Komentar

Da, da, to je švicarski hommage občutljivemu mladeniču po imenu Hugo Ball

Dadaizem je postal prva nadnacionalna, globalna umetnost, ki se je manifestirala od Zagreba do Tokija, od New Yorka do Moskve. Če je bila do prve svetovne vojne opera osrednja kulturna oblika meščanskega sveta, je dadizem postal osrednja oblika urbanega sveta metropol. V svoji sredici je bil dadizem anti-meščanska eksplozija. 

15.01.2017 07:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Hugo Ball   dadaizem   Zürich   Švica   1916

Medtem, ko je večina avntagardističnih umetnikov svojo zgodovinsko determiniranost povezovala s politiko, jo je Hugo Ball z religijo. Da, da.

V moj svet je vstopil kot gledališki motiv posebne vrste. K njemu me je usmerila izvrstna igralka Damjana Grašič. To je storila z neverjetno elegantno ironijo, ki sem jo takrat, še neuk gledališkega humorja, razumel dobesedno. Z rahlim nasmehom me je poslala prebirat revijo Problemi. Ko sem še rosno mlad v lokalni knjižnici sredi sedemdesetih odprl prve vezane številke revije Problemi, mi je iz tiskovine zasvetila ikonična fotografija: dirigent za dirigentskim pultom, nameščenim sredi morja, dirigira valovom, avditorij pa posluša koncert ambientalne glasbe v kopalkah, na ležalnikih ob obali. Od neoavantgardizma Tadeuscha Kantorja do avantgardnega dadaizma ter Huga Balla ni bilo treba več daleč. Biti v Švici in ne napisati komentarja o umetnosti Huga Balla je neodgovorno dejanje. Res je, ko stojim pred srednjeveškim gradom Chillon v Montreuxu, si zaželim, da bi komentiral Lorda Noela Byrona in romantično stilno formacijo, zaželim si, da bi komentiral začetek vseh začetkov avantgardističnih procesov. Toda biti v Švici in ne napisati komentarja o umetnosti Huga Balla, je resnično neodgovorno dejanje, najmanj do samega sebe. Deset let po mojem prvem branju revije za kulturo in družbena vprašanja Problemi je Ballov umetniški motiv, magični škof, postal osrednja protagonistična ikona predstave Krst pod Triglavom.

 

Prva prekinitev pripovedi.

 

Dadaist, nadnacionalni umetnik Hugo Ball danes živi svoje posmrtno življenje v veličastni razsvetljenski enciklopedični skladovnici. Iz nje sem po navodilu Damjane Grašič "Predvsem glej! Ni nujno, da prepoznaš" sprejel le tisto, kar mi je bilo takrat privlačno in mojemu tedanjemu dojemanju dostopno. Vse kar sem videl, sem poslal v svojo najglobjo podzavest. Tako je Hugo Ball postal moj motiv in motivacija za vsa moja kasnejša najodgovornejša dejanja. V vseh letih odraščanja nisem nikoli pomislil, da bi ga dekonstruiral, redefiniral, sploh pa takrat, ko sem bil v času metodološkega dvoma o vseh svojih stališčih.

 

Druga prekinitev pripovedi.

 

Ne, svojega vademecuma se nikoli ne dotikam. Nikoli, ampak čisto nikoli, v vseh teh desetletjih nisem pomislil, da bi lahko Huga Balla kdorkoli lahko nadomestil v mojem umetniškem vademecumu. Zame obstaja mladostniško nedotakljiv, z vso svojo ikoničnostjo in s svojimi Cabaret Voltaire inscenacijami.

 

Naj živijo anarhični, neodvisni duhovi, ki živijo za ideale drugih!

Naj živijo kritični duhovi, ki živijo za vstajenja drugih!

 

Hugo Ball

 

 

Nikoli nisem posvečal posebne pozornosti biografskemu podatku, da se je po letu 1923 skoraj v celoti posvetil raziskovanju krščanskih ortodoksnih mistikov, predvsem teologa Sv. Simeona. Dejstvo je, da je Hugo Ball odraščal v radikalno pobožni, bogaboječi družini. Kot nežen in občutljiv otrok je odraščal v strahu, ki je izhajal iz brutalne resnosti vere in njene cerkvene subordinacije: "Moje življenje, moji strahovi, moje trpljenje." Od lastnega strahu se je emancipiral šele z raziskovanjem različnih sistemov mišljenja. Raziskoval je vse od anarhizma, moderne psihoanalize in nemške novoveške filozofije pa vse do zgodnje krščanske mistike. Vsi ti sistemi so povratno postali ključni za njegovo bitko za abstraktno umetnost, za vstop v njegovo "neposredno izkušnjo"! Njegova "neposredna izkušnja" je bila, vzporedno z "neposredno izkušnjo" mistika Sv. Simeona, tisto, kar je bilo meni nedostopno, kar mi je bilo v prvem branju Huga Balla več kot razumljivo nedoumljivo. Mene nihče v otroštvu ni strašil s smrtjo.

