Razkrivamo

Pravica do odgovora: "Vodstvo Zavoda AIPA je plačalo rekordna 2 milijona evrov za odvetniški avans v primeru svoje razrešitve!"

Na članek "Vodstvo Zavoda AIPA je plačalo rekordna 2 milijona evrov za odvetniški avans v primeru svoje razrešitve!", objavljen na Portalu PLUS 9. januarja letos, se je po odgovoru Zavoda AIPA odzval še njihov odvetnik Borut Bernik Bogataj in nam poslal svoj odgovor, ki ga objavljamo v skladu z Zakonom o medijih. Ob tem pa dodajamo, da so nekatere navedbe gospoda Bogataja, ki se tičejo združenja SAZAS, tako zanimive, da si zaslužijo širšo pozornost, saj presegajo okvire zakonske pravice do odgovora, popravka oziroma prikaza nasprotnih dejstev. 

16.01.2017 23:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   AIPA   Borut Bernik Bogataj   depozit   SAZAS   Matjaž Žbontar   Tomaž Grubar   IPF   Urad za intelektualno lastnino

Foto: osebni arhiv

Nekaterim se očitno še vedno kolca po časih, ko so jih iz Švice nagrajevali za tisto, kar se je dogajalo z avdiovizualnim denarjem, zbranim v Republiki Sloveniji.

Pri pisanju vašega članka ste verjetno pomešali kolektivne organizacije in odvetniške pisarne. Avans v odvetništvu namreč označuje predplačilo za storitve. Moja pisarna dvomilijonskega avansa nikoli ni prejela, nekako isti znesek pa manjka pri vsotah, katere v obrambo svojega plačevanja zbranega denarja za kabelsko retransmisijo avdiovizualnih del v Švico v odgovorih na očitke v medijih navaja Združenje SAZAS. Drži pa, da je Zavod AIPA na podlagi sklepa tedanjega Sveta na moj fiduciarni račun v avgustu 2014 nakazal dva milijona evrov kot depozit (in varovalko) za izplačila razdeljenih honorarjev imetnikom pravic (pred poletjem je bila namreč opravljena delitev) in za kritje potencialnih stroškov svojega rednega poslovanja, saj so si soustanovitelji Zavoda AIPA v tistem obdobju uzurpirali svoje pravice in mimo aktov Zavoda ter volje skupščin opravili sovražni prevzem kolektivne organizacije, s katerim so odstavili direktorja in postavili svojega vršilca dolžnosti – Matjaža Žbontarja, ta pa je nemudoma prevzel tudi nadzor nad denarnimi sredstvi Zavoda AIPA.

 

Pri vsem skupaj je bilo najbolj zaskrbljujoče dejstvo, da je bil med "pučisti«"tudi podpredsednik SAZAS, Tomaž Grubar, ki je "ustanovne pravice" pridobil od izvornega ustanovitelja Milana Ljubića. V ozadju celotne zadeve je aktivno sodeloval (in po izjavi Milana Ljubića postopek tudi koordiniral) Andrej Kregar, ki se trenutno pojavlja kot javni zagovornik poslovanja z avdiovizualnim denarjem iz naslova kabelske retransmisije na način, kot je to potekalo v času SAZAS-ovega neselektivnega prenakazovanja denarja v Švico. SAZAS pa je tisti, ki je iznašel teorijo, da lahko ustanovitelji - kljub dejstvu, da Statut Zavoda AIPA določa, da so se ustanovitelji s trenutkom pridobitve dovoljenja za kolektivno upravljanje, izenačili z drugimi  imetniki pravic – kolektivno organizacijo razpustijo in "pobašejo milijone". Ob poizkusu prevzema so spremenili tudi notranja razmerja na način, da so razširili krog upravičencev do honorarjev za kabelsko retransmisijo avdiovizualnih del tudi na tiste, katerim zakon pravic ne podeljuje.

 

Okoliščine in razlogi za izplačilo, kakor tudi usoda tega nakazila je bila imetnikom pravic predstavljena tudi na sejah skupščin, o tem je bil obveščen Urad RS za intelektualno lastnino kot nadzorna institucija, vse pa je dokumentirano tudi v letnih poročilih Zavoda AIPA, ki so javno dostopna na spletni strani omenjene organizacije. Imate kje tako transparentne podatke za denar avdiovizualcev, nakazan v Švico?

 

Večji del denarja je bilo po tistem, ko smo uspešno odbili prvi napad, po ponovnem sklepu Sveta zavoda vrnjenega Zavodu AIPA, del pa je ostal na depozitu za kritje morebitnih nadaljnjih stroškov interventnega poslovanja in postopkov (cene odvetniških storitev so pri sporih višjih vrednosti v primerjavi z zneski sodnih taks za take spore pravi drobiž). Za deponiranje sredstev so se odločili legitimno izvoljeni predstavniki imetnikov pravic v skladu s svojimi pristojnostmi, tak ukrep pa so sprejeli zoper nelegitimno ravnanje peščice posameznikov, ki so ravnali v nasprotju tako z akti Zavoda AIPA, kakor tudi v nasprotju z veljavno zakonsko ureditvijo, kar je pozneje potrdilo tudi sodišče.

