Komentar

Da, da, to je švicarski hommage občutljivemu mladeniču po imenu Hugo Ball

Dadaizem je postal prva nadnacionalna, globalna umetnost, ki se je manifestirala od Zagreba do Tokija, od New Yorka do Moskve. Če je bila do prve svetovne vojne opera osrednja kulturna oblika meščanskega sveta, je dadizem postal osrednja oblika urbanega sveta metropol. V svoji sredici je bil dadizem anti-meščanska eksplozija. 

15.01.2017 07:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Hugo Ball   dadaizem   Zürich   Švica   1916

Medtem, ko je večina avntagardističnih umetnikov svojo zgodovinsko determiniranost povezovala s politiko, jo je Hugo Ball z religijo. Da, da.

V moj svet je vstopil kot gledališki motiv posebne vrste. K njemu me je usmerila izvrstna igralka Damjana Grašič. To je storila z neverjetno elegantno ironijo, ki sem jo takrat, še neuk gledališkega humorja, razumel dobesedno. Z rahlim nasmehom me je poslala prebirat revijo Problemi. Ko sem še rosno mlad v lokalni knjižnici sredi sedemdesetih odprl prve vezane številke revije Problemi, mi je iz tiskovine zasvetila ikonična fotografija: dirigent za dirigentskim pultom, nameščenim sredi morja, dirigira valovom, avditorij pa posluša koncert ambientalne glasbe v kopalkah, na ležalnikih ob obali. Od neoavantgardizma Tadeuscha Kantorja do avantgardnega dadaizma ter Huga Balla ni bilo treba več daleč. Biti v Švici in ne napisati komentarja o umetnosti Huga Balla je neodgovorno dejanje. Res je, ko stojim pred srednjeveškim gradom Chillon v Montreuxu, si zaželim, da bi komentiral Lorda Noela Byrona in romantično stilno formacijo, zaželim si, da bi komentiral začetek vseh začetkov avantgardističnih procesov. Toda biti v Švici in ne napisati komentarja o umetnosti Huga Balla, je resnično neodgovorno dejanje, najmanj do samega sebe. Deset let po mojem prvem branju revije za kulturo in družbena vprašanja Problemi je Ballov umetniški motiv, magični škof, postal osrednja protagonistična ikona predstave Krst pod Triglavom.

 

Prva prekinitev pripovedi.

 

Dadaist, nadnacionalni umetnik Hugo Ball danes živi svoje posmrtno življenje v veličastni razsvetljenski enciklopedični skladovnici. Iz nje sem po navodilu Damjane Grašič "Predvsem glej! Ni nujno, da prepoznaš" sprejel le tisto, kar mi je bilo takrat privlačno in mojemu tedanjemu dojemanju dostopno. Vse kar sem videl, sem poslal v svojo najglobjo podzavest. Tako je Hugo Ball postal moj motiv in motivacija za vsa moja kasnejša najodgovornejša dejanja. V vseh letih odraščanja nisem nikoli pomislil, da bi ga dekonstruiral, redefiniral, sploh pa takrat, ko sem bil v času metodološkega dvoma o vseh svojih stališčih.

 

Druga prekinitev pripovedi.

 

Ne, svojega vademecuma se nikoli ne dotikam. Nikoli, ampak čisto nikoli, v vseh teh desetletjih nisem pomislil, da bi lahko Huga Balla kdorkoli lahko nadomestil v mojem umetniškem vademecumu. Zame obstaja mladostniško nedotakljiv, z vso svojo ikoničnostjo in s svojimi Cabaret Voltaire inscenacijami.

 

Naj živijo anarhični, neodvisni duhovi, ki živijo za ideale drugih!

Naj živijo kritični duhovi, ki živijo za vstajenja drugih!

 

Hugo Ball

 

 

Nikoli nisem posvečal posebne pozornosti biografskemu podatku, da se je po letu 1923 skoraj v celoti posvetil raziskovanju krščanskih ortodoksnih mistikov, predvsem teologa Sv. Simeona. Dejstvo je, da je Hugo Ball odraščal v radikalno pobožni, bogaboječi družini. Kot nežen in občutljiv otrok je odraščal v strahu, ki je izhajal iz brutalne resnosti vere in njene cerkvene subordinacije: "Moje življenje, moji strahovi, moje trpljenje." Od lastnega strahu se je emancipiral šele z raziskovanjem različnih sistemov mišljenja. Raziskoval je vse od anarhizma, moderne psihoanalize in nemške novoveške filozofije pa vse do zgodnje krščanske mistike. Vsi ti sistemi so povratno postali ključni za njegovo bitko za abstraktno umetnost, za vstop v njegovo "neposredno izkušnjo"! Njegova "neposredna izkušnja" je bila, vzporedno z "neposredno izkušnjo" mistika Sv. Simeona, tisto, kar je bilo meni nedostopno, kar mi je bilo v prvem branju Huga Balla več kot razumljivo nedoumljivo. Mene nihče v otroštvu ni strašil s smrtjo.

