Komentar

Da, da, to je švicarski hommage občutljivemu mladeniču po imenu Hugo Ball

Dadaizem je postal prva nadnacionalna, globalna umetnost, ki se je manifestirala od Zagreba do Tokija, od New Yorka do Moskve. Če je bila do prve svetovne vojne opera osrednja kulturna oblika meščanskega sveta, je dadizem postal osrednja oblika urbanega sveta metropol. V svoji sredici je bil dadizem anti-meščanska eksplozija. 

15.01.2017 07:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Hugo Ball   dadaizem   Zürich   Švica   1916

Medtem, ko je večina avntagardističnih umetnikov svojo zgodovinsko determiniranost povezovala s politiko, jo je Hugo Ball z religijo. Da, da.

V moj svet je vstopil kot gledališki motiv posebne vrste. K njemu me je usmerila izvrstna igralka Damjana Grašič. To je storila z neverjetno elegantno ironijo, ki sem jo takrat, še neuk gledališkega humorja, razumel dobesedno. Z rahlim nasmehom me je poslala prebirat revijo Problemi. Ko sem še rosno mlad v lokalni knjižnici sredi sedemdesetih odprl prve vezane številke revije Problemi, mi je iz tiskovine zasvetila ikonična fotografija: dirigent za dirigentskim pultom, nameščenim sredi morja, dirigira valovom, avditorij pa posluša koncert ambientalne glasbe v kopalkah, na ležalnikih ob obali. Od neoavantgardizma Tadeuscha Kantorja do avantgardnega dadaizma ter Huga Balla ni bilo treba več daleč. Biti v Švici in ne napisati komentarja o umetnosti Huga Balla je neodgovorno dejanje. Res je, ko stojim pred srednjeveškim gradom Chillon v Montreuxu, si zaželim, da bi komentiral Lorda Noela Byrona in romantično stilno formacijo, zaželim si, da bi komentiral začetek vseh začetkov avantgardističnih procesov. Toda biti v Švici in ne napisati komentarja o umetnosti Huga Balla, je resnično neodgovorno dejanje, najmanj do samega sebe. Deset let po mojem prvem branju revije za kulturo in družbena vprašanja Problemi je Ballov umetniški motiv, magični škof, postal osrednja protagonistična ikona predstave Krst pod Triglavom.

 

Prva prekinitev pripovedi.

 

Dadaist, nadnacionalni umetnik Hugo Ball danes živi svoje posmrtno življenje v veličastni razsvetljenski enciklopedični skladovnici. Iz nje sem po navodilu Damjane Grašič "Predvsem glej! Ni nujno, da prepoznaš" sprejel le tisto, kar mi je bilo takrat privlačno in mojemu tedanjemu dojemanju dostopno. Vse kar sem videl, sem poslal v svojo najglobjo podzavest. Tako je Hugo Ball postal moj motiv in motivacija za vsa moja kasnejša najodgovornejša dejanja. V vseh letih odraščanja nisem nikoli pomislil, da bi ga dekonstruiral, redefiniral, sploh pa takrat, ko sem bil v času metodološkega dvoma o vseh svojih stališčih.

 

Druga prekinitev pripovedi.

 

Ne, svojega vademecuma se nikoli ne dotikam. Nikoli, ampak čisto nikoli, v vseh teh desetletjih nisem pomislil, da bi lahko Huga Balla kdorkoli lahko nadomestil v mojem umetniškem vademecumu. Zame obstaja mladostniško nedotakljiv, z vso svojo ikoničnostjo in s svojimi Cabaret Voltaire inscenacijami.

 

Naj živijo anarhični, neodvisni duhovi, ki živijo za ideale drugih!

Naj živijo kritični duhovi, ki živijo za vstajenja drugih!

 

Hugo Ball

 

 

Nikoli nisem posvečal posebne pozornosti biografskemu podatku, da se je po letu 1923 skoraj v celoti posvetil raziskovanju krščanskih ortodoksnih mistikov, predvsem teologa Sv. Simeona. Dejstvo je, da je Hugo Ball odraščal v radikalno pobožni, bogaboječi družini. Kot nežen in občutljiv otrok je odraščal v strahu, ki je izhajal iz brutalne resnosti vere in njene cerkvene subordinacije: "Moje življenje, moji strahovi, moje trpljenje." Od lastnega strahu se je emancipiral šele z raziskovanjem različnih sistemov mišljenja. Raziskoval je vse od anarhizma, moderne psihoanalize in nemške novoveške filozofije pa vse do zgodnje krščanske mistike. Vsi ti sistemi so povratno postali ključni za njegovo bitko za abstraktno umetnost, za vstop v njegovo "neposredno izkušnjo"! Njegova "neposredna izkušnja" je bila, vzporedno z "neposredno izkušnjo" mistika Sv. Simeona, tisto, kar je bilo meni nedostopno, kar mi je bilo v prvem branju Huga Balla več kot razumljivo nedoumljivo. Mene nihče v otroštvu ni strašil s smrtjo.

