Komentar

Ko predsednik v smučarski bundi polaga vence, je jasno, da je šla republika k vragu, ostala je kvečjemu njena karikatura

Predsedniški slog Boruta Pahorja se je v primeru Dražgoš pokazal v vsej svoji ignoranci do institucije, ki jo predstavlja, pietete do pokojnih in nenazadnje tudi do državljanov. Na spomenik žrtvam je venec položil v kričeči smučarski bundi, v kateri je dan prej veselo skakal na pohorski Zlati lisici.

17.01.2017 15:00
Piše: Uredništvo, Marko Novak
Ključne besede:   predsednik   volitve   Borut Pahor   Dražgoše   Huda jama   Zlata lisica   smučarska bunda

Foto: Twitter

Kaj lahko po tem zapisu pričakujemo od predsednika? Ničesar, saj on tako in tako nima mnenja o ničemer. Če je to idealni predsednik Slovenije, potem imajo Slovenci res hude probleme z občutkom manjvrednosti.

Morda ste opazili, da v naši državi živi človek, ki je predsednik države, obenem pa tudi vse drugo, kar bi mu v predvolilnem boju utegnilo prinesti volilne glasove. Ampak zanj kampanja traja pet let in se je za reelekcijo začela tisti dan, ko je prvič postal predsednik republike. On torej ni le predsednik, pač opravlja vse možne poklice. Je pek, mesar, drvar, medicinski brat in komunalni delavec. Takšna omnipotentna vloga je morda res sestavni del političnega marketinga v predvolilnem boju, vendar se ob tem zastavlja vprašanje, kje potegniti črto. Ljubitelji populističnega političnega trženja bodo porekli, da je tudi Donald Trump v predvolilni kampanji počel marsikaj. Drži, predvsem na družbenih omrežjih. V praksi pa niti ne. Donaldu denimo ni bilo treba sekati drv, prodajati mesa ali peči žemljic, da bi se razlikoval od tekmice.

 

Problem Boruta Pahorja je drugje. V svoji obsesiji, da bi bil karseda "ljudski", je podrl zdravo, razumno in za moderno državo predpostavljeno lestvico spodobnosti in protokola, ki pritiče instituciji predsedniške palače. Gospod Pahor namreč ni le Borut, Borat ali Barbika, ampak predstavlja tudi institucijo predsednika, ki je v tej državi - naj spomnimo - najvišja neposredno (iz)voljena javna fukcija (!). Nespoštovanje formalnega položaja ne odraža zgolj poletno poplesavanje na maturantski četvorki in vzklik "to mi deli, miška mala", kar odraža kvečjemu infantilno sproščenost moškega v srednjih letih, ki sanja o kabrioletu in mladoletnicah s kratkimi krili; ne, v ozadju te erozije občutka za institucionalne okvire predsednikovanja se skrivajo brezskrbnost, aroganca in nespoštovanje državnih institucij ter državljanov. Ignoranca se je, naj spomnimo, najbolje odrazila v Pahorjevi izjavi, ko je prejel Poročilo o stanju v Slovenski vojski, ki je bilo negativno in porazno: predsednik je hladnokrvno stopil pred kamere in sporočil naciji, da je ocena negativna in da je potrebno nekaj ukreniti. Wau, če to ni sprenevedanje najvišje možne stopnje?! Taisti človek je vrhovni poveljnik oboroženih sil, bil je tudi predsednik vlade v času, ko so Slovenski vojski vzeli skoraj 40 % proračuna. Kdo je torej vsaj delni sokrivec za to porazno stanje?

