Razkrivamo

Pravica do odgovora: "Vodstvo Zavoda AIPA je plačalo rekordna 2 milijona evrov za odvetniški avans v primeru svoje razrešitve!"

Na članek "Vodstvo Zavoda AIPA je plačalo rekordna 2 milijona evrov za odvetniški avans v primeru svoje razrešitve!", objavljen na Portalu PLUS 9. januarja letos, se je po odgovoru Zavoda AIPA odzval še njihov odvetnik Borut Bernik Bogataj in nam poslal svoj odgovor, ki ga objavljamo v skladu z Zakonom o medijih. Ob tem pa dodajamo, da so nekatere navedbe gospoda Bogataja, ki se tičejo združenja SAZAS, tako zanimive, da si zaslužijo širšo pozornost, saj presegajo okvire zakonske pravice do odgovora, popravka oziroma prikaza nasprotnih dejstev. 

16.01.2017 23:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   AIPA   Borut Bernik Bogataj   depozit   SAZAS   Matjaž Žbontar   Tomaž Grubar   IPF   Urad za intelektualno lastnino

Foto: osebni arhiv

Nekaterim se očitno še vedno kolca po časih, ko so jih iz Švice nagrajevali za tisto, kar se je dogajalo z avdiovizualnim denarjem, zbranim v Republiki Sloveniji.

Pri pisanju vašega članka ste verjetno pomešali kolektivne organizacije in odvetniške pisarne. Avans v odvetništvu namreč označuje predplačilo za storitve. Moja pisarna dvomilijonskega avansa nikoli ni prejela, nekako isti znesek pa manjka pri vsotah, katere v obrambo svojega plačevanja zbranega denarja za kabelsko retransmisijo avdiovizualnih del v Švico v odgovorih na očitke v medijih navaja Združenje SAZAS. Drži pa, da je Zavod AIPA na podlagi sklepa tedanjega Sveta na moj fiduciarni račun v avgustu 2014 nakazal dva milijona evrov kot depozit (in varovalko) za izplačila razdeljenih honorarjev imetnikom pravic (pred poletjem je bila namreč opravljena delitev) in za kritje potencialnih stroškov svojega rednega poslovanja, saj so si soustanovitelji Zavoda AIPA v tistem obdobju uzurpirali svoje pravice in mimo aktov Zavoda ter volje skupščin opravili sovražni prevzem kolektivne organizacije, s katerim so odstavili direktorja in postavili svojega vršilca dolžnosti – Matjaža Žbontarja, ta pa je nemudoma prevzel tudi nadzor nad denarnimi sredstvi Zavoda AIPA.

 

Pri vsem skupaj je bilo najbolj zaskrbljujoče dejstvo, da je bil med "pučisti«"tudi podpredsednik SAZAS, Tomaž Grubar, ki je "ustanovne pravice" pridobil od izvornega ustanovitelja Milana Ljubića. V ozadju celotne zadeve je aktivno sodeloval (in po izjavi Milana Ljubića postopek tudi koordiniral) Andrej Kregar, ki se trenutno pojavlja kot javni zagovornik poslovanja z avdiovizualnim denarjem iz naslova kabelske retransmisije na način, kot je to potekalo v času SAZAS-ovega neselektivnega prenakazovanja denarja v Švico. SAZAS pa je tisti, ki je iznašel teorijo, da lahko ustanovitelji - kljub dejstvu, da Statut Zavoda AIPA določa, da so se ustanovitelji s trenutkom pridobitve dovoljenja za kolektivno upravljanje, izenačili z drugimi  imetniki pravic – kolektivno organizacijo razpustijo in "pobašejo milijone". Ob poizkusu prevzema so spremenili tudi notranja razmerja na način, da so razširili krog upravičencev do honorarjev za kabelsko retransmisijo avdiovizualnih del tudi na tiste, katerim zakon pravic ne podeljuje.

 

Okoliščine in razlogi za izplačilo, kakor tudi usoda tega nakazila je bila imetnikom pravic predstavljena tudi na sejah skupščin, o tem je bil obveščen Urad RS za intelektualno lastnino kot nadzorna institucija, vse pa je dokumentirano tudi v letnih poročilih Zavoda AIPA, ki so javno dostopna na spletni strani omenjene organizacije. Imate kje tako transparentne podatke za denar avdiovizualcev, nakazan v Švico?