 

Fotografija - vir: Mladi Hugo Ball je 23. junija, leta 1916, na umetniško osvobojenem ozemlju kot magični škof pel metanapev anarhičnemu avditoriju Cabaret Voltaireja. Kasneje je to svojo scensko izkušnjo opisal kot "vstop v univerzalni čas" s pomočjo "zvočne pesmi", s pomočjo "pojanja".

 

In zdaj minuta za boljše razumevanje dadaizma.

 

Leta 1915-1916 so mladi begunci, predvsem pacifisti in anarhisti, iz goreče in opustošne Evrope poiskali zavetje pred I. svetovno vojno v nevtralni Švici. Meseca februarja leta 1916 so si Zürichu organizirali mladinski klub, namenjen "kvalitetni umetniški zabavi" z imenom Cabaret Voltaire. Ko je Hugo Ball napisal svoj programski manifest za potrebe delovanja umetniškega kluba, si ni mogel predstavljati kakšen odziv in vpliv bo imel njegov poziv. Dadaizem je postal prva nadnacionalna, globalna umetnost, ki se je manifestirala od Zagreba do Tokija, od New Yorka do Moskve. Če je bila do prve svetovne vojne opera osrednja kulturna oblika meščanskega sveta, je dadizem postal osrednja oblika urbanega sveta metropol. V svoji sredici je bil dadizem anti-meščanska eksplozija. Vsi razumni so v času brezumja izgovarjali svete otroške besede Dada! 

 

Zürichški mladinski klub Cabaret Voltaire je bil odprt tri dni v tednu v zadnji sobi gostišča Holländische Meierei na Spiegelgasse 1, katere lastnik je bil Jan Efraim. Ta si je seveda želel predvsem novih gostov, zato se predloga Huga Balla ni otepal. V zadnjih treh sobah gostišča so se mladi umetniki in teoretiki pripravljali na globalni prevrat, za "umetniško svetovno revolucijo". Nekaj ulic stran je v tistem času v Zürichu prebival tudi Vladimir Ilič Uljanov, imenovan s kodnim imenom Lenin. Ta nikoli ni razumel pacifističnega vzklika: dada! Mladi umetniki so veličastno nedogovorno uprizarjali razsvetljenstvo in njegovega nosilca Voltaira, razuzdano odgovorno plesali na misel "Če nas je bog ustvaril po svoji podobi, smo mu ljudje to zvrhano vrnili".

 

Dadaistčna poezija

 

 

Nikoli nisem mogel prodreti v Ballovo ortodoksno krščansko mistično pozicijo. Verjetno zaradi tega, ker je moj ateizem tako ortodoksen! Verjetno zato danes kometiram Huga Balla. Menim, in to je hipoteza, da je doživel tisto, kar v literarni teoriji imenujemo "kompozicijska motivacija". To je tisto notranje vezivo, ki umetnino preplete z množico vektorjev, da se ti povežejo v čezčloveško. "Kompozicijska motivacija" se včasih prenese iz umetnosti v realno življenje. To ni tako redek slučaj.

 

Hipoteza o "neposredni izkušnji"

 

Za časa cesarja Ptolomeja Filadelfa je bil izbran Simeon med  znamenitimi Sedemdesetimi, zaupano mu je bilo prevajanje Biblije iz jidiša v grški jezik. Simeon je opravljal svoje delo vestno, toda ko je prevajal preroka Izaijo, je nastopil trenutek prerokbe: "in devica bo zanosila in rodila sina". Simeon se je zmedel, vzel nožiček, da bi popravil besedo "devica" in jo zamenjal z "mlada ženska". Tako je namreč hotel besedo prevesti v grščino. Toda v tistem trenutku se je Simeonu oglasil Angel božji in ga preprečil v njegovi nameri. Razložil mu je, da je prerokba resnična in da je beseda devica točno zapisana. Seveda nimam namena vstopati v teološka vprašnja, toda ne pozabimo, v pastoralni liturgiji je osrednja motivacija verujočega razodetje!