 

Vojna za avdiovizualni sektor in za Zavod AIPA pa še vedno ni končana. Kljub temu, da so SAZAS-ovi zagovorniki (med katerimi je bil tudi omenjeni Tomaž Grubar) najprej izgubili registrsko tožbo, s katero so zahtevali izbris Zavoda AIPA, ki mu je sledilo nekaj krogov sodnega odločanja o "sovražnem prevzemu"«, se eden od "pučistov", Sebastjan Artić še vedno ne vda in skuša izpodbiti delovanje Zavoda AIPA.

 

Nekaterim se očitno še vedno kolca po časih, ko so jih iz Švice nagrajevali za tisto, kar se je dogajalo z avdiovizualnim denarjem, zbranim v Republiki Sloveniji. Take in podobne ideje pa bodo žive vse do trenutka, ko bo Mojca Pečar, ki je na Uradu RS za intelektualno lastnino zadolžena za področje nadzora nad delovanjem kolektivnih organizacij, končno opravila svojo nalogo in raziskala, kakšna so bila pravila delitve zbranih avtorskih honorarjev za obdobje 1999 do 2010, ko je honorarje tudi za avdiovizualce zbiralo Združenje SAZAS, in kje je denar, ki je bil za to obdobje zbran.

 

Minister pa (doslej) o vsem skupaj še nič...

 

Populistična je tudi teza, da za IPF vlagamo tožbe, za katere vemo, da ne bomo uspeli. Drži, da smo tri odvetniške pisarne sprožile večje število postopkov zoper male uporabnike in bile deležne sodnega gneva zaradi pripada, čemur je sledil poizkus "sodnega spametovanja stranke" z neugodno sodno prakso, ki pa smo jo na Vrhovnem sodišču izpodbili. O tem, kako je mogoče, da odločitve Vrhovnega sodišča hierarhično nižja sodišča ne upoštevajo morda drugič... Ne vlagamo torej tožb, za katere vemo, da z njimi ne bomo uspeli, ampak vlagamo tožbe po nalogu strank v prepričanju, da je hierarhična ureditev sodišč določena z razlogom.

 

Obstoji pa še saga IPF, povezana z neplačevanjem nadomestil, ki bi jih morale plačevati komercialne radijske postaje, kjer pa ne vlagamo tožb, za katere vemo, da bodo izgubljene, ampak vlagamo tožbe zato, da komercialne radijske postaje sploh kaj plačajo... Sodna praksa na tem področju je nekonsistentna (7 različnih odločitev za istovrstno pravno razmerje), je pa za IPF trenutno ugodnejša kot za največje radijce. Če gostinec z mesečnim prihodkom 10.000 evrov plača za uporabo (javno priobčitev) fonogramov mesečno nadomestilo v višini cca. 20 evrov, potem komercialne radijske postaje, ki naj bi z oglaševanjem ustvarile več kot dvajset milijonov evrov, ne morejo plačevati le po 30 evrov mesečno, mar ne?

 

In na koncu: tožbe in postopke sprožamo v skladu z nalogi in dinamiko, ki jo določajo stranke in ne odvetniki, plačilne discipline ali ureditve razmerij, ki temeljijo na mesečni javni priobčitvi fonogramov, pa ni mogoče doseči z "letnimi postopki". Pa očitajte še komu drugemu, da neplačane mesečne obveznosti izterjuje v drugačnih časovnih intervalih, kot pa zgolj enkrat letno.

 

