Komentar

Da, da, to je švicarski hommage občutljivemu mladeniču po imenu Hugo Ball

Dadaizem je postal prva nadnacionalna, globalna umetnost, ki se je manifestirala od Zagreba do Tokija, od New Yorka do Moskve. Če je bila do prve svetovne vojne opera osrednja kulturna oblika meščanskega sveta, je dadizem postal osrednja oblika urbanega sveta metropol. V svoji sredici je bil dadizem anti-meščanska eksplozija. 

15.01.2017 07:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Hugo Ball   dadaizem   Zürich   Švica   1916

Medtem, ko je večina avntagardističnih umetnikov svojo zgodovinsko determiniranost povezovala s politiko, jo je Hugo Ball z religijo. Da, da.

V moj svet je vstopil kot gledališki motiv posebne vrste. K njemu me je usmerila izvrstna igralka Damjana Grašič. To je storila z neverjetno elegantno ironijo, ki sem jo takrat, še neuk gledališkega humorja, razumel dobesedno. Z rahlim nasmehom me je poslala prebirat revijo Problemi. Ko sem še rosno mlad v lokalni knjižnici sredi sedemdesetih odprl prve vezane številke revije Problemi, mi je iz tiskovine zasvetila ikonična fotografija: dirigent za dirigentskim pultom, nameščenim sredi morja, dirigira valovom, avditorij pa posluša koncert ambientalne glasbe v kopalkah, na ležalnikih ob obali. Od neoavantgardizma Tadeuscha Kantorja do avantgardnega dadaizma ter Huga Balla ni bilo treba več daleč. Biti v Švici in ne napisati komentarja o umetnosti Huga Balla je neodgovorno dejanje. Res je, ko stojim pred srednjeveškim gradom Chillon v Montreuxu, si zaželim, da bi komentiral Lorda Noela Byrona in romantično stilno formacijo, zaželim si, da bi komentiral začetek vseh začetkov avantgardističnih procesov. Toda biti v Švici in ne napisati komentarja o umetnosti Huga Balla, je resnično neodgovorno dejanje, najmanj do samega sebe. Deset let po mojem prvem branju revije za kulturo in družbena vprašanja Problemi je Ballov umetniški motiv, magični škof, postal osrednja protagonistična ikona predstave Krst pod Triglavom.

 

Prva prekinitev pripovedi.

 

Dadaist, nadnacionalni umetnik Hugo Ball danes živi svoje posmrtno življenje v veličastni razsvetljenski enciklopedični skladovnici. Iz nje sem po navodilu Damjane Grašič "Predvsem glej! Ni nujno, da prepoznaš" sprejel le tisto, kar mi je bilo takrat privlačno in mojemu tedanjemu dojemanju dostopno. Vse kar sem videl, sem poslal v svojo najglobjo podzavest. Tako je Hugo Ball postal moj motiv in motivacija za vsa moja kasnejša najodgovornejša dejanja. V vseh letih odraščanja nisem nikoli pomislil, da bi ga dekonstruiral, redefiniral, sploh pa takrat, ko sem bil v času metodološkega dvoma o vseh svojih stališčih.

 

Druga prekinitev pripovedi.

 

Ne, svojega vademecuma se nikoli ne dotikam. Nikoli, ampak čisto nikoli, v vseh teh desetletjih nisem pomislil, da bi lahko Huga Balla kdorkoli lahko nadomestil v mojem umetniškem vademecumu. Zame obstaja mladostniško nedotakljiv, z vso svojo ikoničnostjo in s svojimi Cabaret Voltaire inscenacijami.

 

Naj živijo anarhični, neodvisni duhovi, ki živijo za ideale drugih!

Naj živijo kritični duhovi, ki živijo za vstajenja drugih!

 

Hugo Ball

 

 

Nikoli nisem posvečal posebne pozornosti biografskemu podatku, da se je po letu 1923 skoraj v celoti posvetil raziskovanju krščanskih ortodoksnih mistikov, predvsem teologa Sv. Simeona. Dejstvo je, da je Hugo Ball odraščal v radikalno pobožni, bogaboječi družini. Kot nežen in občutljiv otrok je odraščal v strahu, ki je izhajal iz brutalne resnosti vere in njene cerkvene subordinacije: "Moje življenje, moji strahovi, moje trpljenje." Od lastnega strahu se je emancipiral šele z raziskovanjem različnih sistemov mišljenja. Raziskoval je vse od anarhizma, moderne psihoanalize in nemške novoveške filozofije pa vse do zgodnje krščanske mistike. Vsi ti sistemi so povratno postali ključni za njegovo bitko za abstraktno umetnost, za vstop v njegovo "neposredno izkušnjo"! Njegova "neposredna izkušnja" je bila, vzporedno z "neposredno izkušnjo" mistika Sv. Simeona, tisto, kar je bilo meni nedostopno, kar mi je bilo v prvem branju Huga Balla več kot razumljivo nedoumljivo. Mene nihče v otroštvu ni strašil s smrtjo.