 

Sredi umetniškega dela Magični škof je Hugo Ball doživel religiozno izkušnjo, vrnil se je v čas napol prestrašenga in napol radovednega desetletnega dečka. Tako kot je liturgija rekviema pohlevno visela na ustnicah farnega duhovnika, je Hugo Ball 23. junija leta 1916 doživel religiozno vznemirjenje najvišje stopnje. Tako je v naslednjega pol leta radikalnih izkustev dobil vse tisto, kar je potreboval za prehod v še ortodoksnejšo stvarnost. Poistovetil se je z ortodoksnimi mistiki in se z njimi pomirjen vrnil v sveto otroštvo. Konec hipoteze.

 

Zaključek: To je bil le začasni korektiv, nikakor pa to ni mogla biti zamenjava za stoletene kanonizirane mitske in ritualne modifikacije umetnosti predstavljanja in preoblačenja, ki ga uprizarjajo duhovniki. Zame to opravlja nadškof makedonske cerkve, genij Metodij Zlatanov. Hvala mu! Ta je retroaktivno rekonstruiral veliki dogodek, ki se je zgodili 23. junija 1916 v Cabaret Voltaireju.

 

Medtem, ko je večina avntagardističnih umetnikov svojo zgodovinsko determiniranost povezovala s politiko, jo je Hugo Ball z religijo. Na tem mestu se z religioznostjo Huga Balla v celoti identificiram. Samo da je moja dokončno umetnost. Da, da, sama na sebi. Da, da, sama po sebi. Sama v sebi za nič! Kot bi zapisali ortodoksni mistiki: "V staljenem snegu izprosimo svoja imena"!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Odprto pismo Marjanu Šarcu
21
24.04.2018 23:02
Spoštovani! Pišem Vam zato, ker mi ni vseeno, kaj se dogaja z deželo, v kateri živim, v kateri sem se rodil in ki tako ali ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
In memoriam Demeter (in Marina) Bitenc
0
22.04.2018 23:59
Minulo nedeljo sem Demetra Bitenca obiskal v bolnišnici. Da je z njim zelo slabo, so mi rekli. Na to so me posebej opozorili. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Milojka Kolar Celarc, SMC, SD in DeSUS: J'accuse...!
5
20.04.2018 23:59
Slovensko zdravstvo je eden ključnih družbenih podsistemov Republike Slovenije. Slovensko zdravstvo je namenjeno vsem ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Vlak za drugi tir je odpeljal vsaj pred desetletjem
12
17.04.2018 21:42
Drugi tir je vsekakor smiselno graditi, v kolikor je del širše strategije razvoja Slovenije. Vendar ima slednja prednost. Kajti ... Več.
Piše: Igor Kovač
Primer Salisbury: Razmišljanje o slovenskem odnosu do zveze NATO
19
16.04.2018 22:35
V zadnjih tednih se pred našimi očmi odvija politično-vohunski triler o zastrupitvi ruskega dvojnega agenta Sergeja Skripala in ... Več.
Piše: Aleksander Geržina
Vaške volitve med podalpskimi kozolci na predvečer tretje svetovne vojne
12
15.04.2018 00:00
Upajmo, da bodo 3. junija v Sloveniji res volitve. Lahko se namreč zgodi, da jih ne bo, ker bo izbruhnila III. svetovna vojna. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Neznosna lahkost nameravane prodaje Nove ljubljanske banke
8
14.04.2018 00:22
Znani nemški pravni filozof Gustav Radbruch kar nekajkrat slikovito pravi, da si celo brutalno nepošten zakon ne zasluži ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Neutrudljivost in užitek: Opazke o uživaški in potrpežljivi politiki
9
11.04.2018 23:24
Politični hedonizem temelji na konceptu takojšnje zadovoljitve in beži od konceptov, kot so meritokracija, dokazljiva kompetenca ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prekletstvo slabših možnosti
5
11.04.2018 11:55
Polom, ki se obeta Cerarju, bo na koncu koristil levici. Še več. Večji kot bo polom in manj kot se bodo od njega distancirale ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Mislim, da obvezno cepljenje v sodobni državi ne more biti uzakonjeno
36
08.04.2018 21:27
Debata okrog obveznega cepljenja ne zamre. Imamo dobronamerneže, ki vidijo v obveznem cepljenju mnogo pozitivnega za narodno ... Več.
Piše: Jošt Klemenc