 

Fotografija - vir: Mladi Hugo Ball je 23. junija, leta 1916, na umetniško osvobojenem ozemlju kot magični škof pel metanapev anarhičnemu avditoriju Cabaret Voltaireja. Kasneje je to svojo scensko izkušnjo opisal kot "vstop v univerzalni čas" s pomočjo "zvočne pesmi", s pomočjo "pojanja".

 

In zdaj minuta za boljše razumevanje dadaizma.

 

Leta 1915-1916 so mladi begunci, predvsem pacifisti in anarhisti, iz goreče in opustošne Evrope poiskali zavetje pred I. svetovno vojno v nevtralni Švici. Meseca februarja leta 1916 so si Zürichu organizirali mladinski klub, namenjen "kvalitetni umetniški zabavi" z imenom Cabaret Voltaire. Ko je Hugo Ball napisal svoj programski manifest za potrebe delovanja umetniškega kluba, si ni mogel predstavljati kakšen odziv in vpliv bo imel njegov poziv. Dadaizem je postal prva nadnacionalna, globalna umetnost, ki se je manifestirala od Zagreba do Tokija, od New Yorka do Moskve. Če je bila do prve svetovne vojne opera osrednja kulturna oblika meščanskega sveta, je dadizem postal osrednja oblika urbanega sveta metropol. V svoji sredici je bil dadizem anti-meščanska eksplozija. Vsi razumni so v času brezumja izgovarjali svete otroške besede Dada! 

 

Zürichški mladinski klub Cabaret Voltaire je bil odprt tri dni v tednu v zadnji sobi gostišča Holländische Meierei na Spiegelgasse 1, katere lastnik je bil Jan Efraim. Ta si je seveda želel predvsem novih gostov, zato se predloga Huga Balla ni otepal. V zadnjih treh sobah gostišča so se mladi umetniki in teoretiki pripravljali na globalni prevrat, za "umetniško svetovno revolucijo". Nekaj ulic stran je v tistem času v Zürichu prebival tudi Vladimir Ilič Uljanov, imenovan s kodnim imenom Lenin. Ta nikoli ni razumel pacifističnega vzklika: dada! Mladi umetniki so veličastno nedogovorno uprizarjali razsvetljenstvo in njegovega nosilca Voltaira, razuzdano odgovorno plesali na misel "Če nas je bog ustvaril po svoji podobi, smo mu ljudje to zvrhano vrnili".

 

Dadaistčna poezija

 

 

Nikoli nisem mogel prodreti v Ballovo ortodoksno krščansko mistično pozicijo. Verjetno zaradi tega, ker je moj ateizem tako ortodoksen! Verjetno zato danes kometiram Huga Balla. Menim, in to je hipoteza, da je doživel tisto, kar v literarni teoriji imenujemo "kompozicijska motivacija". To je tisto notranje vezivo, ki umetnino preplete z množico vektorjev, da se ti povežejo v čezčloveško. "Kompozicijska motivacija" se včasih prenese iz umetnosti v realno življenje. To ni tako redek slučaj.

 

Hipoteza o "neposredni izkušnji"

 

Za časa cesarja Ptolomeja Filadelfa je bil izbran Simeon med  znamenitimi Sedemdesetimi, zaupano mu je bilo prevajanje Biblije iz jidiša v grški jezik. Simeon je opravljal svoje delo vestno, toda ko je prevajal preroka Izaijo, je nastopil trenutek prerokbe: "in devica bo zanosila in rodila sina". Simeon se je zmedel, vzel nožiček, da bi popravil besedo "devica" in jo zamenjal z "mlada ženska". Tako je namreč hotel besedo prevesti v grščino. Toda v tistem trenutku se je Simeonu oglasil Angel božji in ga preprečil v njegovi nameri. Razložil mu je, da je prerokba resnična in da je beseda devica točno zapisana. Seveda nimam namena vstopati v teološka vprašnja, toda ne pozabimo, v pastoralni liturgiji je osrednja motivacija verujočega razodetje!