 

Večji del denarja je bilo po tistem, ko smo uspešno odbili prvi napad, po ponovnem sklepu Sveta zavoda vrnjenega Zavodu AIPA, del pa je ostal na depozitu za kritje morebitnih nadaljnjih stroškov interventnega poslovanja in postopkov (cene odvetniških storitev so pri sporih višjih vrednosti v primerjavi z zneski sodnih taks za take spore pravi drobiž). Za deponiranje sredstev so se odločili legitimno izvoljeni predstavniki imetnikov pravic v skladu s svojimi pristojnostmi, tak ukrep pa so sprejeli zoper nelegitimno ravnanje peščice posameznikov, ki so ravnali v nasprotju tako z akti Zavoda AIPA, kakor tudi v nasprotju z veljavno zakonsko ureditvijo, kar je pozneje potrdilo tudi sodišče.

 

Vojna za avdiovizualni sektor in za Zavod AIPA pa še vedno ni končana. Kljub temu, da so SAZAS-ovi zagovorniki (med katerimi je bil tudi omenjeni Tomaž Grubar) najprej izgubili registrsko tožbo, s katero so zahtevali izbris Zavoda AIPA, ki mu je sledilo nekaj krogov sodnega odločanja o "sovražnem prevzemu"«, se eden od "pučistov", Sebastjan Artić še vedno ne vda in skuša izpodbiti delovanje Zavoda AIPA.

 

Nekaterim se očitno še vedno kolca po časih, ko so jih iz Švice nagrajevali za tisto, kar se je dogajalo z avdiovizualnim denarjem, zbranim v Republiki Sloveniji. Take in podobne ideje pa bodo žive vse do trenutka, ko bo Mojca Pečar, ki je na Uradu RS za intelektualno lastnino zadolžena za področje nadzora nad delovanjem kolektivnih organizacij, končno opravila svojo nalogo in raziskala, kakšna so bila pravila delitve zbranih avtorskih honorarjev za obdobje 1999 do 2010, ko je honorarje tudi za avdiovizualce zbiralo Združenje SAZAS, in kje je denar, ki je bil za to obdobje zbran.

 

Minister pa (doslej) o vsem skupaj še nič...

 

Populistična je tudi teza, da za IPF vlagamo tožbe, za katere vemo, da ne bomo uspeli. Drži, da smo tri odvetniške pisarne sprožile večje število postopkov zoper male uporabnike in bile deležne sodnega gneva zaradi pripada, čemur je sledil poizkus "sodnega spametovanja stranke" z neugodno sodno prakso, ki pa smo jo na Vrhovnem sodišču izpodbili. O tem, kako je mogoče, da odločitve Vrhovnega sodišča hierarhično nižja sodišča ne upoštevajo morda drugič... Ne vlagamo torej tožb, za katere vemo, da z njimi ne bomo uspeli, ampak vlagamo tožbe po nalogu strank v prepričanju, da je hierarhična ureditev sodišč določena z razlogom.

 

Obstoji pa še saga IPF, povezana z neplačevanjem nadomestil, ki bi jih morale plačevati komercialne radijske postaje, kjer pa ne vlagamo tožb, za katere vemo, da bodo izgubljene, ampak vlagamo tožbe zato, da komercialne radijske postaje sploh kaj plačajo... Sodna praksa na tem področju je nekonsistentna (7 različnih odločitev za istovrstno pravno razmerje), je pa za IPF trenutno ugodnejša kot za največje radijce. Če gostinec z mesečnim prihodkom 10.000 evrov plača za uporabo (javno priobčitev) fonogramov mesečno nadomestilo v višini cca. 20 evrov, potem komercialne radijske postaje, ki naj bi z oglaševanjem ustvarile več kot dvajset milijonov evrov, ne morejo plačevati le po 30 evrov mesečno, mar ne?

 

In na koncu: tožbe in postopke sprožamo v skladu z nalogi in dinamiko, ki jo določajo stranke in ne odvetniki, plačilne discipline ali ureditve razmerij, ki temeljijo na mesečni javni priobčitvi fonogramov, pa ni mogoče doseči z "letnimi postopki". Pa očitajte še komu drugemu, da neplačane mesečne obveznosti izterjuje v drugačnih časovnih intervalih, kot pa zgolj enkrat letno.