O statistiki in lažeh: So raziskave, ki merijo stanje demokracije, sploh še verodostojne?
6
06.04.2018 21:57
Par desetletij nazaj je stara celinaEvropamorda resda še verjela, da se demokracijo da meriti; demokracija je bila včasih ... Več.
Piše: Ariana Ferfila
Bodo intervencijsko kardiologijo res zmaličili na nivo vaškega kazinoja?
9
04.04.2018 23:10
Dvajset (20) predavateljev na Slovenski šoli intervencijske kardiologije, ki bodo jutri urbi et orbi razlagali intervencijsko ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Velikonočne misli o levičarskem napuhu, desničarski trmi in liberalcih brez prihodnosti
13
04.04.2018 00:59
Kljub temu da se je polemika med Markom Crnkovičem in Dimitrijem Ruplom že pred nekaj tedni iztekla in navzlic dejstvu, da je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nobene skrivalnice več: Katalonija je mednarodno vprašanje!
9
02.04.2018 19:07
Politična dogajanja so včasih nerazumljiva, navidezno neracionalna. Vendar, ko človek dobro premisli, uvidi, da sledijo neki ... Več.
Piše: Bojan Brezigar
Hrvatom najstrožje prepovedano ... rubiti butalsko imovino!
2
01.04.2018 10:00
V teh dneh lahko spremljamo, kako stranke kar tekmujejo, katera se bo bolj zavzela za zaščito slovenskega premoženja na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Digitalizirani krasni novi svet: Panika je idealen konj za mobilizacijo ljudi
5
31.03.2018 15:59
Starejše generacije ne zmorejo razumeti, da se znanje nalaga, obnavlja in kopiči ves čas. Prav to je tisto, kar omogoča razvoj ... Več.
Piše: Ariana Ferfila
V Putinovi orbiti: Globoka država nas je prestavila v zavezništvo z Rusijo
14
30.03.2018 13:00
Namesto, da bi se - vsaj navzven - pridružilo diplomatskim sankcijam držav zveze NATO in EU proti Rusiji, je slovensko ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Šola 21. stoletja: Izobraževanje na domu kot odgovor na negativno socializacijo javnega šolstva?
7
29.03.2018 21:45
Socialne veščine se razvijejo kot rezultat zdravega okolja in psihološkega zorenja. To, da otrok preživlja vse dneve v veliki ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Živčna vojna med Putinom in Evropo ali kako je Max Otto Stierlitz postal ruski predsednik
25
29.03.2018 00:35
Kakorkoli obračamo, zadnja diplomatska zaostritev odnosov med Putinovo Rusijo in Zahodom zaradi napada z živčnim strupom na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
15 let kasneje: Spomini na referendum za vstop v EU in NATO
1
28.03.2018 22:42
Pred referendumom me je ameriški državni sekretar Colin Powell - očitno zaradi informacij iz ljubljanskega veleposlaništva - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Episcentrova raziskava, 2. del: Cerar je najslabši vodja, Židan najbolj nesposoben, Janša pa najboljši vodja in najbolj inteligenten
Uredništvo
Ogledov: 3.906
02/
Raziskava agencije Episcenter: za zmago se bodo borili Janša, Židan in Šarec
Uredništvo
Ogledov: 2.463
03/
In memoriam Demeter (in Marina) Bitenc
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.349
04/
Milojka Kolar Celarc, SMC, SD in DeSUS: J'accuse...!
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.311
05/
Odprto pismo Marjanu Šarcu
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 1.340
06/
Primer Salisbury: Razmišljanje o slovenskem odnosu do zveze NATO
Aleksander Geržina
Ogledov: 1.765
07/
Pritiski, izsiljevanja in prikrite grožnje: Američani za prevzem PRO Plus v boj z vsemi sredstvi!
Uredništvo
Ogledov: 1.577
08/
Vlak za drugi tir je odpeljal vsaj pred desetletjem
Igor Kovač
Ogledov: 1.532
09/
Kako se kadruje na Inštitutu informacijskih znanosti? Najboljša referenca je to, da imaš za svaka ministra Počivalška?!
Uredništvo
Ogledov: 1.177
10/
Vaške volitve med podalpskimi kozolci na predvečer tretje svetovne vojne
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.160