 

Fotografija - vir: Mladi Hugo Ball je 23. junija, leta 1916, na umetniško osvobojenem ozemlju kot magični škof pel metanapev anarhičnemu avditoriju Cabaret Voltaireja. Kasneje je to svojo scensko izkušnjo opisal kot "vstop v univerzalni čas" s pomočjo "zvočne pesmi", s pomočjo "pojanja".

 

In zdaj minuta za boljše razumevanje dadaizma.

 

Leta 1915-1916 so mladi begunci, predvsem pacifisti in anarhisti, iz goreče in opustošne Evrope poiskali zavetje pred I. svetovno vojno v nevtralni Švici. Meseca februarja leta 1916 so si Zürichu organizirali mladinski klub, namenjen "kvalitetni umetniški zabavi" z imenom Cabaret Voltaire. Ko je Hugo Ball napisal svoj programski manifest za potrebe delovanja umetniškega kluba, si ni mogel predstavljati kakšen odziv in vpliv bo imel njegov poziv. Dadaizem je postal prva nadnacionalna, globalna umetnost, ki se je manifestirala od Zagreba do Tokija, od New Yorka do Moskve. Če je bila do prve svetovne vojne opera osrednja kulturna oblika meščanskega sveta, je dadizem postal osrednja oblika urbanega sveta metropol. V svoji sredici je bil dadizem anti-meščanska eksplozija. Vsi razumni so v času brezumja izgovarjali svete otroške besede Dada! 

 

Zürichški mladinski klub Cabaret Voltaire je bil odprt tri dni v tednu v zadnji sobi gostišča Holländische Meierei na Spiegelgasse 1, katere lastnik je bil Jan Efraim. Ta si je seveda želel predvsem novih gostov, zato se predloga Huga Balla ni otepal. V zadnjih treh sobah gostišča so se mladi umetniki in teoretiki pripravljali na globalni prevrat, za "umetniško svetovno revolucijo". Nekaj ulic stran je v tistem času v Zürichu prebival tudi Vladimir Ilič Uljanov, imenovan s kodnim imenom Lenin. Ta nikoli ni razumel pacifističnega vzklika: dada! Mladi umetniki so veličastno nedogovorno uprizarjali razsvetljenstvo in njegovega nosilca Voltaira, razuzdano odgovorno plesali na misel "Če nas je bog ustvaril po svoji podobi, smo mu ljudje to zvrhano vrnili".

 

Dadaistčna poezija

 

 

Nikoli nisem mogel prodreti v Ballovo ortodoksno krščansko mistično pozicijo. Verjetno zaradi tega, ker je moj ateizem tako ortodoksen! Verjetno zato danes kometiram Huga Balla. Menim, in to je hipoteza, da je doživel tisto, kar v literarni teoriji imenujemo "kompozicijska motivacija". To je tisto notranje vezivo, ki umetnino preplete z množico vektorjev, da se ti povežejo v čezčloveško. "Kompozicijska motivacija" se včasih prenese iz umetnosti v realno življenje. To ni tako redek slučaj.

 

Hipoteza o "neposredni izkušnji"

 

Za časa cesarja Ptolomeja Filadelfa je bil izbran Simeon med  znamenitimi Sedemdesetimi, zaupano mu je bilo prevajanje Biblije iz jidiša v grški jezik. Simeon je opravljal svoje delo vestno, toda ko je prevajal preroka Izaijo, je nastopil trenutek prerokbe: "in devica bo zanosila in rodila sina". Simeon se je zmedel, vzel nožiček, da bi popravil besedo "devica" in jo zamenjal z "mlada ženska". Tako je namreč hotel besedo prevesti v grščino. Toda v tistem trenutku se je Simeonu oglasil Angel božji in ga preprečil v njegovi nameri. Razložil mu je, da je prerokba resnična in da je beseda devica točno zapisana. Seveda nimam namena vstopati v teološka vprašnja, toda ne pozabimo, v pastoralni liturgiji je osrednja motivacija verujočega razodetje!