 

Sredi umetniškega dela Magični škof je Hugo Ball doživel religiozno izkušnjo, vrnil se je v čas napol prestrašenga in napol radovednega desetletnega dečka. Tako kot je liturgija rekviema pohlevno visela na ustnicah farnega duhovnika, je Hugo Ball 23. junija leta 1916 doživel religiozno vznemirjenje najvišje stopnje. Tako je v naslednjega pol leta radikalnih izkustev dobil vse tisto, kar je potreboval za prehod v še ortodoksnejšo stvarnost. Poistovetil se je z ortodoksnimi mistiki in se z njimi pomirjen vrnil v sveto otroštvo. Konec hipoteze.

 

Zaključek: To je bil le začasni korektiv, nikakor pa to ni mogla biti zamenjava za stoletene kanonizirane mitske in ritualne modifikacije umetnosti predstavljanja in preoblačenja, ki ga uprizarjajo duhovniki. Zame to opravlja nadškof makedonske cerkve, genij Metodij Zlatanov. Hvala mu! Ta je retroaktivno rekonstruiral veliki dogodek, ki se je zgodili 23. junija 1916 v Cabaret Voltaireju.

 

Medtem, ko je večina avntagardističnih umetnikov svojo zgodovinsko determiniranost povezovala s politiko, jo je Hugo Ball z religijo. Na tem mestu se z religioznostjo Huga Balla v celoti identificiram. Samo da je moja dokončno umetnost. Da, da, sama na sebi. Da, da, sama po sebi. Sama v sebi za nič! Kot bi zapisali ortodoksni mistiki: "V staljenem snegu izprosimo svoja imena"!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
London po Londonu
6
22.03.2017 23:59
Natanko leto dni po terorističnih napadih v Bruslju se je zgodil nov incident v Londonu, ki bi utegnil prav tako imeti podobno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Vsi mi smo Američani
4
19.03.2017 11:59
Če napišem, da smo vsi američani, potem hočem reči, da je vse kar vsak dan delamo, mislimo ali oblačimo, na takšen ali drugačen ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Kapitalska patologija stolpnic: čim manj stroškov za čim več vsebin
3
19.03.2017 07:25
Vstopimo v sredico komentarjakarbrez uvoda, v svet stolpnic, v svet urbanih inovacij. To je tekst o njihovi lepoti in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Obletnice: Jože Pučnik in Nova revija
1
18.03.2017 15:13
Jože Pučnik je bil hkrati svobodoljuben in konservativen politik. V Novi reviji,pozneje pa v državni politiki si je prizadeval ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Milojka, prihaja Gorski zdravnik, čas je za zdravstveno reformo!
2
16.03.2017 00:57
Morda niste vedeli, toda danes popoldne pride v Ljubljano znameniti Gorski zdravnik, der Bergdoktor. V Mercator v Šiško, kjer bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nekaj preprostih dejstev o "državni pomoči" Cimosu
23
14.03.2017 22:59
Državna pomoč in Cimos je verjetno ena izmed najbolj pogostih besednih zvez zadnjihtednov. Ne mine dan, da ne bi vsaj nekajkrat ... Več.
Piše: Bine Kordež
Makedonski sod smodnika: vroča politična kuhinja, v katero se mešata Albanija in Kosovo
6
12.03.2017 22:00
Ker iz Makedonije prihajajo vedno bolj zaskrbljujoče informacije o politični krizi, ki je nedavne parlamentarne volitve nikakor ... Več.
Piše: Ivanka Dodovska
Če želiš igrati nogomet, začneš iskati nogometaše. Če želiš plesati, iščeš plesalke. Če želiš vojno, začneš iskati vojake.
11
12.03.2017 12:00
Naborništvo prikazujejo kot nekaj, s čimer bi fante rešili odvisnosti od računalnikov, jih prisilili, da bi se več gibali, bolj ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Katedrala socializma: neverjetna zgodba Ivane Tomljenović
0
11.03.2017 23:23
Še preden bom vstopil v današnji komentar, objavljam v uvodu neplačan oglas:Obiščite Zagreb, to elegantno evropsko prestolnico, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova Evropa po Versaillesu: tesno povezana sedmerica, okoli katere bo krožila revna periferija?
10
10.03.2017 23:59
