Kot gre razumeti zapis na spletni strani Akosa, je agencija nedavno zaključila sistemski inšpekcijski nadzor nad deleži slovenske glasbe v radijskih programih, ki ga je začela izvajati po zadnjih spremembah zakona o medijih, zaradi katerih v slovenskem medijskem prostoru že dalj časa poteka vroča razprava o smiselnosti tovrstnih posegov države na področje avtonomije uredništev in svobode izražanja. Izkupiček nadzora je zaradi zapletenega sistema obveznega predvajanja slovenske glasbe, pričakovano, katastrofalen: od osmih radijskih programov, ki jih je pod drobnogled vzel Akos, jih je kar pet (Val 202, Radio 1, Radio Hit, Radio Center in Rock Radio) kršilo kvoto slovenske glasbe oziroma njene deleže. Presojo so "preživeli" 1. program Radia Slovenija, Radio SI in Radio 2.

Sicer pa so odločbe Akosa razkrile tudi, kako šlampasto inšpektorji agencije izvajajo tovrstne postopke. Če ne bi bili predstavniki obravnavanih radijskih programov pozorni na izsledke agencije, bi se namreč v odločbah državnega organa znašle številne neumnosti. Čeprav so na primer v programu Radia 1 zavrteli skladbo Moja (Toše Proeski), so jo na agenciji brez težav označili z naslovom Dal' si sretnija, torej kot tujo in ne slovensko pesem. Po pritožbi je Akos sicer svojo ugotovitev spremenil, pa vendar: kako je lahko inšpektor med poslušanjem slovenske skladbe slišal hrvaško besedilo? Kako je lahko inšpektor skladbo, ki je zapeta v slovenskem jeziku (med njenimi ustvarjalci je tudi slovenska aranžerka), sploh naslovil z Dal' si sretnija?
  

Pojdimo dalje. V primeru Radia SI je agencija med tujo produkcijo uvrstila tudi skladbe Mistermarsh – Belly dancer, Severa Gjurin – Not dark yet in Justin's case – The world is yours. Po pritožbi izdajatelja je Akos vendarle ugotovil, da gre pri omenjenih skladbah za slovensko glasbo, na podlagi česar je Radio SI tudi zadostil zakonsko predpisanim deležem. In inšpekcijski postopek ustavil.



V primeru Radia Hit pa je agencija med tujo glasbo uvrstila celo skladbi Gušti in Polona – Vedno zame in Siddharta – Na soncu. 

Izdajatelji so sicer v postopkih pred agencijo poudarjali, da v svojih programih predvajajo številne zvočne elemente, ki so plod slovenskih (po)ustvarjalcev, zaradi česar so tudi prijavljeni pri Sazasu, vendar jih agencija v svojih analizah oziroma izračunih ni upoštevala. Prav tako ni upoštevala delov pesmi, ki so služili kot glasbena podlaga v ozadju moderatorjeve napovedi skladbe in izvajalca.

Pri tem se je sklicevala na Metodologijo nadzorstva avdiovizualnih medijskih storitev in radijskih programov, ki pa več kot očitno ni primerna podlaga za nadzor nad radijskimi programi glede spoštovanja kvote slovenske glasbe in njenih deležev. In ne samo zato, ker vsebina metodologije ne upošteva vseh tradicionalnih značilnosti radijskega medija, zlasti glede predvajanja glasbe, temveč predvsem zato, ker je metodologija neusklajena z zadnjimi zakonskimi spremembami. Metodologija je bila namreč spisana leta 2012, zadnje zakonske spremembe na področju glasbene kvote pa je državni zbor sprejel lani.

Izsek iz odločbe v primeru Radia SI.


"Agencija bo preučila ustreznost splošnega akta Metodologija nadzorstva," zagotavljajo sedaj na agenciji, kamor smo poslali številna vprašanja glede trenutne ureditve radijskega področja in nadzora nad njim. 

Če ne bodo na ministrstvu za kulturo in Akosu pravočasno ukrepali, bo moralo, kot kaže, vsa odprta vprašanja razjasniti ustavno sodišče. Iz napovedi dogodkov državnega sveta je namreč razvidno, da bo komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport prihodnji teden obravnavala pobudo za sprejem zahteve za oceno ustavnosti in zakonitosti 86., 86.a in 109. člena zakona o medijih s predlogom za začasno zadržanje.