 

To pa seveda še ni vse, kar je v svoji karieri naredil zase, pri tem pa škodoval državi. Arbitraža, denimo, je še ena epizoda, kjer ga je tedanja zvita hrvaška premierka Jadranka Kosor kot mladega osla speljala na led, Pahor pa si je pri tem domišljal, da je rešitelj vsega hudega, princ na belem konju. Objemanje in poljubi, vrhinska predstava zlaganosti, naj bi medijem in državljanom pokazali, da je predsednik priljubljen, da ga imamo radi, celo Hrvati... V svoji obsesiji po pomembnostije nesrečnik pozabil, da je politika sinonim pragmatizma in da v njej ni prav nobenih emocij. Kaj če bi Pahorju nekdo za rojstni dan kupil Kissingerjevo temeljno delo Diplomacy?

 

Ko govorimo o fenomenu Pahor, je zanimivo tudi to, da ga glavni voditelji opozicije praviloma nikoli ne napadajo, kot da si želijo natanko takšnega predsednika. Njegov odnos do državljanov najbolje opisuje del pesmi Bore Đorđevića:

 

"Ja, na konju,

oni dole,

Bog te jebo,

što me vole."

 

Svojevrstna Pahorjeve umetelnost je tudi odnos do t.i. polpretekle zgodovine, kjer na prvi pogled deluje, kot pravimo, povezovalno in neideološko. Na prvi pogled. Toda v resnici gre za precej bolj kompleksno vprašanje. V slovenski družbi namreč živijo ljudje, ki podpirajo bodisi partizansko (70%) bodisi antikomunistično ali domobransko (30%) interpretacijo zadnje svetovne vojne in sočasne družbeno-ekonomske revolucije. Namesto da bi predsednik sodeloval v teh kompleksnih, pogosto emotivnih javnih razpravah tako, da bi kot nadstrankarska instutucija vsem povedal, da so tako ena kot druga stran v razburkanem 20. stoletju prispevali nekaj dobrega kot tudi nekaj slabega v družbi, Pahor raje vešče krmari med obema poloma ter se prilizuje zdaj eni, zdaj drugi strani. Kot da bi bil njegov edini namen ta, da v tem še vedno tlečem državljanskem konfliktu ne bi bil niti popraskan. Zaradi tega predsednik aktivno sodeluje na proslavah, kjer se izobešajo ustaške zastave, ki simbolizirajo tudi nasilje in zlo nad Slovenci, po drugi strani pa se udeležuje ideološko skrajno anahrone, takorekoč stalinistične januarske proslave v Dražgošah, ki jih je urednik Portala PLUS lani v komentarju Lažgoše so nesmrtne, neumnost pa neskončna zaradi potvorjene zgodovinske interpretacije metaforično preimenoval v Lažgoše (vir).

 

 

Ko predsednik v smučarski bundi polaga vence, je jasno, da je država postala Disneyland.

 

 

Višek pahorjanske samovšečnosti in ignorance se je pripetil prav v Dražgošah prvo januarsko nedeljo. Pri tem sploh ni pomembno, kaj se je tam zgodilo, kdo je koga napadel ipd., pač pa je pomembno, da je tam stoji spomenik mrtvim, ki si v skladu z obče veljavnimi civilizacijskimi vrednotami zaslužijo spoštovanje - tako kot si to zaslužijo mrtvi iz Hude jame. Tisto, kar ob tem vzbuja pozornost, je državniški protokol: predsednik je na spominsko slovesnost pred Hudo jamo prišel v obleki in plašči, v črnih čevljih. V Dražgošah je venec položil oblečen v smučarsko bundo, smučarsko kapo, obut v pohodne čevlje, pri čemer je stal zraven njega svečano oblečen pribočnik. Če ob tem dodamo, da se je predsednik v isti opravi dan prej veselil na pohorski Zlati lisici in objemal Tino Maze, smo prišli do bistva: predsednik Pahor se požvižga na protokol in svojo predsedniško funkcijo. Ne spoštuje ljudi, ki so bili na spominski slovesnosti, ne spoštuje mrtvih, katerim je posvečen spomenik, in ne spoštuje niti svojega pribočnika.

