Komentar

Ko predsednik v smučarski bundi polaga vence, je jasno, da je šla republika k vragu, ostala je kvečjemu njena karikatura

Predsedniški slog Boruta Pahorja se je v primeru Dražgoš pokazal v vsej svoji ignoranci do institucije, ki jo predstavlja, pietete do pokojnih in nenazadnje tudi do državljanov. Na spomenik žrtvam je venec položil v kričeči smučarski bundi, v kateri je dan prej veselo skakal na pohorski Zlati lisici.

17.01.2017 15:00
Piše: Uredništvo, Marko Novak
Ključne besede:   predsednik   volitve   Borut Pahor   Dražgoše   Huda jama   Zlata lisica   smučarska bunda

Foto: Twitter

Kaj lahko po tem zapisu pričakujemo od predsednika? Ničesar, saj on tako in tako nima mnenja o ničemer. Če je to idealni predsednik Slovenije, potem imajo Slovenci res hude probleme z občutkom manjvrednosti.

Morda ste opazili, da v naši državi živi človek, ki je predsednik države, obenem pa tudi vse drugo, kar bi mu v predvolilnem boju utegnilo prinesti volilne glasove. Ampak zanj kampanja traja pet let in se je za reelekcijo začela tisti dan, ko je prvič postal predsednik republike. On torej ni le predsednik, pač opravlja vse možne poklice. Je pek, mesar, drvar, medicinski brat in komunalni delavec. Takšna omnipotentna vloga je morda res sestavni del političnega marketinga v predvolilnem boju, vendar se ob tem zastavlja vprašanje, kje potegniti črto. Ljubitelji populističnega političnega trženja bodo porekli, da je tudi Donald Trump v predvolilni kampanji počel marsikaj. Drži, predvsem na družbenih omrežjih. V praksi pa niti ne. Donaldu denimo ni bilo treba sekati drv, prodajati mesa ali peči žemljic, da bi se razlikoval od tekmice.

 

Problem Boruta Pahorja je drugje. V svoji obsesiji, da bi bil karseda "ljudski", je podrl zdravo, razumno in za moderno državo predpostavljeno lestvico spodobnosti in protokola, ki pritiče instituciji predsedniške palače. Gospod Pahor namreč ni le Borut, Borat ali Barbika, ampak predstavlja tudi institucijo predsednika, ki je v tej državi - naj spomnimo - najvišja neposredno (iz)voljena javna fukcija (!). Nespoštovanje formalnega položaja ne odraža zgolj poletno poplesavanje na maturantski četvorki in vzklik "to mi deli, miška mala", kar odraža kvečjemu infantilno sproščenost moškega v srednjih letih, ki sanja o kabrioletu in mladoletnicah s kratkimi krili; ne, v ozadju te erozije občutka za institucionalne okvire predsednikovanja se skrivajo brezskrbnost, aroganca in nespoštovanje državnih institucij ter državljanov. Ignoranca se je, naj spomnimo, najbolje odrazila v Pahorjevi izjavi, ko je prejel Poročilo o stanju v Slovenski vojski, ki je bilo negativno in porazno: predsednik je hladnokrvno stopil pred kamere in sporočil naciji, da je ocena negativna in da je potrebno nekaj ukreniti. Wau, če to ni sprenevedanje najvišje možne stopnje?! Taisti človek je vrhovni poveljnik oboroženih sil, bil je tudi predsednik vlade v času, ko so Slovenski vojski vzeli skoraj 40 % proračuna. Kdo je torej vsaj delni sokrivec za to porazno stanje?

 

To pa seveda še ni vse, kar je v svoji karieri naredil zase, pri tem pa škodoval državi. Arbitraža, denimo, je še ena epizoda, kjer ga je tedanja zvita hrvaška premierka Jadranka Kosor kot mladega osla speljala na led, Pahor pa si je pri tem domišljal, da je rešitelj vsega hudega, princ na belem konju. Objemanje in poljubi, vrhinska predstava zlaganosti, naj bi medijem in državljanom pokazali, da je predsednik priljubljen, da ga imamo radi, celo Hrvati... V svoji obsesiji po pomembnostije nesrečnik pozabil, da je politika sinonim pragmatizma in da v njej ni prav nobenih emocij. Kaj če bi Pahorju nekdo za rojstni dan kupil Kissingerjevo temeljno delo Diplomacy?

 

Ko govorimo o fenomenu Pahor, je zanimivo tudi to, da ga glavni voditelji opozicije praviloma nikoli ne napadajo, kot da si želijo natanko takšnega predsednika. Njegov odnos do državljanov najbolje opisuje del pesmi Bore Đorđevića:

 

"Ja, na konju,

oni dole,

Bog te jebo,

što me vole."

