Komentar

Ko predsednik v smučarski bundi polaga vence, je jasno, da je šla republika k vragu, ostala je kvečjemu njena karikatura

Predsedniški slog Boruta Pahorja se je v primeru Dražgoš pokazal v vsej svoji ignoranci do institucije, ki jo predstavlja, pietete do pokojnih in nenazadnje tudi do državljanov. Na spomenik žrtvam je venec položil v kričeči smučarski bundi, v kateri je dan prej veselo skakal na pohorski Zlati lisici.

17.01.2017 15:00
Piše: Uredništvo, Marko Novak
Ključne besede:   predsednik   volitve   Borut Pahor   Dražgoše   Huda jama   Zlata lisica   smučarska bunda

Foto: Twitter

Kaj lahko po tem zapisu pričakujemo od predsednika? Ničesar, saj on tako in tako nima mnenja o ničemer. Če je to idealni predsednik Slovenije, potem imajo Slovenci res hude probleme z občutkom manjvrednosti.

Morda ste opazili, da v naši državi živi človek, ki je predsednik države, obenem pa tudi vse drugo, kar bi mu v predvolilnem boju utegnilo prinesti volilne glasove. Ampak zanj kampanja traja pet let in se je za reelekcijo začela tisti dan, ko je prvič postal predsednik republike. On torej ni le predsednik, pač opravlja vse možne poklice. Je pek, mesar, drvar, medicinski brat in komunalni delavec. Takšna omnipotentna vloga je morda res sestavni del političnega marketinga v predvolilnem boju, vendar se ob tem zastavlja vprašanje, kje potegniti črto. Ljubitelji populističnega političnega trženja bodo porekli, da je tudi Donald Trump v predvolilni kampanji počel marsikaj. Drži, predvsem na družbenih omrežjih. V praksi pa niti ne. Donaldu denimo ni bilo treba sekati drv, prodajati mesa ali peči žemljic, da bi se razlikoval od tekmice.

 

Problem Boruta Pahorja je drugje. V svoji obsesiji, da bi bil karseda "ljudski", je podrl zdravo, razumno in za moderno državo predpostavljeno lestvico spodobnosti in protokola, ki pritiče instituciji predsedniške palače. Gospod Pahor namreč ni le Borut, Borat ali Barbika, ampak predstavlja tudi institucijo predsednika, ki je v tej državi - naj spomnimo - najvišja neposredno (iz)voljena javna fukcija (!). Nespoštovanje formalnega položaja ne odraža zgolj poletno poplesavanje na maturantski četvorki in vzklik "to mi deli, miška mala", kar odraža kvečjemu infantilno sproščenost moškega v srednjih letih, ki sanja o kabrioletu in mladoletnicah s kratkimi krili; ne, v ozadju te erozije občutka za institucionalne okvire predsednikovanja se skrivajo brezskrbnost, aroganca in nespoštovanje državnih institucij ter državljanov. Ignoranca se je, naj spomnimo, najbolje odrazila v Pahorjevi izjavi, ko je prejel Poročilo o stanju v Slovenski vojski, ki je bilo negativno in porazno: predsednik je hladnokrvno stopil pred kamere in sporočil naciji, da je ocena negativna in da je potrebno nekaj ukreniti. Wau, če to ni sprenevedanje najvišje možne stopnje?! Taisti človek je vrhovni poveljnik oboroženih sil, bil je tudi predsednik vlade v času, ko so Slovenski vojski vzeli skoraj 40 % proračuna. Kdo je torej vsaj delni sokrivec za to porazno stanje?

