Komentar

Da, da, to je švicarski hommage občutljivemu mladeniču po imenu Hugo Ball

Dadaizem je postal prva nadnacionalna, globalna umetnost, ki se je manifestirala od Zagreba do Tokija, od New Yorka do Moskve. Če je bila do prve svetovne vojne opera osrednja kulturna oblika meščanskega sveta, je dadizem postal osrednja oblika urbanega sveta metropol. V svoji sredici je bil dadizem anti-meščanska eksplozija. 

15.01.2017 07:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Hugo Ball   dadaizem   Zürich   Švica   1916

Medtem, ko je večina avntagardističnih umetnikov svojo zgodovinsko determiniranost povezovala s politiko, jo je Hugo Ball z religijo. Da, da.

V moj svet je vstopil kot gledališki motiv posebne vrste. K njemu me je usmerila izvrstna igralka Damjana Grašič. To je storila z neverjetno elegantno ironijo, ki sem jo takrat, še neuk gledališkega humorja, razumel dobesedno. Z rahlim nasmehom me je poslala prebirat revijo Problemi. Ko sem še rosno mlad v lokalni knjižnici sredi sedemdesetih odprl prve vezane številke revije Problemi, mi je iz tiskovine zasvetila ikonična fotografija: dirigent za dirigentskim pultom, nameščenim sredi morja, dirigira valovom, avditorij pa posluša koncert ambientalne glasbe v kopalkah, na ležalnikih ob obali. Od neoavantgardizma Tadeuscha Kantorja do avantgardnega dadaizma ter Huga Balla ni bilo treba več daleč. Biti v Švici in ne napisati komentarja o umetnosti Huga Balla je neodgovorno dejanje. Res je, ko stojim pred srednjeveškim gradom Chillon v Montreuxu, si zaželim, da bi komentiral Lorda Noela Byrona in romantično stilno formacijo, zaželim si, da bi komentiral začetek vseh začetkov avantgardističnih procesov. Toda biti v Švici in ne napisati komentarja o umetnosti Huga Balla, je resnično neodgovorno dejanje, najmanj do samega sebe. Deset let po mojem prvem branju revije za kulturo in družbena vprašanja Problemi je Ballov umetniški motiv, magični škof, postal osrednja protagonistična ikona predstave Krst pod Triglavom.

 

Prva prekinitev pripovedi.

 

Dadaist, nadnacionalni umetnik Hugo Ball danes živi svoje posmrtno življenje v veličastni razsvetljenski enciklopedični skladovnici. Iz nje sem po navodilu Damjane Grašič "Predvsem glej! Ni nujno, da prepoznaš" sprejel le tisto, kar mi je bilo takrat privlačno in mojemu tedanjemu dojemanju dostopno. Vse kar sem videl, sem poslal v svojo najglobjo podzavest. Tako je Hugo Ball postal moj motiv in motivacija za vsa moja kasnejša najodgovornejša dejanja. V vseh letih odraščanja nisem nikoli pomislil, da bi ga dekonstruiral, redefiniral, sploh pa takrat, ko sem bil v času metodološkega dvoma o vseh svojih stališčih.

 

Druga prekinitev pripovedi.

 

Ne, svojega vademecuma se nikoli ne dotikam. Nikoli, ampak čisto nikoli, v vseh teh desetletjih nisem pomislil, da bi lahko Huga Balla kdorkoli lahko nadomestil v mojem umetniškem vademecumu. Zame obstaja mladostniško nedotakljiv, z vso svojo ikoničnostjo in s svojimi Cabaret Voltaire inscenacijami.

 

Naj živijo anarhični, neodvisni duhovi, ki živijo za ideale drugih!

Naj živijo kritični duhovi, ki živijo za vstajenja drugih!

 

Hugo Ball

 

 

Nikoli nisem posvečal posebne pozornosti biografskemu podatku, da se je po letu 1923 skoraj v celoti posvetil raziskovanju krščanskih ortodoksnih mistikov, predvsem teologa Sv. Simeona. Dejstvo je, da je Hugo Ball odraščal v radikalno pobožni, bogaboječi družini. Kot nežen in občutljiv otrok je odraščal v strahu, ki je izhajal iz brutalne resnosti vere in njene cerkvene subordinacije: "Moje življenje, moji strahovi, moje trpljenje." Od lastnega strahu se je emancipiral šele z raziskovanjem različnih sistemov mišljenja. Raziskoval je vse od anarhizma, moderne psihoanalize in nemške novoveške filozofije pa vse do zgodnje krščanske mistike. Vsi ti sistemi so povratno postali ključni za njegovo bitko za abstraktno umetnost, za vstop v njegovo "neposredno izkušnjo"! Njegova "neposredna izkušnja" je bila, vzporedno z "neposredno izkušnjo" mistika Sv. Simeona, tisto, kar je bilo meni nedostopno, kar mi je bilo v prvem branju Huga Balla več kot razumljivo nedoumljivo. Mene nihče v otroštvu ni strašil s smrtjo.