 

Sredi umetniškega dela Magični škof je Hugo Ball doživel religiozno izkušnjo, vrnil se je v čas napol prestrašenga in napol radovednega desetletnega dečka. Tako kot je liturgija rekviema pohlevno visela na ustnicah farnega duhovnika, je Hugo Ball 23. junija leta 1916 doživel religiozno vznemirjenje najvišje stopnje. Tako je v naslednjega pol leta radikalnih izkustev dobil vse tisto, kar je potreboval za prehod v še ortodoksnejšo stvarnost. Poistovetil se je z ortodoksnimi mistiki in se z njimi pomirjen vrnil v sveto otroštvo. Konec hipoteze.

 

Zaključek: To je bil le začasni korektiv, nikakor pa to ni mogla biti zamenjava za stoletene kanonizirane mitske in ritualne modifikacije umetnosti predstavljanja in preoblačenja, ki ga uprizarjajo duhovniki. Zame to opravlja nadškof makedonske cerkve, genij Metodij Zlatanov. Hvala mu! Ta je retroaktivno rekonstruiral veliki dogodek, ki se je zgodili 23. junija 1916 v Cabaret Voltaireju.

 

Medtem, ko je večina avntagardističnih umetnikov svojo zgodovinsko determiniranost povezovala s politiko, jo je Hugo Ball z religijo. Na tem mestu se z religioznostjo Huga Balla v celoti identificiram. Samo da je moja dokončno umetnost. Da, da, sama na sebi. Da, da, sama po sebi. Sama v sebi za nič! Kot bi zapisali ortodoksni mistiki: "V staljenem snegu izprosimo svoja imena"!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Če ste stalno zaskrbljeni, potem vam malce budizma ne bo škodilo
3
21.05.2017 11:59
Naša življenja so ena sama velika skrb. Eno samo sekiranje glede vseh mogočih velikih in malih težav. Skrbi nasSeverna Koreja, ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Pripoved o skrivnosti neke družine: Izgubljene Jelovškove freske iz požganega Zaloškega gradu
3
20.05.2017 22:00
Tisti, ki se bori za slovenstvo, je junak za skupnost, ker ji podarja vso svojo moč, sebe samega pa obsoja na nemoč. Včasih celo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako je sovražnik ljudstva Thompson preusmeril pozornost od "okolju prijazne" avstrijske lakirnice
18
18.05.2017 22:42
Histerična propagandistična akcija okoli (odpovedanega) koncerta hrvaškega pevca Marka Perkovića Thompsona v Mariboru je prišla ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zgodovina komunizma: Intimni portret diktatorja Lenina
8
17.05.2017 23:59
Ravno sem prebral knjigo z naslovom Diktator Lenin: Intimni portret , ki jo je napisal ugledni madžarski novinar Victor ... Več.
Piše: Keith Miles
Oh, te obletnice: Majniške deklaracije in včlanitev Slovenije v OZN
2
16.05.2017 19:51
V teh dneh so nas doletele nekatere važne obletnice. Tu mislim najprej na Majniške deklaracije (1917, 1989, 2014), nato pa na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Če bi za NLB iztržili 2 milijardi evrov, potem bi bila prodaja celo smiselna
9
15.05.2017 23:51
Dobičkonosnost bank v skupini se izboljšuje in je dosegla najvišje vrednosti v zgodovini, so zapisali ob 56-odstotnem povečanju ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pluralizem medijev? Se hecate?! Tega pač ni.
6
14.05.2017 10:59
Smešno mi je, ko gledam ali berem pozive k pluralnosti medijev. Pluralnost medijev je nekaj tako passe , da se sprašujem, kje ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Oko se oklepa tistega, kar je videlo, samo zato, da bi razumelo.
0
13.05.2017 22:59
Nekrorealisti opazujejo svojega protagonista na robu življenja, na pragu smrti. Samomor je gonilo nekrorealistične umetnosti. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Predsednik Kučan v Moskvi: nasmešek za milijon rubljev
26
12.05.2017 22:59
Milan Kučan bi moral po mojem ponovno kandidirati na predsedniških volitvah, saj lahko le on premaga Boruta Pahorja. Poleg tega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dvolični poslanci: zase so si "zlobirali" neobdavčeni pavšal, za vse druge davkoplačevalce pa nič
18
11.05.2017 19:41
Lani oktobra smo izvedeli, da so poslanci državnega zbora poleg plače, ki naj bi znašala med 3.600 in 5.500 evrov bruto (tj. med ... Več.