 

Fotografija - vir: Mladi Hugo Ball je 23. junija, leta 1916, na umetniško osvobojenem ozemlju kot magični škof pel metanapev anarhičnemu avditoriju Cabaret Voltaireja. Kasneje je to svojo scensko izkušnjo opisal kot "vstop v univerzalni čas" s pomočjo "zvočne pesmi", s pomočjo "pojanja".

 

In zdaj minuta za boljše razumevanje dadaizma.

 

Leta 1915-1916 so mladi begunci, predvsem pacifisti in anarhisti, iz goreče in opustošne Evrope poiskali zavetje pred I. svetovno vojno v nevtralni Švici. Meseca februarja leta 1916 so si Zürichu organizirali mladinski klub, namenjen "kvalitetni umetniški zabavi" z imenom Cabaret Voltaire. Ko je Hugo Ball napisal svoj programski manifest za potrebe delovanja umetniškega kluba, si ni mogel predstavljati kakšen odziv in vpliv bo imel njegov poziv. Dadaizem je postal prva nadnacionalna, globalna umetnost, ki se je manifestirala od Zagreba do Tokija, od New Yorka do Moskve. Če je bila do prve svetovne vojne opera osrednja kulturna oblika meščanskega sveta, je dadizem postal osrednja oblika urbanega sveta metropol. V svoji sredici je bil dadizem anti-meščanska eksplozija. Vsi razumni so v času brezumja izgovarjali svete otroške besede Dada! 

 

Zürichški mladinski klub Cabaret Voltaire je bil odprt tri dni v tednu v zadnji sobi gostišča Holländische Meierei na Spiegelgasse 1, katere lastnik je bil Jan Efraim. Ta si je seveda želel predvsem novih gostov, zato se predloga Huga Balla ni otepal. V zadnjih treh sobah gostišča so se mladi umetniki in teoretiki pripravljali na globalni prevrat, za "umetniško svetovno revolucijo". Nekaj ulic stran je v tistem času v Zürichu prebival tudi Vladimir Ilič Uljanov, imenovan s kodnim imenom Lenin. Ta nikoli ni razumel pacifističnega vzklika: dada! Mladi umetniki so veličastno nedogovorno uprizarjali razsvetljenstvo in njegovega nosilca Voltaira, razuzdano odgovorno plesali na misel "Če nas je bog ustvaril po svoji podobi, smo mu ljudje to zvrhano vrnili".

 

Dadaistčna poezija

 

 

Nikoli nisem mogel prodreti v Ballovo ortodoksno krščansko mistično pozicijo. Verjetno zaradi tega, ker je moj ateizem tako ortodoksen! Verjetno zato danes kometiram Huga Balla. Menim, in to je hipoteza, da je doživel tisto, kar v literarni teoriji imenujemo "kompozicijska motivacija". To je tisto notranje vezivo, ki umetnino preplete z množico vektorjev, da se ti povežejo v čezčloveško. "Kompozicijska motivacija" se včasih prenese iz umetnosti v realno življenje. To ni tako redek slučaj.

 

Hipoteza o "neposredni izkušnji"

 

Za časa cesarja Ptolomeja Filadelfa je bil izbran Simeon med  znamenitimi Sedemdesetimi, zaupano mu je bilo prevajanje Biblije iz jidiša v grški jezik. Simeon je opravljal svoje delo vestno, toda ko je prevajal preroka Izaijo, je nastopil trenutek prerokbe: "in devica bo zanosila in rodila sina". Simeon se je zmedel, vzel nožiček, da bi popravil besedo "devica" in jo zamenjal z "mlada ženska". Tako je namreč hotel besedo prevesti v grščino. Toda v tistem trenutku se je Simeonu oglasil Angel božji in ga preprečil v njegovi nameri. Razložil mu je, da je prerokba resnična in da je beseda devica točno zapisana. Seveda nimam namena vstopati v teološka vprašnja, toda ne pozabimo, v pastoralni liturgiji je osrednja motivacija verujočega razodetje!