 

Nobenega dvoma ni, da Borut Pahor na letošnjih jesenskih predsedniških volitvah ne bo imel konkurence. Bilo bi popolno presenečenje, če bi se kot resna protikandidata pojavila Ernest Petrič ali pa denimo Janez Potočnik, ki sta v primerjavi z aktualnim predsednikom nekaj popolnoma drugega, predvsem pa nista obsedena z lastno veličino in ugajanjem. Prav tu je pahorjanski stil vladanja najbolj gol: če vaše odločitve narekuje javno mnenje, pričakovanja državljanov in strah pred tem, da bi se zamerili eni družbeni skupini, potem pač niste voditelj, ampak ste le lutka, predsedniški avatar, ki nima mnenja o ničemer. Nimate svojega lastnega mnenja o beguncih, o migracijah milijonov, nimate mnenja o slabem položaju delavcev, o kolapsiranem javnem zdravstvu, korupciji in klinetelizmu, nimate mnenja o prisluškovanju v arbitraži, nimate mnenja o dogajanju v gospodarstvu in obrambnem sistemu...

 

Kaj lahko po tem zapisu pričakujemo od predsednika? Ničesar, saj on tako in tako nima mnenja o ničemer.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
9
19.03.2019 19:55
Jugoslavija je v svojih različnih državnih oblikah določala svoje zunanje meje predvsem na račun slovenskega narodnostnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Ukrajina pred volitvami: Trije predsedniški favoriti in kar 36 neresnih kandidatov
2
18.03.2019 21:13
31. marca bodo v Ukrajini predsedniške volitve. Od tega, kdo bo prihodnji predsednik Ukrajine, je v marsičem odvisna prihodnost ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
7
17.03.2019 08:00
Na portalu+ smo večkrat pozvali naše najbolj aktivne spletne komentatorje, naj nam pošljejo svoje prispevke in se seveda tudi ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Redek je trenutek, ko filozofija preraste v umetnost arhitekture
0
16.03.2019 22:00
Peter Noever je najprej arhitekt, takoj zatem pa je že muzealec, načrtovalec tektonike arhitekturne gradnje in njenega spomina. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Hinavci
22
13.03.2019 23:30
Aktualni primer dvoličnega obnašanja je Venezuela, ena najbogatejših držav vJužni Amerikiper capita, kjer so ljubljenci ... Več.
Piše: Keith Miles
Koalicijska veselica na Brdu: Če je premier komik, potem bo na programu komedija
19
12.03.2019 23:59
Srečanje koalicijskih strank na Brdu pri Kranju je eden izmed vrhuncev partitokracije, ki se je razpasla do te mere, da v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Emmanuel Macron, ki je sam del problema, bo težko ponudil nekakšen "preporod Evrope"
8
10.03.2019 23:05
Macronov manifest je prepozen in iz obupa ustvarjeni PR poskus mobilizacije evropskih - dejansko pa domačih - volilcev, da bi na ... Več.
Piše: Peter Golob
Četrt stoletja zakona o NUK2: Knjižnica nam je vsem kot mati
4
10.03.2019 09:57
Izgubljen čas, ki je nastal zaradi neizvajanja zakona o gradnji NUK iz leta 1994, je postal pridobljen čas. Zakaj se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Macronovo pismo o evropski renesansi: Kaj je tisto vezivo, ki drži skupaj Evropsko unijo?
4
08.03.2019 18:00
Zahodna Evropa je bila v času hladne vojne v razmerju doZDAin Sovjetske zveze bolj ali manj enotna. Ta enotnost je veljala v ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Predlagane davčne spremembe v 2019: Še najbolj odmeva to, da regres ne bo več obdavčen
3
07.03.2019 21:00
Kot smo razbrali iz predlogov finančnega ministrstva, so ocenili, da bi si lahko privoščili do 300 milijonov evrov skupne ... Več.
Piše: Bine Kordež
Osmi marec: Izkoriščanje dneva žena za propagiranje enakosti spolov ni v interesu žensk
7
06.03.2019 23:34