Borut Bernik Bogataj, odvetnik

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Konec let debelih krav: Ali se je globalno načrtovani finančni cunami že začel?
7
15.08.2022 22:55
Frederick William Engdahl je konec julija na spletnem mediju Global Research objavil zelo provokativno analizo dogajanja na ... Več.
Piše: Frederick William Engdahl
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
16
12.08.2022 23:59
Novomeškega škofa Andreja Sajeta, ki je obenem tudi predsednik Slovenske škofovske konference, papež Frančišek prek svojega ... Več.
Piše: Uredništvo
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
7
11.08.2022 21:00
Chinas human rights record reaches new depths with the determination of what type of commercial activities can be pursued by the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
6
09.08.2022 22:30
Ruska pravoslavna cerkev je eden ključnih stebrov ideologije putinizma, ki vlada Rusiji zadnjih dvajset let. Vladimir Putin se ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
8
08.08.2022 22:22
Kaj za Slovenijo pomeni dvigovanje obrestnih mer v Združenih državah in Evropi kot odgovor na visoko inflacijo? Na osnovi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
10
07.08.2022 19:00
Ruska propagandna mašinerija ne napada le zahodnoevropskih in srednjeevropskih držav, ampak intenzivno deluje tudi v južni ... Več.
Piše: George X. Protopapas
Po Putinu Putin? Čeprav se zdi ruski predsednik zdrav, ugibanja o tem, kdo bo naslednji ruski car, ne prenehajo
8
31.07.2022 21:45
Ugibanja o zdravju Vladimirja Putina so v zadnjem času resda nekoliko potihnila in v zahodnih obveščevalnih krogih (CIA, MI6) so ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Čas je, da se preselite v Rusijo. Pa pohitite, zima prihaja ...
14
30.07.2022 21:57
Propagandna vojna, ki je del vojaških spopadov v Ukrajini, je dosegla nov vrhunec s kratkim ruskim promocijskim videom, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
30
28.07.2022 23:59
V analizi vojne v Ukrajini, ki jo je pripravil Marko Golob in se nam zdi pomemben prispevek k širši osvetlitvi vojne v Evropi, ... Več.
Piše: Marko Golob
Closing down of Confucius institutions as major China’s communist propaganda activities in the Western countries
12
27.07.2022 23:56
Confucius Institutes (CI), Chinas overseas image management programme, are facing closures in different parts of the world. The ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Višji davki na premoženje: Naivno bi bilo dvigniti davke bogatim in jim pobirati milijone
8
26.07.2022 21:45
Da pri nas zberemo relativno malo davkov od premoženja, precej bolj pa so z davki obremenjene plače, je splošno sprejeto ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ruska vojna v Ukrajini načenja trdnost Evropske unije, nemška politika že previdno signalizira Moskvi
14
25.07.2022 21:00
Evropa je ujeta med vojno, v kateri se ne more odkrito boriti, in naraščajočo inflacijo, ki je ne more ukrotiti. V nekaterih ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ruske revanšistične fantazije: Ko Rusi s pomočjo tovariša Hitlerja porazijo Angleže in Američane, car Nikolaj II. pa zavzame Istanbul
34
21.07.2022 23:00
Visoka podpora, ki jo uživa režim Vladimirja Putina med rusko javnostjo, je rezultat dolgoletne indoktrinacije in pranja ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Po letih debelih krav primanjkljaj raste, previdni Slovenci pa so v zadnjem letu kupili že za več kot 200 milijonov evrov zlata
8
19.07.2022 20:00
V razmerah visoke rasti cen, negotovosti zaradi vojne v Ukrajini in tudi nakazovanih sprememb v geostrateških politikah so drugi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo o Ukrajini: Hočemo enotno EU, hočemo zmago Ukrajine in poraz Putinovega režima!
17
18.07.2022 22:00
Državljan Jure Gubanc je slovenskemu premierju in vladni ekipi napisal pismo, v katerem pojasnjuje, zakaj je moralno in ... Več.
Piše: Jure Gubanc
Ne glede na članstvo v zvezi NATO je Slovenija dolžna sama skrbeti za svojo varnost
24
14.07.2022 18:00
Ljudje, ki nočejo hraniti svoje vojske, bodo kmalu prisiljeni hraniti vojsko nekoga drugega, je nekoč dejal Napoleon. Misel je ... Več.
Piše: Janko Šteh
Zakaj Peter Grum ne more biti v. d. generalnega direktorja Fursa in zakaj bi bilo bolje, če bi bil tiho
12
13.07.2022 13:49
Finančni inšpektor je povedal, da v svoji sedemnajstletni karieri še nikoli ni doživel, da bi kdo nanj vršil takšen pritisk, da ... Več.
Piše: Ivan Simič
Kako končati vojno v Ukrajini: Kaj je že pred štirimi meseci predlagal Henry Kissinger
16
09.07.2022 21:00
6. marca, komaj dva tedna po začetku ruske vojne z Ukrajno, je Henry Kissinger v Washington Postu objavil prispevek z naslovom ... Več.
Piše: Henry Kissinger
Privatizacija znanosti: Slovenija za preboj potrebuje ogromno novih podjetj z visoko dodano vrednostjo
17
08.07.2022 09:00
V Sloveniji na področju znanosti in visokošolskega izobraževanja po letu 1974 vladata izrazita negativna selekcija in nepotizem, ... Več.
Piše: Uredništvo
New World Order: China recalibrating its strategy in Central and Eastern Europe
12
05.07.2022 19:00
China considers Central and Eastern Europe as part of a Chinese sphere of influence on the European continent. From Beijings ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 3.273
02/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.670
03/
Konec let debelih krav: Ali se je globalno načrtovani finančni cunami že začel?
Frederick William Engdahl
Ogledov: 1.144
04/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.245
05/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.272
06/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.874
07/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.614
08/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 879
09/
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
Mateusz Morawiecki
Ogledov: 485
10/
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
Valerio Fabbri
Ogledov: 608