 

Sredi umetniškega dela Magični škof je Hugo Ball doživel religiozno izkušnjo, vrnil se je v čas napol prestrašenga in napol radovednega desetletnega dečka. Tako kot je liturgija rekviema pohlevno visela na ustnicah farnega duhovnika, je Hugo Ball 23. junija leta 1916 doživel religiozno vznemirjenje najvišje stopnje. Tako je v naslednjega pol leta radikalnih izkustev dobil vse tisto, kar je potreboval za prehod v še ortodoksnejšo stvarnost. Poistovetil se je z ortodoksnimi mistiki in se z njimi pomirjen vrnil v sveto otroštvo. Konec hipoteze.

 

Zaključek: To je bil le začasni korektiv, nikakor pa to ni mogla biti zamenjava za stoletene kanonizirane mitske in ritualne modifikacije umetnosti predstavljanja in preoblačenja, ki ga uprizarjajo duhovniki. Zame to opravlja nadškof makedonske cerkve, genij Metodij Zlatanov. Hvala mu! Ta je retroaktivno rekonstruiral veliki dogodek, ki se je zgodili 23. junija 1916 v Cabaret Voltaireju.

 

Medtem, ko je večina avntagardističnih umetnikov svojo zgodovinsko determiniranost povezovala s politiko, jo je Hugo Ball z religijo. Na tem mestu se z religioznostjo Huga Balla v celoti identificiram. Samo da je moja dokončno umetnost. Da, da, sama na sebi. Da, da, sama po sebi. Sama v sebi za nič! Kot bi zapisali ortodoksni mistiki: "V staljenem snegu izprosimo svoja imena"!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Mladina go home!*
18
10.12.2017 18:30
Kaj se je tem tipom na Mladini pravzaprav zgodilo v zadnjih tridesetih letih, da so iz najbolj naprednega in pogumnega medija ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Antigona razširja prostor svobode, razširja zavest med pravom in pravičnostjo tudi za mrtve
16
09.12.2017 23:41
Moja predstava Nenehna Antigona ni preprosta shizma, temveč zahtevna etično-estetska verzija Antigone. V novem veku je človeštvo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Špansko zaničevanje Kataloncev pred volitvami 21. decembra se stopnjuje: zdaj je prepovedana celo rumena barva!
3
08.12.2017 11:34
Vse se vrti le okrog boja za ali proti neodvisnosti. Ne govori se o tem, da je španska pokojninska blagajna v rdečih številkah, ... Več.
Piše: Alenka Vrečar
Primer Henkel Slovenija: umetnost izogibanja davkov brez bega v davčne oaze
8
07.12.2017 23:11
Analizirali smo poslovanje družbe Henkel Slovenija, kjer je v zadnjih letih prišlo do pomembnih sprememb - ob enakem ali celo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Obsodba v imenu ljudstva: Za božjo voljo, zaustavite vendar že tega Jakliča!
18
07.12.2017 00:05
Z ustavnega sodišča prihajajo informacije, da so se bojazni pred prihodom sodnika Klemna Jakliča uresničile , so pred dnevi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Simbolizem španske demokracije: volitve v Kataloniji bodo na dan, ko nastopi koledarska zima
14
05.12.2017 23:48
Samo dva tedna nas ločita od volitev v Kataloniji. Gre za prelomni dogodek, saj bo od volilnega izida odvisno, ali bo Katalonija ... Več.
Piše: Bojan Brezigar
Za Cerarjeve je vladanje kot igra na srečo z elementi goljufanja državljanov
9
04.12.2017 19:16
Zadnji dogodki, ki v določenih primerih - npr. obvodi odločb ustavnega sodišča, selektivno in kreativno branje in razlaganje ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Čarobna gora snežink
6
03.12.2017 02:15
Italijani ne vedo ničesar o slovenski kulturi, ampak dejansko ničesar! Navkljub dejstvu, da je slovenska kultura kultura ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Plemenita provokacija: Hrvati imajo prav glede arbitraže!
14
01.12.2017 22:45
Hrvaška stran se nikakor noče podrediti mednarodni arbitražni odločitvi, kar je popolnoma logično in pravilno. Čeprav iščejo ... Več.
Piše: Zmago Jelinčič Pl.
Leta debelih krav: Bankam v Sloveniji je lani ostalo kar 460 milijonov evrov bruto donosa
5
26.11.2017 19:00
V zadnjem času pogosto beremo in slišimo, kako v naših bankah leži ogromno neizkoriščenih sredstev, predvsem vlog prebivalstva. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ko Arthur pred hotelom Chelsea sredi New Yorka sreča Fredericka ...
