog sebe
4
15.12.2019 02:24
Kazimir Malevič pri razlagi ekonomije ni upošteval konkurence, ne sovraštva nasprotnikov. Sovraštvo pa je večno zakoreninjeno v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
15
12.12.2019 20:00
Za dobršen del slovenske javnosti jeJanez Drnovšeknajboljši predsednik vlade in utelešenje ideala uspešnega politika. ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
7
11.12.2019 21:00
Včeraj je imela avstralska zvezna država Novi Južni Wales enega najslabših dni v zgodovini. Dim je zatemnil mesto Sydney, ... Več.
Piše: Špela Adamič
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
4
09.12.2019 20:30
Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
31
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
9
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
Anuša Gaši
Ogledov: 2,998
02/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,670
03/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,810
04/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,445
05/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,488
06/
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
Špela Adamič
Ogledov: 981
07/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 814
08/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 800
09/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,759
10/
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
Dragan Živadinov
Ogledov: 527