 

Fotografija - vir: Mladi Hugo Ball je 23. junija, leta 1916, na umetniško osvobojenem ozemlju kot magični škof pel metanapev anarhičnemu avditoriju Cabaret Voltaireja. Kasneje je to svojo scensko izkušnjo opisal kot "vstop v univerzalni čas" s pomočjo "zvočne pesmi", s pomočjo "pojanja".

 

In zdaj minuta za boljše razumevanje dadaizma.

 

Leta 1915-1916 so mladi begunci, predvsem pacifisti in anarhisti, iz goreče in opustošne Evrope poiskali zavetje pred I. svetovno vojno v nevtralni Švici. Meseca februarja leta 1916 so si Zürichu organizirali mladinski klub, namenjen "kvalitetni umetniški zabavi" z imenom Cabaret Voltaire. Ko je Hugo Ball napisal svoj programski manifest za potrebe delovanja umetniškega kluba, si ni mogel predstavljati kakšen odziv in vpliv bo imel njegov poziv. Dadaizem je postal prva nadnacionalna, globalna umetnost, ki se je manifestirala od Zagreba do Tokija, od New Yorka do Moskve. Če je bila do prve svetovne vojne opera osrednja kulturna oblika meščanskega sveta, je dadizem postal osrednja oblika urbanega sveta metropol. V svoji sredici je bil dadizem anti-meščanska eksplozija. Vsi razumni so v času brezumja izgovarjali svete otroške besede Dada! 

 

Zürichški mladinski klub Cabaret Voltaire je bil odprt tri dni v tednu v zadnji sobi gostišča Holländische Meierei na Spiegelgasse 1, katere lastnik je bil Jan Efraim. Ta si je seveda želel predvsem novih gostov, zato se predloga Huga Balla ni otepal. V zadnjih treh sobah gostišča so se mladi umetniki in teoretiki pripravljali na globalni prevrat, za "umetniško svetovno revolucijo". Nekaj ulic stran je v tistem času v Zürichu prebival tudi Vladimir Ilič Uljanov, imenovan s kodnim imenom Lenin. Ta nikoli ni razumel pacifističnega vzklika: dada! Mladi umetniki so veličastno nedogovorno uprizarjali razsvetljenstvo in njegovega nosilca Voltaira, razuzdano odgovorno plesali na misel "Če nas je bog ustvaril po svoji podobi, smo mu ljudje to zvrhano vrnili".

 

Dadaistčna poezija

 

 

Nikoli nisem mogel prodreti v Ballovo ortodoksno krščansko mistično pozicijo. Verjetno zaradi tega, ker je moj ateizem tako ortodoksen! Verjetno zato danes kometiram Huga Balla. Menim, in to je hipoteza, da je doživel tisto, kar v literarni teoriji imenujemo "kompozicijska motivacija". To je tisto notranje vezivo, ki umetnino preplete z množico vektorjev, da se ti povežejo v čezčloveško. "Kompozicijska motivacija" se včasih prenese iz umetnosti v realno življenje. To ni tako redek slučaj.

 

Hipoteza o "neposredni izkušnji"

 

Za časa cesarja Ptolomeja Filadelfa je bil izbran Simeon med  znamenitimi Sedemdesetimi, zaupano mu je bilo prevajanje Biblije iz jidiša v grški jezik. Simeon je opravljal svoje delo vestno, toda ko je prevajal preroka Izaijo, je nastopil trenutek prerokbe: "in devica bo zanosila in rodila sina". Simeon se je zmedel, vzel nožiček, da bi popravil besedo "devica" in jo zamenjal z "mlada ženska". Tako je namreč hotel besedo prevesti v grščino. Toda v tistem trenutku se je Simeonu oglasil Angel božji in ga preprečil v njegovi nameri. Razložil mu je, da je prerokba resnična in da je beseda devica točno zapisana. Seveda nimam namena vstopati v teološka vprašnja, toda ne pozabimo, v pastoralni liturgiji je osrednja motivacija verujočega razodetje!

