Tom Atlee, ameriški družbeni aktivist, je o metodi participacije, ki jo je poimenoval Ad Hoc Mini-Publics, med drugim zapisal: "As odd as it may seem, public wisdom does not depend on mass public participation. It depends on engaging just enough people to adequately embody the diversity of the population, and then giving them support to generate wise understandings and recommendations about what the rest of us and our representatives should do about the issues we face." Zaradi totalitarnega zakona o javni rabi slovenskega jezika, ki nas v primeru objave besedila v tujem jeziku brez ustreznega prevoda lahko strogo denarno kaznuje, smo dolžni še prevod: "Naj se zdi še tako čudno, ampak modrost javnosti ni odvisna od množične participacije javnosti. Odvisna je od ukvarjanja ravno dovoljšnjega števila ljudi, da ustrezno poosebljajo raznolikost prebivalstva, potem pa jim daje podporo za generiranje pametnega razumevanja in priporočil o tem, kaj bi morali vsi mi ostali kot tudi naši predstavniki narediti s problemi, s katerimi se soočamo."

V tem smislu sem se lotil te oblike ankete o naslovni temi. Nekaj najbolj odgovornih osebnosti v tej državi se ni želelo odzvati anketi oziroma povabilu k sodelovanju. Dobil pa sem tudi nekaj prošenj anketirancev, da bi želeli ostati anonimni. Bil sem že na tem, da opustim vse skupaj, ko sem je v začetku januarja opravil intervju z Milanom Jakopovičem - gospod je bl izbran za Delovo osebnost leta, ker je uspel zelo dobro izpeljati humanitarno akcijo - in med pogovorom sem postal pozoren na sledeče stavke: "Državljani znamo stopiti skupaj, ko je to nujno. Sodelujemo v humanitarnih akcijah. Hkrati pa kot družba ne (podčrtal M.B.) izvajamo pritiska na oblast, naj spremeni sistem."

Pa sem se zato odločil, da vseeno zadevo izpeljem do konca.

Vsem vabljenim je bilo predhodno predstavljeno, da bodo v anketo povabljeni tako tisti, ki imajo dejansko ali potencialno možnost, nekaj ukreniti v Sloveniji glede osnovne teme (čeprav ravno med njimi ni bilo prave volje za sodelovanje!), kot tudi tisti, ki so se v svojem delovanju že ukvarjali oziroma srečali z osnovno temo. Prav vsi sodelujoči - tudi tisti, ki so želeli ostati anonimni - so pozitivno odgovorili na osnovno vprašanje, ki se je glasilo:

"ALI MENITE, DA BI BILO DOBRO, ČE BI V SLOVENIJI DELOVALA INSTITUCIJA, KATERE OSNOVNA FUNKCIJA BI BILA PREIZKUŠANJE METOD IN OBLIK (TAKO DOMAČIH KOT TUJIH), KI OMOGOČAJO VEČJO TRANSPARENTNOST TROŠENJA JAVNIH SREDSTEV, KAR POMENI, DA PREDVSEM OMOGOČAJO UČINKOVITEJŠO KONTROLO TROŠENJA JAVNIH SREDSTEV?

Temu je sledilo le še (pod)vprašanje:

"KAJ MENITE DA BI BILO ŠE DOBRO NAREDITI V TEJ SMERI?"

Za namen tega članka bom nanizal nekaj bolj splošnih, a dovolj kvalitetnih sugestij, ki so jih dali sogovorniki in lahko predstavljajo nekakšen povzetek ali rezultanto te ankete (na koncu dodajam še eno, po moji oceni najbolj konkretno sugestijo): Ira Zorko, družbeni aktivist, je poudaril nujnost čim več poskusov, kako pripraviti čim širše skupine ljudi k ukvarjanju s skupnostnimi problemi, razvijanju socialnih veščin, posebej pa je izpostavil poskuse v smeri t.i. permakulture (ekološki inženiring upravljanja z naravnimi viri).

