Komentar

Ko predsednik v smučarski bundi polaga vence, je jasno, da je šla republika k vragu, ostala je kvečjemu njena karikatura

Predsedniški slog Boruta Pahorja se je v primeru Dražgoš pokazal v vsej svoji ignoranci do institucije, ki jo predstavlja, pietete do pokojnih in nenazadnje tudi do državljanov. Na spomenik žrtvam je venec položil v kričeči smučarski bundi, v kateri je dan prej veselo skakal na pohorski Zlati lisici.

17.01.2017 15:00
Piše: Uredništvo, Marko Novak
Ključne besede:   predsednik   volitve   Borut Pahor   Dražgoše   Huda jama   Zlata lisica   smučarska bunda

Foto: Twitter

Kaj lahko po tem zapisu pričakujemo od predsednika? Ničesar, saj on tako in tako nima mnenja o ničemer. Če je to idealni predsednik Slovenije, potem imajo Slovenci res hude probleme z občutkom manjvrednosti.

Morda ste opazili, da v naši državi živi človek, ki je predsednik države, obenem pa tudi vse drugo, kar bi mu v predvolilnem boju utegnilo prinesti volilne glasove. Ampak zanj kampanja traja pet let in se je za reelekcijo začela tisti dan, ko je prvič postal predsednik republike. On torej ni le predsednik, pač opravlja vse možne poklice. Je pek, mesar, drvar, medicinski brat in komunalni delavec. Takšna omnipotentna vloga je morda res sestavni del političnega marketinga v predvolilnem boju, vendar se ob tem zastavlja vprašanje, kje potegniti črto. Ljubitelji populističnega političnega trženja bodo porekli, da je tudi Donald Trump v predvolilni kampanji počel marsikaj. Drži, predvsem na družbenih omrežjih. V praksi pa niti ne. Donaldu denimo ni bilo treba sekati drv, prodajati mesa ali peči žemljic, da bi se razlikoval od tekmice.

 

Problem Boruta Pahorja je drugje. V svoji obsesiji, da bi bil karseda "ljudski", je podrl zdravo, razumno in za moderno državo predpostavljeno lestvico spodobnosti in protokola, ki pritiče instituciji predsedniške palače. Gospod Pahor namreč ni le Borut, Borat ali Barbika, ampak predstavlja tudi institucijo predsednika, ki je v tej državi - naj spomnimo - najvišja neposredno (iz)voljena javna fukcija (!). Nespoštovanje formalnega položaja ne odraža zgolj poletno poplesavanje na maturantski četvorki in vzklik "to mi deli, miška mala", kar odraža kvečjemu infantilno sproščenost moškega v srednjih letih, ki sanja o kabrioletu in mladoletnicah s kratkimi krili; ne, v ozadju te erozije občutka za institucionalne okvire predsednikovanja se skrivajo brezskrbnost, aroganca in nespoštovanje državnih institucij ter državljanov. Ignoranca se je, naj spomnimo, najbolje odrazila v Pahorjevi izjavi, ko je prejel Poročilo o stanju v Slovenski vojski, ki je bilo negativno in porazno: predsednik je hladnokrvno stopil pred kamere in sporočil naciji, da je ocena negativna in da je potrebno nekaj ukreniti. Wau, če to ni sprenevedanje najvišje možne stopnje?! Taisti človek je vrhovni poveljnik oboroženih sil, bil je tudi predsednik vlade v času, ko so Slovenski vojski vzeli skoraj 40 % proračuna. Kdo je torej vsaj delni sokrivec za to porazno stanje?

 

To pa seveda še ni vse, kar je v svoji karieri naredil zase, pri tem pa škodoval državi. Arbitraža, denimo, je še ena epizoda, kjer ga je tedanja zvita hrvaška premierka Jadranka Kosor kot mladega osla speljala na led, Pahor pa si je pri tem domišljal, da je rešitelj vsega hudega, princ na belem konju. Objemanje in poljubi, vrhinska predstava zlaganosti, naj bi medijem in državljanom pokazali, da je predsednik priljubljen, da ga imamo radi, celo Hrvati... V svoji obsesiji po pomembnostije nesrečnik pozabil, da je politika sinonim pragmatizma in da v njej ni prav nobenih emocij. Kaj če bi Pahorju nekdo za rojstni dan kupil Kissingerjevo temeljno delo Diplomacy?

 

Ko govorimo o fenomenu Pahor, je zanimivo tudi to, da ga glavni voditelji opozicije praviloma nikoli ne napadajo, kot da si želijo natanko takšnega predsednika. Njegov odnos do državljanov najbolje opisuje del pesmi Bore Đorđevića:

 

"Ja, na konju,

oni dole,

Bog te jebo,

što me vole."