4
25.11.2017 21:22
Moj današnji tekst želi biti metodološko pregleden in je bolj kot komentar pričanje o znanstveni mediaciji. Potrditi hoče ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Vsi smo nekakšni talci; eni še vedno ujetniki komunizma, drugi svoje nevednosti
17
23.11.2017 23:30
Proruska politika, ki jo vodi slovenska država v zadnjih nekaj letih, ni zgolj neokusna, ampak tudi škodljiva za naše nacionalne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Afera "sirski frizer": Ni res, da je edina prava pot pravna pot!
23
21.11.2017 22:45
Pot za uresničitev kakršnekoli ideje, za katero nosilec meni, da je boljša, lepša ali pravičnejša za našo skupnost, pri nas ni ... Več.
Piše: Miha Burger
Rajski dokumenti kot izgovor za medijski teror nad Ivanom Simičem
13
20.11.2017 19:54
Pred dvema tednoma so mi v časopisu Delo brezplačno namenili celostranski oglas, pet dni kasneje pa še enega. Glede na visoke ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naše travme so proizvod kozmičnega morja
7
19.11.2017 00:38
Umetnost je umetnost zgolj v odnosu do sorodnega. Do sorodnega tistega, ki te gleda. Druga inteligenca umetnosti ni sposobna ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Sočustovanje z azilanti je plemenito, pozivanje k nespoštovanju pravne države pa nezakonito
21
18.11.2017 00:30
Premier Miro Cerar se je v primeru sirskega azilanta Ahmada Š. ponovno pokazal kot šibka in labilna osebnost, ki svoje mnenje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O slabostih državnega lastništva: prodaja ni vedno edina rešitev
6
16.11.2017 00:02
Državno lastništvo ima nedvomno precej slabosti in omejitev, tako zaradi pogosto večje rigidnosti uprav, premajhnega nadzora ter ... Več.
Piše: Bine Kordež
Plečnikov stadion, idealen muzej na prostem za kipe Kardelja, Kidriča, Mačka in ostalih revolucionarjev
11
14.11.2017 23:55
Naš britanski kolumnist Keith Miles se je tokrat pozabaval z vprašanjem spomenikov, ki jih v naših krajih ne manjka, sploh ... Več.
Piše: Keith Miles
Ali je visoka volilna abstinenca razlog ali cilj utrujenih političnih elit?
17
14.11.2017 11:56
Problem naše države se na prvi pogled odraža v sicer enostavnem dejstvu: država (javni sektor), kljub dobremu stanju v ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Romantični pesniki so peli pesem planetarni skupnosti, pristali pa v nacionalni književnosti
2
11.11.2017 23:59
S stilno formacijo romantika se je začelo vse spreminjati. Z romantičnim prostranstvom se je zgradila tudi naša modernost, ki jo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Obsodba v imenu ljudstva: Za božjo voljo, zaustavite vendar že tega Jakliča!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.763
02/
Mladina go home!*
Oskar Salobir
Ogledov: 3.827
03/
Udbovska deca: lustracija ni bila možna, saj bi bil lustriran najmanj vsak peti Slovenec
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 11.554
04/
Za Cerarjeve je vladanje kot igra na srečo z elementi goljufanja državljanov
Bojan Dobovšek
Ogledov: 2.064
05/
Vremenska in piarovska katastrofa Mira Cerarja: ko je okvara na vladnem letalu izgovor za obisk prizadetih krajev, so volitve pred vrati!
Uredništvo
Ogledov: 1.424
06/
Privatizacija NLB: vlada tišči glavo v pesek, hkrati pa meče pesek v oči Evropski komisiji in državljanom
Bojan Dobovšek
Ogledov: 1.464
07/
Plemenita provokacija: Hrvati imajo prav glede arbitraže!
Zmago Jelinčič Pl.
Ogledov: 3.369
08/
Peršakova "luda kuća*": Inšpektor za medije že 560 dni ignorira kršitev medijske zakonodaje, grozi pa z globo znanemu fotografu, ker ima spletno stran v angleščini!
Uredništvo
Ogledov: 1.431
09/
Primer Henkel Slovenija: umetnost izogibanja davkov brez bega v davčne oaze
Bine Kordež
Ogledov: 989
10/
Javna obsodba – fizičnega (!) - nasilja nad sodnikom Vrhovnega sodišča Janom Zobcem
Uredništvo
Ogledov: 881