Naš diplomatski komentator je pod drobnogled vzel sporočilo nedavnega srečanja štirih evropskih voditeljev v kraju, kjer so ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Moške kvote: Biti moški v današnji slovenski družbi je greh!
6
05.03.2017 11:55
Je naša družba moška? Ne, ženska je. V provokativnem romanu Podreditev Michela Houellebecqa - slovenski prevod je z nekaj zamude ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Prvih 100 let Bauhausa: Itten-Gropiusov paradoks
15
04.03.2017 23:59
Naportalu+z današnjim dnem začenjam s slavji ob stoletnici ustanovitve umetniške šoleBauhausiz leta 1919. Kmalu bo minilo sto ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Negotovi slovensko-evropski objem v grozeči senci nove železne zavese
9
03.03.2017 21:30
JunckerjevaBela knjigani prebudila posebne pozornosti pri slovenskih voditeljih. Morda ne verjamejo, da prihaja čas odločitev in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pismo Miru Cerarju bržkone ne bo ničesar spremenilo, toda določene stvari je pač treba napisati
17
01.03.2017 00:00
Spoštovani predsednik vlade, nikoli si nisem mislil, da bova kdaj tako komunicirala. Toda ker te drugače ne morem več doseči, se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Also sprach Ivan Lotrič, Tako je govoril Ivan Lotrič
1
26.02.2017 06:00
Današnji komentar je v celoti posvečenIvanu Lotriču, človeku, ki svojega glasu ni nikoli oddaljil od svojega govora, od smisla ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropska zavest in totalitarizem
15
25.02.2017 06:00
Tri različne resolucije pozivajo evropske države, naj vlagajo več naporov v preučevanje evropske zgodovine 20. stoletja. Torej v ... Več.
Piše: Keith Miles
Vizija 2050: ali se res samo po poti strankarstva lahko naredi korak k boljši demokraciji?
7
22.02.2017 23:25
Trump lahko besediči na konferenci za novinarje, se heca z mediji, jih ošteva in graja; enako lahko to počneta ali Janša ali ... Več.
Piše: Miha Burger
Zakaj sem javno podprl Gorana Klemenčiča in zakaj bi iz načelnih razlogov to storil še enkrat
32
22.02.2017 02:16
Kaj je za oblastno oligarhijo lepšega od takšne plehke opozicije, ki vedno skoči na prvo žogo, ni pa sposobna zaznati dejanskega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kako novi zdravstveni prispevek "popravlja" lani uvedeno davčno razbremenitev
13
21.02.2017 01:45
V lanskem letu so potekale dolgotrajne razprave, kako spremeniti dohodninsko lestvico. Z njo se je želelobolje nagradili ključne ... Več.
Piše: Bine Kordež
Hlastaš za zrakom, ker veš, da si na varnem
0
19.02.2017 14:24
Črni kvadrat, eden od osnovnih formativov suprematizma. Črna barva, ki ga določa, je zgrajena iz osnovnih barv, ki to niso. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Predsednik Židan je res amater: poslanec Han je tisti, ki biznisira in kadruje ustavne sodnike!
Uredništvo
Ogledov: 2.800
02/
Reševanje Cimosa ni le nacionalna katastrofa. Je bistveno več od tega. Je simptom strateške bebavosti in operativne nesposobnosti slovenske države.
Marko Golob
Ogledov: 2.032
03/
Slovenska vojska na tleh: sprenevedanje krivcev za katastrofo se mirno nadaljuje
Marko Novak
Ogledov: 1.684
04/
Nekaj preprostih dejstev o "državni pomoči" Cimosu
Bine Kordež
Ogledov: 1.585
05/
Milojka, prihaja Gorski zdravnik, čas je za zdravstveno reformo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.538
06/
Z lansko izgubo Kliničnega centra bi lahko pokrili 25.000 plač medicinskih sester!
Uredništvo
Ogledov: 1.327
07/
Sramota! Kako profesorsko vlado Mira Cerarja pred ustavnim sodiščem zlahka postavimo na laž!
Uredništvo
Ogledov: 1.219
08/
London po Londonu
Iztok Mirošič
Ogledov: 843
09/
Vsi mi smo Američani
Oskar Salobir
Ogledov: 887
10/
Za rešetkami Erdoganovega avtoritarnega režima ječi že okoli 200 turških novinarjev in urednikov
Ariana Ferfila
Ogledov: 859