 

Borut Bernik Bogataj, odvetnik

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Intelektualci predlagajo "zavezništvo za politično sredino", ki bi podrlo aktualne zidove izključevanja
24
11.11.2021 22:38
Matej Avbelj, Peter Jambrek, Ernest Petrič, Janez Podobnik, Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Žiga Turk, Marko Voljč in Tomaž ... Več.
Piše: Uredništvo
Vili Kovačič: "Zahtevamo javnost sojenja, javnost dohodkov in odpravo neznanja tistih, ki nam sodijo v imenu ljudstva!"
14
07.11.2021 21:15
Pobuda štirih civilnodružbenih skupin je zaradi kroničnega nezaupanja in izjemno nizkega ugleda slovenskega sodstva dobronamerna ... Več.
Piše: Uredništvo
Hrvaški Bleiburg: Disgenetični učinki komunističnega terorja na genski zapis populacije žrtev
16
29.10.2021 21:00
Komunistični genocidi so neposredno vplivali na upad kulturne in gospodarske rasti narodov vzhodne Evrope, ker je bilo veliko ... Več.
Piše: Tom Sunić
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
5
18.10.2021 22:20
Kot kaže, zakon, ki naj bi končno uredil delovanje Demografskega sklada, niti pod mandatom sedanje vlade ne bo sprejet. Apetiti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
5
10.10.2021 20:00
Še pred uvodom v predstavitev proračunov za prihodnji dve leti (2022-2023) je večji del opozicije odkorakal iz parlamenta in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
15
27.09.2021 23:00
Kaj je na Jožetu Golobiču tako posebnega, da se je kljub zatrjevanju, da ga položaj generalnega direktorja Kliničnega centra s ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je Ljudska republika Kitajska potiho, prek slamnate firme kupila italijanskega proizvajalca dronov Alpi Aviation
8
26.09.2021 23:00
Italijansko podjetje Alpi Aviation iz Furlanije-Julijske krajine, ki proizvaja drone, lahka in ultralahka letala, je kljub ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
6
24.09.2021 22:30
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
5
19.09.2021 22:00
Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v imenu številnih volivcev v Mestni občini Ljubljana se obračam na ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Vonj imperijev (2): Iracionalnost planskega gospodarstva, ki je poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti, parfume pa proizvajal v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov
3
18.09.2021 12:34
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
8
08.09.2021 21:00
Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija
2
31.08.2021 21:01
Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!
14
25.08.2021 21:30
Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Kako so v TEŠ "pokurili" 280 milijonov evrov ali celotna zgodba o izgubi in insolventnosti Termoelektrarne Šoštanj
14
05.08.2021 22:46
Pisati o Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) oziroma o njenem bloku 6 je pravzaprav preprosto. Lahko se izpostavi zgrešenost te ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
Milan Krek
Ogledov: 1.894
02/
Kot Romeo in Julija: Tragedija zamenjav dolgoletnih direktorjev državnih podjetij
Ivan Simič
Ogledov: 1.685
03/
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.489
04/
"Nihče vam ne bo odgovoril, kam je šel dobiček od prodaje elektrike, tega ne boste nikoli izvedeli ..."
Miha Burger
Ogledov: 1.578
05/
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
Bojan Dobovšek
Ogledov: 1.278
06/
Državni zbor je v zadnjem mandatu postal popolni talec ideološko razklane slovenske politike
Lucija Mulej
Ogledov: 1.443
07/
Cene stanovanj letijo v nebo, vendar je za prihodnje leto moč pričakovati stabilnost cen novih nepremičnin
Lucija Mulej
Ogledov: 1.021
08/
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
Valerio Fabbri
Ogledov: 737
09/
KPK odgovarja Milanu Kreku: Izredne razmere ne morejo biti izgovor za odstopanje od načel javnega naročanja!
Uredništvo
Ogledov: 693
10/
"Lepotni kirurg, nevrolog in podobni specialisti zagotovo ne morejo soditi dela imunologov, saj so velikokrat o imunologiji zadnjič slišali med študijem."
Ana Jud
Ogledov: 2.424