Če se ne bo spet zaiskrilo oziroma zapletlo na relaciji Nataša Pirc Musar-Radiotelevizija Slovenija, bo javni servis kmalu dobil generalnega direktorja s polnim mandatom. Za ta položaj se potegujejo dosedanji prvi mož največje medijske hiše v državi Marko Filli, nekdanji minister za kulturo in zdajšnji vodja urada za mladino pri Mestni občini Ljubljana Uroš Grilc ter nekdanji vodja produkcije na Televiziji Slovenija Igor Rozman.
Kot se za postopek imenovanja generalnega direktorja RTVS spodobi, se je trgovanje z glasovi programskega sveta že začelo. Lobistično aktivni so tudi uredniki in ostali kadri, ki zasedajo pomembnejše položaje na javni RTV, poleg tega pa se v medijih že objavljalo najrazličnejše diskreditacije kandidatov in pritiski nanje.
Svetniki bodo glasovanje o novem "generalu" najverjetneje opravili 23. januarja, o favoritu pa ne želijo govoriti. Nekateri celo omenjajo, da je izbira katastrofalna. Zaenkrat je dejstvo zgolj to, da Rozman, ki naj bi veljal za kandidata stranke SMC, nima nobene možnosti za izvolitev, kar poudarjajo tudi zaposleni na Radioteleviziji Sloveniji.
Torej, Marko Filli ali Uroš Grilc?
Če bo Marko Filli na predstavitvi pred programskimi svetniki napovedal poteze (kadrovske?), ki bodo zadovoljile predstavnike levice, ima zdajšnji v. d. generalnega direktorja zagotovo več možnosti za izvolitev. Ob tem je pomembno tudi dejstvo, da desnica, ki je Fillija podpirala v zadnjem dvoboju z Natašo Pirc Musar (dobil ga je s 15 glasovi proti 11), svojega kandidata nima. Da o političnih preferencah ne bi smeli pisati, ko gre za vprašanja medijev, in bi se torej morali osredotočiti na strokovne kompetence kandidatov, je dejstvo in se z njim strinjamo, a brez tega po tradiciji seveda ne gre, ko je v igri Radiotelevizija Slovenija.
Fillijeva prednost je tudi ta, da je bil že dvakrat izvoljen za generalnega direktorja RTVS (kaj takega v samostojni Sloveniji ni uspelo še nikomur), torej ima kar nekaj izkušenj z glasovalno mašinerijo, in da prihaja "iz hiše", kar pomeni, da je v zadnjih letih ustroj javnega servisa spoznal do potankosti. Poleg tega je Filli primarno iz koprskega regionalnega centra, zaradi česar lahko uživa podporo tudi na terenu, kjer bi nekateri najraje rezali stroške oziroma združevali enote.
Uroš Grilc, v katerega je desnica uperila že vse topove, bi se lahko ob morebitni izvolitvi na položaj generalnega direktorja spopadel z vrtnarji, ki na Tavčarjevi in Kolodvorski že vrsto let obdelujejo svoje vrtičke. To je v prejšnji tekmi napovedala tudi Nataša Pirc Musar, kako se je njena zgodba na koncu končala, pa je vsem znano. "Pometanje" po hodnikih največje medijske hiše v državi namreč ne ustreza niti levim niti desnim strukturam v državi. Vprašanje je tudi, kako bi Grilc posegel v informativni program javnega servisa (in ga kadrovsko osvežil), ki je (bil) vselej kamen spotike najrazličnejših interesov. Mimogrede, parlamentarni odbor za kulturo je včeraj obravnaval predlog priporočil vladi, ki so ga pripravili poslanci SDS in ki so se nanašali na domnevno cenzuro in programsko politiko Radiotelevizije Slovenija. Poslanci so na koncu sklenili, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Uroš Grilc, nekdanji minister za kulturo FOTO: Mediaspeed
Ker je bil Grilc v času vlade Alenke Bratušek minister za kulturo, je Združenje novinarjev in publicistov že pozvalo programski svet, naj prestavi odločanje o generalnem direktorju za nekaj mesecev. Po njihovem mnenju bi moral državni zbor najprej spremeniti zakon o RTVS, in sicer na način, da tudi za generalnega direktorja RTVS (in ne samo za programske svetnike) ne bi smele biti izvoljene osebe, ki so bile ob imenovanju ali v obdobju petih let pred imenovanjem na ministrskem položaju. Da Grilc ne more biti generalni direktor javne RTVS, na svojem spletnem portalu poudarja tudi televizijec Vladimir Vodušek.
Boj med levico in desnico se lahko torej začne. Na žalost pa na napačnem mestu – ne na voliščih po državi, temveč kar na sedežu javne radiotelevizije, za katero bi morala po zakonu veljati institucionalna avtonomija in uredniška neodvisnost.