 

To pa seveda še ni vse, kar je v svoji karieri naredil zase, pri tem pa škodoval državi. Arbitraža, denimo, je še ena epizoda, kjer ga je tedanja zvita hrvaška premierka Jadranka Kosor kot mladega osla speljala na led, Pahor pa si je pri tem domišljal, da je rešitelj vsega hudega, princ na belem konju. Objemanje in poljubi, vrhinska predstava zlaganosti, naj bi medijem in državljanom pokazali, da je predsednik priljubljen, da ga imamo radi, celo Hrvati... V svoji obsesiji po pomembnostije nesrečnik pozabil, da je politika sinonim pragmatizma in da v njej ni prav nobenih emocij. Kaj če bi Pahorju nekdo za rojstni dan kupil Kissingerjevo temeljno delo Diplomacy?

 

Ko govorimo o fenomenu Pahor, je zanimivo tudi to, da ga glavni voditelji opozicije praviloma nikoli ne napadajo, kot da si želijo natanko takšnega predsednika. Njegov odnos do državljanov najbolje opisuje del pesmi Bore Đorđevića:

 

"Ja, na konju,

oni dole,

Bog te jebo,

što me vole."

 

Svojevrstna Pahorjeve umetelnost je tudi odnos do t.i. polpretekle zgodovine, kjer na prvi pogled deluje, kot pravimo, povezovalno in neideološko. Na prvi pogled. Toda v resnici gre za precej bolj kompleksno vprašanje. V slovenski družbi namreč živijo ljudje, ki podpirajo bodisi partizansko (70%) bodisi antikomunistično ali domobransko (30%) interpretacijo zadnje svetovne vojne in sočasne družbeno-ekonomske revolucije. Namesto da bi predsednik sodeloval v teh kompleksnih, pogosto emotivnih javnih razpravah tako, da bi kot nadstrankarska instutucija vsem povedal, da so tako ena kot druga stran v razburkanem 20. stoletju prispevali nekaj dobrega kot tudi nekaj slabega v družbi, Pahor raje vešče krmari med obema poloma ter se prilizuje zdaj eni, zdaj drugi strani. Kot da bi bil njegov edini namen ta, da v tem še vedno tlečem državljanskem konfliktu ne bi bil niti popraskan. Zaradi tega predsednik aktivno sodeluje na proslavah, kjer se izobešajo ustaške zastave, ki simbolizirajo tudi nasilje in zlo nad Slovenci, po drugi strani pa se udeležuje ideološko skrajno anahrone, takorekoč stalinistične januarske proslave v Dražgošah, ki jih je urednik Portala PLUS lani v komentarju Lažgoše so nesmrtne, neumnost pa neskončna zaradi potvorjene zgodovinske interpretacije metaforično preimenoval v Lažgoše (vir).

 

 

Ko predsednik v smučarski bundi polaga vence, je jasno, da je država postala Disneyland.

 

 

Višek pahorjanske samovšečnosti in ignorance se je pripetil prav v Dražgošah prvo januarsko nedeljo. Pri tem sploh ni pomembno, kaj se je tam zgodilo, kdo je koga napadel ipd., pač pa je pomembno, da je tam stoji spomenik mrtvim, ki si v skladu z obče veljavnimi civilizacijskimi vrednotami zaslužijo spoštovanje - tako kot si to zaslužijo mrtvi iz Hude jame. Tisto, kar ob tem vzbuja pozornost, je državniški protokol: predsednik je na spominsko slovesnost pred Hudo jamo prišel v obleki in plašči, v črnih čevljih. V Dražgošah je venec položil oblečen v smučarsko bundo, smučarsko kapo, obut v pohodne čevlje, pri čemer je stal zraven njega svečano oblečen pribočnik. Če ob tem dodamo, da se je predsednik v isti opravi dan prej veselil na pohorski Zlati lisici in objemal Tino Maze, smo prišli do bistva: predsednik Pahor se požvižga na protokol in svojo predsedniško funkcijo. Ne spoštuje ljudi, ki so bili na spominski slovesnosti, ne spoštuje mrtvih, katerim je posvečen spomenik, in ne spoštuje niti svojega pribočnika.