Žiga Vrtačič, vodja projekta Parlameter. (FOTO: Youtube)

Mlajši sogovornik, ki je želel ostati anonimen, sicer eden vidnejših akterjev odbora za neposredno demokracijo, je dal največji poudarek na nuji poskusov v smeri metode t.i. liquid democracy, kjer je ključna vloga vmesnega člena, aktivnega državljana, ki ga skupina državljanov izbere in mu zaupa, da bo kvalitetno zastopal njihove interese pri obravnavi akutnega skupnostnega problema v državnih institucijah, in ga lahko takoj odpokliče, če tega ne počne.

Poslanec v državnem zboru Franc Breznik je poudaril, da je daleč na prvem mestu potrebno vzpostaviti mehanizem, ki bo razgalil in preprečil sedanjo "diktaturo privilegiranega javnega sektorja", ki se najbolj izkazuje ravno v parlamentu, ko se kot po tekočem traku sprejemajo ali popravljajo zakonski členi, ki to diktaturo le še krepijo.

Jure Apih, kreativec in publicist, je dejal, da se sicer občasno pojavljajo kakšna dovolj odmevna opozorila in kontrole s strani civilne družbe (posebej je opozoril na trenutno dokaj močno skupino, ki je nastala za nadzor nad izgradnjo t.i. drugega tira železnice Divača - Koper). Po njegovem bi bilo dobro, če bi obstajala pravila za njihovo upoštevanje, a je izrazil dvom, ker če pride do pretirane institucionalizacije njenega pojavljanja, se osnovni plemeniti namen civilne družbe lahko zelo hitro sfiži.

Bojan Dobovšek, neodvisni poslanec v državnem zboru, je predvsem ponovil svojo že širše poznano tezo, kako ne gre za večanje represivne moči npr. Komisije za preprečevanje korupcije (dodal je tudi, kako vsako dodajanje represivnih funkcij takoj trči v zakonodajo o človekovih pravicah), ampak za ojačitev delovanja v smeri preventive, kar bi lahko storili predvsem s krepitvijo t.i. četrte veje oblasti (in mi poklonil svojo pravkar izdano knjigo, v kateri vse to opisuje).

Zanimiva so bila opozorila nekoga, ki je želel ostati anonimen (je pa bil pred leti predsednik ene od kontrolnih institucij v naši državi). Med drugim mi je dejal: "... ker so slovenski državljani tako globoko v močvirju, da ni ne metode ne načina, tudi če bi bila oblast pripravljena poskusiti, kar pa ni, da ni šans, ker je vse tako prepleteno, da ni rešitve, razen če bi kakorkoli uspeli (ob tem je vzel na plano list papirja, na katerem je bilo zapisano na polovici lista 47 členov slovenske ustave, ki govorijo le o pravicah, na drugi polovici pa trije členi, ki - pa še to bežno - omenjajo obveznosti) popraviti ta ustavni paradoks koriščenja pravic in dolžnosti z obveznostmi". Nakar je še mirno dodal: "Ustava je neverjetno asimetrična. Trajnostno je nemogoče izpolnjevati vse te ustavne pravice, če ustava istočasno ne zavezuje, da ustvarjamo gospodarske, pravne, moralne in ostale družbene (podčrtal M.B.) rezultate in da se šele na osnovi ustvarjenega lahko delijo pravice."

Žiga Vrtačič, vodja akcije Parlameter (merilnik dogajanja v parlamentu je akcija v okviru subjekta civilne družbe Danes je nov dan), je med drugim dejal: "V državnem zboru so na deklarativni ravni vsi podatki javni, a so že do strojev (snemalna in predvajalna tehnika) neprijazni, kaj šele do zainteresirane javnosti. Gre za prenovo sistema Parlametra, a ne moremo mi tega sami narediti... gre za to, da bi obstajale možnosti, da kot skupnost dosežemo boljšo rešitev, pa čeprav gre samo za podatek o preveliki porabi vode na nekem javnem prostoru..."