Kaže, da bo letošnji 8. marec poseben. Mojega je zaznamovalo vabilo na posvet Komisije za enake možnosti, ki na praznik žensk ... Več.
Piše: Saška Štumberger
In memoriam Marjan Vagaja, v spomin mojemu profesorju matematike
4
06.03.2019 02:37
Danes bodo na Žalah pokopali profesorsko legendo ljubljanske Poljanske gimnazije. Nisem še pisal In memoriam za svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zlorabe v katoliški cerkvi: Sum spolne zlorabe se prijavi policiji, ne pa neki kongregaciji v Vatikanu!
10
04.03.2019 01:04
Na končanem škofovskem srečanju v Vatikanu je papež Franščišek ponovno ostro obsodil spolne zlorabe in pedofilijo v ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Karpo Godina: Ko se režija, kamera in montaža združijo v eni in isti osebi
0
02.03.2019 22:51
Karpo Godina je edinstven umetnik filmskega sveta, sestavljen je iz balkanskih južnih in severnih vetrov, kultiviran in poln ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zlorabe v katoliški cerkvi: Duhovniki nam sporočajo, da ne bodo naši grešni kozli
17
28.02.2019 21:45
V mehanizmu grešnega kozla se namreč obnašamo kot v nekakšnem kolektivnem transu: vsi vemo, kje nam je mesto v ritualu; vsi ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Vračanje izgubljenih iluzij: Slovenija kot "sovjetska vazalna država"
16
25.02.2019 19:00
V vsakem primeru bi Cerar lahko rekel, da Slovenija ni bila sovjetska vazalna država, ker v časuSovjetske zvezeSlovenija še ni ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Vse manj staršev bo pripravljenih "ubogati", kar nalaga šola
13
24.02.2019 21:00
Šola ni narejena in nikoli ni bila v skladu z znanstvenimi spoznanji, kako se otroci razvijajo in učijo. Niti niso tisti ... Več.
Piše: Marjana Škalič
"Vse, česar se dotakneš v umetniškem delu, je umetnost!"
0
23.02.2019 06:00
Ivana Popović je bila avantgardna umetnica zadnje umetniške avantgarde XX. stoletja. Nikoli se ni metodološko odmaknila od ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajani, Salvini in na koncu predsednik Mattarella: O slovensko-italijanskih odnosih
5
22.02.2019 20:45
Polemika me ne prizadeva samo zato, ker sem podpisnik uravnovešenega poročila mešane italijansko-slovenske komisije od odnosih ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
EU po brexitu: Odhod Združenega kraljestva bi lahko pomenil zaton Evrope, kakršno poznamo danes
19
21.02.2019 21:00
Po seriji prispevkov o prihodnosti Evropske unije se tokrat osredotočamo na posledice brexita; kakšne posledice bi lahko imel ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj bi jezni Milan Kučan počasi že lahko postal naravni predsednik Zveze borcev
Uredništvo
Ogledov: 2,746
02/
Koalicijska veselica na Brdu: Če je premier komik, potem bo na programu komedija
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,737
03/
Hinavci
Keith Miles
Ogledov: 2,044
04/
Gospod Bidovec in njegov boj z ljubljanskimi ignoranti za sodno rehabilitacijo bazoviških žrtev italijanskega fašizma
Uredništvo
Ogledov: 1,321
05/
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
Angel Polajnko
Ogledov: 1,621
06/
Dosje Venezuela: V ozadju je res nafta, a gre tudi za geostrateško bitko med Američani in Rusi
Igor Mekina
Ogledov: 1,385
07/
Emmanuel Macron, ki je sam del problema, bo težko ponudil nekakšen "preporod Evrope"
Peter Golob
Ogledov: 1,465
08/
Predlagane davčne spremembe v 2019: Še najbolj odmeva to, da regres ne bo več obdavčen
Bine Kordež
Ogledov: 1,734
09/
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
Iztok Mirošič
Ogledov: 1,138
10/
Éric Vuillard, Dnevni red: Sestanek v Berghofu (3)
Uredništvo
Ogledov: 929