 

Svojevrstna Pahorjeve umetelnost je tudi odnos do t.i. polpretekle zgodovine, kjer na prvi pogled deluje, kot pravimo, povezovalno in neideološko. Na prvi pogled. Toda v resnici gre za precej bolj kompleksno vprašanje. V slovenski družbi namreč živijo ljudje, ki podpirajo bodisi partizansko (70%) bodisi antikomunistično ali domobransko (30%) interpretacijo zadnje svetovne vojne in sočasne družbeno-ekonomske revolucije. Namesto da bi predsednik sodeloval v teh kompleksnih, pogosto emotivnih javnih razpravah tako, da bi kot nadstrankarska instutucija vsem povedal, da so tako ena kot druga stran v razburkanem 20. stoletju prispevali nekaj dobrega kot tudi nekaj slabega v družbi, Pahor raje vešče krmari med obema poloma ter se prilizuje zdaj eni, zdaj drugi strani. Kot da bi bil njegov edini namen ta, da v tem še vedno tlečem državljanskem konfliktu ne bi bil niti popraskan. Zaradi tega predsednik aktivno sodeluje na proslavah, kjer se izobešajo ustaške zastave, ki simbolizirajo tudi nasilje in zlo nad Slovenci, po drugi strani pa se udeležuje ideološko skrajno anahrone, takorekoč stalinistične januarske proslave v Dražgošah, ki jih je urednik Portala PLUS lani v komentarju Lažgoše so nesmrtne, neumnost pa neskončna zaradi potvorjene zgodovinske interpretacije metaforično preimenoval v Lažgoše (vir).

 

 

Ko predsednik v smučarski bundi polaga vence, je jasno, da je država postala Disneyland.

 

 

Višek pahorjanske samovšečnosti in ignorance se je pripetil prav v Dražgošah prvo januarsko nedeljo. Pri tem sploh ni pomembno, kaj se je tam zgodilo, kdo je koga napadel ipd., pač pa je pomembno, da je tam stoji spomenik mrtvim, ki si v skladu z obče veljavnimi civilizacijskimi vrednotami zaslužijo spoštovanje - tako kot si to zaslužijo mrtvi iz Hude jame. Tisto, kar ob tem vzbuja pozornost, je državniški protokol: predsednik je na spominsko slovesnost pred Hudo jamo prišel v obleki in plašči, v črnih čevljih. V Dražgošah je venec položil oblečen v smučarsko bundo, smučarsko kapo, obut v pohodne čevlje, pri čemer je stal zraven njega svečano oblečen pribočnik. Če ob tem dodamo, da se je predsednik v isti opravi dan prej veselil na pohorski Zlati lisici in objemal Tino Maze, smo prišli do bistva: predsednik Pahor se požvižga na protokol in svojo predsedniško funkcijo. Ne spoštuje ljudi, ki so bili na spominski slovesnosti, ne spoštuje mrtvih, katerim je posvečen spomenik, in ne spoštuje niti svojega pribočnika.

 

Nobenega dvoma ni, da Borut Pahor na letošnjih jesenskih predsedniških volitvah ne bo imel konkurence. Bilo bi popolno presenečenje, če bi se kot resna protikandidata pojavila Ernest Petrič ali pa denimo Janez Potočnik, ki sta v primerjavi z aktualnim predsednikom nekaj popolnoma drugega, predvsem pa nista obsedena z lastno veličino in ugajanjem. Prav tu je pahorjanski stil vladanja najbolj gol: če vaše odločitve narekuje javno mnenje, pričakovanja državljanov in strah pred tem, da bi se zamerili eni družbeni skupini, potem pač niste voditelj, ampak ste le lutka, predsedniški avatar, ki nima mnenja o ničemer. Nimate svojega lastnega mnenja o beguncih, o migracijah milijonov, nimate mnenja o slabem položaju delavcev, o kolapsiranem javnem zdravstvu, korupciji in klinetelizmu, nimate mnenja o prisluškovanju v arbitraži, nimate mnenja o dogajanju v gospodarstvu in obrambnem sistemu...

 

Kaj lahko po tem zapisu pričakujemo od predsednika? Ničesar, saj on tako in tako nima mnenja o ničemer.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
9
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,781
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2,937
03/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,554
04/
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
Angel Polajnko
Ogledov: 1,337
05/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,162
06/
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,483
07/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 925
08/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,282
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 955
10/
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,840