Vrtačič je še pojasnil, kako lahko velike količine podatkov obdelujejo le stroji in nadaljeval: "Spletna aplikacija Supervizor je do sedaj najboljše, kar smo v Sloveniji dosegli glede transparentnosti – še vedno pa se izkaže, da se v množici podatkov nepravilnosti zelo hitro skrijejo in da rabiš namig, nekakšno opozorilo, da sistem izvrže situacije, ki izstopajo. Supervizor bi morali nadgraditi s programom, ki preprosto pokaže na nenormalna odstopanja – ki bi opozoril pravočasno na nenormalna odstopanja pri naročanjih npr. wc papirja v državnih organih. Naša ekipa bi to nadgradnjo tehnično lahko izvedla."

Bojan Dobovšek poziva k krepitvi t.i. četrte veje oblasti. (Foto: Mediaspeed)

Boris Štefanec, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije, je v najinem razgovoru najprej izpostavil, kako so na temo transparentnosti trošenja javnih sredstev pred nekaj meseci nadgradili aplikacijo Supervizor z novo spletno aplikacijo Erar, ki omogoča še boljšo funkcionalnost glede naše teme. Na vprašanje, če nek subjekt civilne družbe predlaga še dolčeno novo izboljšavo na tem področju, je med drugim odgovoril: "Če nek subjekt civilne družbe predlaga nov projekt, tudi v tehničnem smislu, smo absolutno odprti ,čeprav trenutno komisija kljub prizadevanjem nima v svojem proračunu sredstev za področje sodelovanja s civilno družbo. Novela zakona, ki je sedaj v pripravi, pa izrecno pravi, da moramo vsaj enkrat letno razpisati projekt sodelovanja s civilno družbo, kar pomeni, da nam mora zakonodajalec tudi zagotoviti sredstva za to. Skratka, konkretnega predloga bi bili veseli, čeprav sredstev trenutno še ne moremo zagotoviti, a s to novelo nastaja šansa..."

Sam pa ob tem dodajam - in to je ta omenjena konkretna sugestija na koncu -, zakaj pa ne bi takšne nadgradnje Supervizorja oz. Erarja, kot jo navaja Vrtačič, uporabili ne samo pri toaletnem papirju, ampak tudi pri naročanju protez za kolke, žilnih opornic, policijskih vozil oziroma pri prav vsakem javnem naročanju?! In če je Vrtačičeva trditev o tehničnih sposobnostih njegove ekipe, ki je subjekt  civilne družbe, utemeljena, zakaj civilne družbe ne bi povezali s KPK, o čemer je pozitivno govoril tudi gospod Štefanec?

Naj zaključim: Zakaj bi stokal in jamral, da pri Janezu Janši ali Miru Cerarju (in še marsikomu) nisem uspel dobiti odgovora, zakaj bi se čudil, da se nekateri zaradi nekakšnega nelagodja ali celo strahu oklepajo anonimnosti, če pa so med nami tudi takšni pozitivni državljani, kakršen je že omenjeni Milan Jakopovič, ki so očitno pripravljeni pritiskati na oblast, da naj spremeni in izboljša Sistem?

Je delo volonterskega raziskovalnega novinarstva, da sem denimo povezal sugestiji Borisa Štefaneca in Žige Vrtačiča v nekakšno idejo, ki bo na koncu morda le zmanjšala korupcijo v zdravstvu, kaj vredno? Zakaj takšno vprašanje? Zato, ker je treba stimulirati ideje za izboljšanje Sistema, če hočemo doseči "transparentnost trošenja javnih sredstev", pa še marsikatero pomembno zadevo. Brez stimulacije lahko to počne občasno morda penzionist, kot sem jaz, če pa resnično hočemo, da bo tega več, in da se bo zato res kaj spremenilo na bolje, pa brez stimulacije ne bo šlo. Kakšna naj bo, morda prihodnjič. Najbolje, če tudi na to temo naredimo podobno anketo, kot je pričujoča...