Piše: Ivan Simič
Bernard Brščič, virus antisemitizma in teorija zarote, ki je napadla slovensko desnico pred volitvami
36
09.05.2017 18:56
Nemški narod je žrtev židovskega vsiljevanja in kurjenja možganov s tako imenovano holokavstologijo. Sprašujem vas, kaj ima moja ... Več.
Piše: Aljuš Pertinač
Vlada Mira Cerarja je upravljanje države pripeljala do točke, ki resno ogroža razvoj Slovenije
20
08.05.2017 20:12
V času, ko se politični cikel v Sloveniji nezadržno bliža predvolilnim bojem, je država oziroma družba s celotnimi podsistemi ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Dolina Pahorjanska ali kdo si upa izzvati kandidata, ki smo ga razglasili za nepremagljivega
10
07.05.2017 20:51
Koga pa bi lahko postavili proti Borutu Pahorju, ki je nepremagljiv? Kdo pa si upa izzvati kandidata, ki nas vsa leta in mesece ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gledališke krutosti, umetnine, ki ti spremenijo pogled na svet
0
06.05.2017 22:59
Umetnost je med najbolj odgovornimi poklici na planetu. Ne zato, ker oblikuje lepe predmete ali stavke, temveč predvsem zato, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ko ljudje kot mrhovinarji prežijo na plen na dražbah zaplenjene lastnine
4
06.05.2017 05:59
Ljudje se radi dojemamo kot dobra bitja. O sebi imamo na splošno dobro mnenje. Tudi tisti, ki so nagnjeni k samoobtoževanju, ker ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Prvi korak do boljše države je ta, da ljudi spodbudimo k lastnemu mnenju in razmišljanju
10
03.05.2017 23:07
Pred vami je morda moj najtežji članek do sedaj. O stimulaciji aktivnih državljanov. Zavedam se, da bo morda težko razumljiv, ... Več.
Piše: Miha Burger
Makedonska kriza: kaj lahko sledi poskusu parlamentarnega državnega udara?
15
03.05.2017 00:04
Konec aprila so se razmere v Makedoniji nevarno zaostrile, potem ko so zaradi poskusa parlamentarnega puča v stavbo vdrli ... Več.
Piše: Ivanka Dodovska
Primer Agrokor: ko izguba zaupanja v nekaj mesecih uniči prehrambeni imperij
11
02.05.2017 09:30
Še pred pol leta je bilIvica Todorić, lastnik in predsednik upraveAgrokorja, eden najbolj zaželenih in cenjenih ljudi na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Če bi imela Cerarjeva vlada jajca, bi Avstriji zaradi mejnega nadzora zažugala z reciprociteto
14
30.04.2017 20:30
Čez nekaj dni bo Evropska komisija odločala o pravici članic t.i. schengenskega območja, da ponovno podaljšajo mejni nadzor tudi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kdo izbira in kako se izbirajo "strokovnjaki" na slovenskih televizijah?
9
30.04.2017 11:59
Kaj pravi stroka?, je besedna zveza, ki jo zelo radi uporabljajo naši televizijski voditelji v informativnih programih. Ob tej ... Več.
Piše: Oskar Salobir
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kako je sovražnik ljudstva Thompson preusmeril pozornost od "okolju prijazne" avstrijske lakirnice
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.810
02/
Zdravstvena reforma Milojke Kolar Celarc je za Mira Cerarja in njegovo vlado zanesljiva pot v pogubo
Aljuš Pertinač
Ogledov: 2.858
03/
Zgodovina komunizma: Intimni portret diktatorja Lenina
Keith Miles
Ogledov: 2.102
04/
Predsednik Kučan v Moskvi: nasmešek za milijon rubljev
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.553
05/
Milan Mandarić, prijatelj Cerarjevega frizerja Miča Sojerja, je Olimpijo kupil za 2 evra, igralca pa prodal za 9 milijonov evrov
Ivan Simič
Ogledov: 1.317
06/
Slovenska vojska: razkrojena institucija brez trdne podlage, oprta na bergle zunanjih izvajalcev
Igor Mekina
Ogledov: 1.338
07/
Če bi za NLB iztržili 2 milijardi evrov, potem bi bila prodaja celo smiselna
Bine Kordež
Ogledov: 1.044
08/
Pluralizem medijev? Se hecate?! Tega pač ni.
Oskar Salobir
Ogledov: 991
09/
Oh, te obletnice: Majniške deklaracije in včlanitev Slovenije v OZN
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.259
10/
Bernard Brščič, virus antisemitizma in teorija zarote, ki je napadla slovensko desnico pred volitvami
Aljuš Pertinač
Ogledov: 4.058