 

Sredi umetniškega dela Magični škof je Hugo Ball doživel religiozno izkušnjo, vrnil se je v čas napol prestrašenga in napol radovednega desetletnega dečka. Tako kot je liturgija rekviema pohlevno visela na ustnicah farnega duhovnika, je Hugo Ball 23. junija leta 1916 doživel religiozno vznemirjenje najvišje stopnje. Tako je v naslednjega pol leta radikalnih izkustev dobil vse tisto, kar je potreboval za prehod v še ortodoksnejšo stvarnost. Poistovetil se je z ortodoksnimi mistiki in se z njimi pomirjen vrnil v sveto otroštvo. Konec hipoteze.

 

Zaključek: To je bil le začasni korektiv, nikakor pa to ni mogla biti zamenjava za stoletene kanonizirane mitske in ritualne modifikacije umetnosti predstavljanja in preoblačenja, ki ga uprizarjajo duhovniki. Zame to opravlja nadškof makedonske cerkve, genij Metodij Zlatanov. Hvala mu! Ta je retroaktivno rekonstruiral veliki dogodek, ki se je zgodili 23. junija 1916 v Cabaret Voltaireju.

 

Medtem, ko je večina avntagardističnih umetnikov svojo zgodovinsko determiniranost povezovala s politiko, jo je Hugo Ball z religijo. Na tem mestu se z religioznostjo Huga Balla v celoti identificiram. Samo da je moja dokončno umetnost. Da, da, sama na sebi. Da, da, sama po sebi. Sama v sebi za nič! Kot bi zapisali ortodoksni mistiki: "V staljenem snegu izprosimo svoja imena"!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Davčni strokovnjak Ivan Simič odgovarja novinarskim asom Suzani Rankov, Vesni Vuković, Primožu Cirmanu in Tomažu Modicu
9
27.06.2017 22:59
Objavljamo tretji prispevek v polemiki, ki jo minuli teden sprožil članek Ivana Simiča o iznajdljivem davčnem poslovanju ... Več.
Piše: Ivan Simič
Ob 26. obletnici druge Živalske farme
21
26.06.2017 22:43
Vsem bralkam in bralcem, državljankam in državljanom ter davkoplačevalkam in davkoplačevalcem, ki jim je svobodna in ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
France Bučar je nasprotoval arbitraži tudi zato, ker ni zaupal Borutu Pahorju
15
25.06.2017 23:01
Dr. France Bučar, moj predhodnik na mestu predsednika Slovenskega panevropskega gibanja (SPG), je bil velik nasprotnik ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Hommage Miletu Korunu, mojstru, ki v umetnosti zastopa nič
1
25.06.2017 05:08
Danes lahko pogojno že govorimo o zaključenem režijskem opusu modernista Mileta Koruna, navkljub njegovemu nadvse impresivnem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moja arbitraža: Kako sem kot dobri samaritan leto za letom polnil hrvaški proračun
16
23.06.2017 18:30
Ali je za povprečnega Slovenca res samoumevno, da poleti dopustuje na Hrvaškem? Kaj to v resnici pomeni o našem nacionalnem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Gay is ok!" ali razmislek o tem, kako so mediji poročali o smrti Rudolpha Moshammerja in Gašperja Tiča
23
21.06.2017 19:20
Ko razmišljam o nenavadni hipokriziji mnogih slovenskih medijev in njihovih kreatorjev, ki glede nasilne smrti igralca Gašperja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Žilne opornice in žilavi uporniki v socialistični Sloveniji
8
19.06.2017 19:15
Zgodba z žilnimi opornicami se vleče kot jara kača. Ne zato, ker bi bila zapletena. Pač pa zato, ker v tem eklatantnem primeru ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Izolacija Katarja je le vrh precej večje in globalne strategije velesil
10
19.06.2017 00:25
Malokateri politik na svetu je resnično razumel posledice izolacije Katarja s strani Savdske Arabije ter ostalih sunitskih držav ... Več.
Piše: Laris Gaiser
In memoriam: Kako se spominjam Helmuta Kohla
0
18.06.2017 11:00
Ob smrti dolgoletnega nemškega kanclerja, arhitekta nemške združitve in tesnega zagovornika francosko-nemške sprave Helmuta ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kuratorji branijo umetnost pred barbarizmi vseh vrst
6
17.06.2017 21:28
Današnji komentar se mi je prelomilna dvoje.Omahnili semv gledališkijašek gledališkedramaturgije. Vse preveč je v meni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako bi rada Milojka Kolar Celarc prelisičila vesoljno Slovenijo, da bi se izognila svojemu odstopu