 

Nobenega dvoma ni, da Borut Pahor na letošnjih jesenskih predsedniških volitvah ne bo imel konkurence. Bilo bi popolno presenečenje, če bi se kot resna protikandidata pojavila Ernest Petrič ali pa denimo Janez Potočnik, ki sta v primerjavi z aktualnim predsednikom nekaj popolnoma drugega, predvsem pa nista obsedena z lastno veličino in ugajanjem. Prav tu je pahorjanski stil vladanja najbolj gol: če vaše odločitve narekuje javno mnenje, pričakovanja državljanov in strah pred tem, da bi se zamerili eni družbeni skupini, potem pač niste voditelj, ampak ste le lutka, predsedniški avatar, ki nima mnenja o ničemer. Nimate svojega lastnega mnenja o beguncih, o migracijah milijonov, nimate mnenja o slabem položaju delavcev, o kolapsiranem javnem zdravstvu, korupciji in klinetelizmu, nimate mnenja o prisluškovanju v arbitraži, nimate mnenja o dogajanju v gospodarstvu in obrambnem sistemu...

 

Kaj lahko po tem zapisu pričakujemo od predsednika? Ničesar, saj on tako in tako nima mnenja o ničemer.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Moja resnica o prevzemu Merkurja
11
25.07.2017 22:45
Zavedam se sicer, da ima večina ljudi izoblikovano mnenje o preteklih dogodkih v zvezi s slovensko tajkunizacijo in da jih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ekomafija ali zgodba o evoluciji mafije skozi trgovino z odpadki
6
24.07.2017 22:38
Mafija, imenovana tudi Cosa Nostra ali naša stvar, se prilagaja okolju. Vedno več dokazov govori o prodoru v legalno sfero in ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Dajmo besedo Nemcem, naj povedo, kako je to - biti Nemec
4
22.07.2017 22:59
Omogočimo Nemcem simpozij, na katerem najartikulirajo, kako je to, biti Nemec. Njihovo simpozijsko diskusijo uporabimo za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Med železom in žametom: Slovenci in Evropa po koncu hladne vojne
11
20.07.2017 19:48
Knjiga Železo in žamet je zelo natančna in celovita diagnoza trenutnega stanja, v katerem se ta hip nahaja slovenska država, ... Več.
Piše: Borut Trekman
Idealizem Tomija Bitežnika in najmočnejši paradoks demokracije
7
19.07.2017 20:58
Tik pred volitvami poleti 2014 se je pojavil neke vrstealternativni voditelj, ki je dajal vtis, da bo drugačen od drugih. Zato ... Več.
Piše: Miha Burger
Whitewashing ali po slovensko: verzija pranja denarja z dodajanjem odstranjevalca madežev
21
18.07.2017 19:43
Gre za finančne malverzacije z znaki pranja denarja ob pomoči beloovratniških kriminalnih finančnih strokovnjakov in sodelovanju ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Pismo brez pisave, spomenik brez spomina
11
17.07.2017 22:15
Letošnje poletje je čas kolosalnih nesporazumov: prvi nesporazum je nastal v zvezi z razsodbo haaškega sodišča, drugi je povezan ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zares, kako strašna slepota je človeka ...
17
17.07.2017 00:15
To je komentar, ki sem ga nekoč že pisal. Mislim, da celo že večkrat. Vendar sem šele danes sposoben razumeti vse globine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Intervencija proti beli Evropi: Po nacionalistični je na vrsto prišla rasistična revolucija
6
16.07.2017 00:30
Dr. Anton Medved jepred več kot stoleti slikarje realiste zaradi njihovih slikarskihnuditetrazglašal za pohujšljivce.Antonasmo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poročilo iz severa: Jalla, jalla! V Nynäshamn.
8
14.07.2017 13:00
Iz gozda so se nam približevale tri postave. Črnih las in dolgih črnih brad.Mohammed,HamzainYouseef, ki jim je sledilo njihovih ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Paradoks otroških olajšav: več kot zaslužite, večja je finančna podpora države