 

Svojevrstna Pahorjeve umetelnost je tudi odnos do t.i. polpretekle zgodovine, kjer na prvi pogled deluje, kot pravimo, povezovalno in neideološko. Na prvi pogled. Toda v resnici gre za precej bolj kompleksno vprašanje. V slovenski družbi namreč živijo ljudje, ki podpirajo bodisi partizansko (70%) bodisi antikomunistično ali domobransko (30%) interpretacijo zadnje svetovne vojne in sočasne družbeno-ekonomske revolucije. Namesto da bi predsednik sodeloval v teh kompleksnih, pogosto emotivnih javnih razpravah tako, da bi kot nadstrankarska instutucija vsem povedal, da so tako ena kot druga stran v razburkanem 20. stoletju prispevali nekaj dobrega kot tudi nekaj slabega v družbi, Pahor raje vešče krmari med obema poloma ter se prilizuje zdaj eni, zdaj drugi strani. Kot da bi bil njegov edini namen ta, da v tem še vedno tlečem državljanskem konfliktu ne bi bil niti popraskan. Zaradi tega predsednik aktivno sodeluje na proslavah, kjer se izobešajo ustaške zastave, ki simbolizirajo tudi nasilje in zlo nad Slovenci, po drugi strani pa se udeležuje ideološko skrajno anahrone, takorekoč stalinistične januarske proslave v Dražgošah, ki jih je urednik Portala PLUS lani v komentarju Lažgoše so nesmrtne, neumnost pa neskončna zaradi potvorjene zgodovinske interpretacije metaforično preimenoval v Lažgoše (vir).

 

 

Ko predsednik v smučarski bundi polaga vence, je jasno, da je država postala Disneyland.

 

 

Višek pahorjanske samovšečnosti in ignorance se je pripetil prav v Dražgošah prvo januarsko nedeljo. Pri tem sploh ni pomembno, kaj se je tam zgodilo, kdo je koga napadel ipd., pač pa je pomembno, da je tam stoji spomenik mrtvim, ki si v skladu z obče veljavnimi civilizacijskimi vrednotami zaslužijo spoštovanje - tako kot si to zaslužijo mrtvi iz Hude jame. Tisto, kar ob tem vzbuja pozornost, je državniški protokol: predsednik je na spominsko slovesnost pred Hudo jamo prišel v obleki in plašči, v črnih čevljih. V Dražgošah je venec položil oblečen v smučarsko bundo, smučarsko kapo, obut v pohodne čevlje, pri čemer je stal zraven njega svečano oblečen pribočnik. Če ob tem dodamo, da se je predsednik v isti opravi dan prej veselil na pohorski Zlati lisici in objemal Tino Maze, smo prišli do bistva: predsednik Pahor se požvižga na protokol in svojo predsedniško funkcijo. Ne spoštuje ljudi, ki so bili na spominski slovesnosti, ne spoštuje mrtvih, katerim je posvečen spomenik, in ne spoštuje niti svojega pribočnika.

 

Nobenega dvoma ni, da Borut Pahor na letošnjih jesenskih predsedniških volitvah ne bo imel konkurence. Bilo bi popolno presenečenje, če bi se kot resna protikandidata pojavila Ernest Petrič ali pa denimo Janez Potočnik, ki sta v primerjavi z aktualnim predsednikom nekaj popolnoma drugega, predvsem pa nista obsedena z lastno veličino in ugajanjem. Prav tu je pahorjanski stil vladanja najbolj gol: če vaše odločitve narekuje javno mnenje, pričakovanja državljanov in strah pred tem, da bi se zamerili eni družbeni skupini, potem pač niste voditelj, ampak ste le lutka, predsedniški avatar, ki nima mnenja o ničemer. Nimate svojega lastnega mnenja o beguncih, o migracijah milijonov, nimate mnenja o slabem položaju delavcev, o kolapsiranem javnem zdravstvu, korupciji in klinetelizmu, nimate mnenja o prisluškovanju v arbitraži, nimate mnenja o dogajanju v gospodarstvu in obrambnem sistemu...

 

Kaj lahko po tem zapisu pričakujemo od predsednika? Ničesar, saj on tako in tako nima mnenja o ničemer.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
0
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
1
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,142
02/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,911
03/
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
Uredništvo
Ogledov: 1,556
04/
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,689
05/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,564
06/
Tihi konec sporazuma o jedrskih raketah srednjega dosega (INF): Ali se nam obeta nova oboroževalna tekma?
Božo Cerar
Ogledov: 815
07/
Diagnoza slovenskega zdravstva: ZZZS kot zavod za plansko razdeljevanje denarja
Uredništvo
Ogledov: 1,705
08/
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
Uredništvo
Ogledov: 1,135
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 5,423
10/
Evropski liberalci si še kar zatiskajo oči pred homofobnimi islamisti, ki zagovarjajo srednji vek
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,920