3
16.06.2017 20:30
Kaj se skriva v ozadju na prvi pogled nedologične zahteve ministrice za zdravje po odstopu generalnega in strokovne direktorice ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O "exitih": Bolj kot v Evropo in na Zahod nas vleče na Vzhod in v preteklost
1
16.06.2017 18:26
Glede prihodnosti Evropske unije in Slovenije obstajata dve bistveni vprašanji, in sicer, (1)ali je Evropska unija primerno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Spomeniki mrtvim so na Slovenskem del ideološke polarizacije živih
7
14.06.2017 21:07
Naš britanski komentator se je tokrat ustavil ob dilemi, ki vsake toliko razburka javno mnenje. Žal skoraj vedno v ideološkem ... Več.
Piše: Keith Miles
Regionalni kaos na Bližnjem vzhodu: nemirna dediščina in sedanji premiki
4
13.06.2017 20:47
Ko govorimo o današnjem Bližnjem vzhodu - glavnih konceptih njegovih delitev in meja, moramo najprej analizirati njegove ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Slovenija in gospodarska rast: Ali se naše gospodarstvo res pregreva?
7
11.06.2017 23:00
Izvoz ostaja še naprej največji generator gospodarske rasti Slovenije, pri čemer je zadnje leto pričela močneje naraščati tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Johannes Keppler je moral sanjati Luno, da je sploh lahko govoril resnico o znanosti
1
10.06.2017 22:59
Na mednarodnem simpoziju Zemlja brez ljudi, II. se te dni v galerijiKapelicav Ljubljani vrstijo na ultimativnih panelih vrhunski ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Iranska pralnica: Vaša banka, vaši pastirji in njihove milijarde
8
09.06.2017 10:59
Kaj je bančni rop v primerjavi z njeno ustanovitvijo, pravi misel. In kaj je nekaj tisoč evrov v primerjavi z milijardo! Kajti ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Ko tudi referendumi niso rešitev, je skrajni čas za aktivno državljanstvo
4
08.06.2017 21:47
Da se naredi, kar je prav, je vedno pravi čas , je nekoč zapisal Martin Luther King Jr.To, da soodločaš o javni zadevi ali ... Več.
Piše: Miha Burger
Cerarjeva vlada ima vsaj kar se športa tiče nov slogan: Piva in iger!
7
05.06.2017 22:52
V teh dneh so poslanci koalicije precej nekritično, kot je to v tem mandatu sicer v navadi, potrdili spremembe Zakona o športu. ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Kemis in Slovenci: V odpadkih je denar, če pa vam dovolijo goljufati, je denarja veliko
7
04.06.2017 20:00
Naš občasni sodelavec, ki je strokovnjak na področju okoljske znanosti in je iz Slovenije že pred leti emigriral v Veliko ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Gay is ok!" ali razmislek o tem, kako so mediji poročali o smrti Rudolpha Moshammerja in Gašperja Tiča
Dejan Steinbuch
Ogledov: 9.621
02/
Iznajdljivo davčno poslovanje novinarskih asov Suzane Rankov, Vesne Vuković, Primoža Cirmana in Tomaža Modica
Ivan Simič
Ogledov: 4.368
03/
Ob 26. obletnici druge Živalske farme
Blaž Mrevlje
Ogledov: 4.080
04/
Moja arbitraža: Kako sem kot dobri samaritan leto za letom polnil hrvaški proračun
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.529
05/
France Bučar je nasprotoval arbitraži tudi zato, ker ni zaupal Borutu Pahorju
Laris Gaiser
Ogledov: 2.821
06/
Davčni strokovnjak Ivan Simič odgovarja novinarskim asom Suzani Rankov, Vesni Vuković, Primožu Cirmanu in Tomažu Modicu
Ivan Simič
Ogledov: 2.325
07/
Izolacija Katarja je le vrh precej večje in globalne strategije velesil
Laris Gaiser
Ogledov: 2.376
08/
Žilne opornice in žilavi uporniki v socialistični Sloveniji
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.378
09/
Pravica do popravka: "Iznajdljivo davčno poslovanje novinarskih asov Suzane Rankov, Vesne Vuković, Primoža Cirmana in Tomaža Modica"
Uredništvo
Ogledov: 1.286
10/
Kako zanikrno se je Cerarjeva vlada lotila postopka imenovanja direktorja Agencije za varstvo konkurence!
Aljoša Pečan
Ogledov: 969