8
13.07.2017 20:56
Ali veste, da imamo v državi tudi socialne pomoči, kjer velja obratna logika: višje ko imaš dohodke ali premoženje, večja je ... Več.
Piše: Bine Kordež
O pravičnih davkih: Naj plačajo tisti uradniki, ki so nezakonito odločali, ne pa državni proračun
6
13.07.2017 00:45
Potem ko je Upravno sodišče po pričakovanjih v skladu z ustavo in zakonom odločilo, da je retroaktivno postopanje Finančne ... Več.
Piše: Ivan Simič
Če verjamete v jetija, potem boste pač zaupali tudi javnomnenjskim anketam
7
12.07.2017 11:29
Naj vam razkrijem eno večjih javnih skrivnosti pri nas: javnomnenjske ankete so - z nekaj častnimi izjemami - eden največjih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Pasji rekviem za prihodnost
17
08.07.2017 22:59
Mnogi smo prepričani, da obstaja skupen temelj, ki povezuje umetnost, humanistično znanost, naravoslovno znanost in filozofijo. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Lustracija ni rešitev. Rešitev je nov zakon o transparentnosti.
11
07.07.2017 11:30
Čudno se mi zdi, da se jeSlovenija, ki se trudi, da bi jo druge države mentalno umestile vSrednjo Evropo, znašla v družbi ... Več.
Piše: Keith Miles
Nekoč so slovenski voditelji govorili: "Slovenci smo alpski Hrvati."
2
05.07.2017 18:15
V zgodovini so bili Slovenci za Hrvate nadležen pojav, nemara celo nekakšen žepni problem. Hrvaški problem so vedno bili Srbi, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Jugoslavija je še. Jugoslavija je še. Zdi se, da ne gre več za Slovenijo
24
03.07.2017 21:59
V glavnem mestu Srbije ljudem na kraj pameti ne pade, da bi naokrog skakali z rdečimi zvezdami in zastavami iz preteklosti. Vse ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Predreferendumske dileme: Ali je drugi tir zaradi Luke Koper ali zaradi železnice?
8
02.07.2017 22:45
Napovedani referendum o drugem tiru železnice med Divačo in Koprom, ki bo na sporedu najverjetneje septembra, izhaja iz ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kogar namoči Slovenka leta Eugenija Carl, mu niti Bog ne more več pomagati
10
02.07.2017 11:00
Med preiskovalnimi novinarji zaseda posebno mesto Eugenija Carl, zaščitni znak regionalnega studia TV Koper Capodistria. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Stoletje po parnih strojih smo prišli do računalniške 3D grafike
5
01.07.2017 22:59
Naj vas spomnim, da komentiram umetnost in samo umetnost in da mi redko spodrsne, da zabredem v kulturo, v to mojo bedno in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sprava kot proslava ali kako je danes videti partizanska spominska svečanost
Uredništvo
Ogledov: 3.107
02/
Zares, kako strašna slepota je človeka ...
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.695
03/
Ekomafija ali zgodba o evoluciji mafije skozi trgovino z odpadki
Bojan Dobovšek
Ogledov: 2.375
04/
Whitewashing ali po slovensko: verzija pranja denarja z dodajanjem odstranjevalca madežev
Bojan Dobovšek
Ogledov: 2.281
05/
Pismo brez pisave, spomenik brez spomina
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.691
06/
Idealizem Tomija Bitežnika in najmočnejši paradoks demokracije
Miha Burger
Ogledov: 2.072
07/
Med železom in žametom: Slovenci in Evropa po koncu hladne vojne
Borut Trekman
Ogledov: 1.221
08/
Pahor, Cerar, Erjavec in ostali: vaše brezpogojno sprejemanje arbitražne razsodbe nas je stisnilo v mrtvi kot!
Laris Gaiser
Ogledov: 4.249
09/
Moja resnica o prevzemu Merkurja
Bine Kordež
Ogledov: 762
10/
Poročilo iz severa: Jalla, jalla! V Nynäshamn.
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.208