Komentar

Kantorjev cirkus na kvadrat sredi Varševskega pakta

Za Tadeusza Kantorja, konstruktorja ranega modernizma, je bila država le poslovanje, nenehno poslovanje in nič drugega. Poleg tega je na koncu svoje biografije poimenoval ves svoj napor kot Gledališče mrtvih. Vse to je seštel v predstavah "Mrtvi razred" in "Danes je moj rojstni dan", na kateri je tudi umrl.

21.01.2017 23:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Tadeusz Kantor   Cricoteka   NSK   Edinbourg   Sean Connery   Poljska   modernizem

Foto: Wojciech Plewiński

To ni komentar o umetniku Tadeuszu Kantorju, to je predvsem komentar o transmisji njegovega umetniškega dela v resničnost.

Pozor! Današnji komentar ima dva uvoda. Poleg tega vas naprošam, da ste pozorni na zadnji stavek komentarja. Prvi uvod: To je tekst o prehodu iz stilne formacije ranega modernizma v visoki modernizem. Sam sem sodeloval v zaključnih procesih dekonstrukcije prvega. Visoki modernizem pa je moje osnovno stanje v umetnosti tudi takrat, ko komentiram umetnost. Modernizem v vseh oblikah je enako ateizem. Modernizem vseh oblik je enakost vseh spolov, ne samo moškega in ženskega. Dovolite mi, da vas še enkrat pozovem, da ne dovolimo real-kapitalistom, da nam razvrednotijo modernistične dosežke iz svojih pozlačenih barokoko penthousov. Pripravimo se na veliko zbranost, predvsem zato, ker smo bili v času preboja iz ranega modernizma v visoki modernizem s pomočjo črnomašniških hitlerjanskih blodenj že večkrat poraženi, skoraj zaustavljeni, onemogočeni.

 

In zdaj drugi uvod: Cricoteka, Cricoteka! Dobrodošli v rani modernistični svet. Naj vas spomnim, da se je vse začelo z razsvetljenstvom. Nekateri sicer menijo, da se je modernizem kot družbeni projekt zaključil že leta 1875, ko je Alexander Bell izumil telefon in se je svet dokončno združil. Sam pa menim, da se bo modernistični koncept v umetnosti logično iztekel šele sredi XXII. stoletja, ko bomo s pomočjo visokih tehnologij že lahko zaznavali občutljivo materijo in brez večjih težav prehajali skozi njene dimenzije. Stilno formacijo modernizem delim za potrebe komentiranja na Portalu PLUS na:

 

            a.) rani modernizem (1909 - 1995)

            b.) visoki modernizem (1995- 2095)

            c.) pozni modernizem (2095- 2150)

 

Če zdaj podaljšam oba uvoda v mojo temo komentarja: Ko sem iskal in našel v svojem "VHS arhivu" video kaseto s posnetkom gostovanja Neue Slowenische Kunst v Edinburghu davnega leta 1986, sem naletel pri njenem pregledovanju na kadre, za katere sploh nisem vedel, da obstajajo. Iz snežnega elektronskega šuma se mi je na ekranu prikazal tuj video spomin. V video sekvenci je nastopal italjansko-škotski galerist Richard Demarco. Taisti me je pravzaprav zaprosil, naj mu poiščem karkšenkoli dokument v zvezi z našim gostovanjem na Škotskem.

 

Opis video posnetka: Richard Demarco stoji pred projekcijskim platnom in predava o gledališču "Cricot 2" Tadeusza Kantorja. Demarco v kadru obuja spomin na predstavi "Lovelies and Dowdies" in "Mrtvi razred", ki sta gostovali na Edinburškem gledališkem festivalu. Na ekranu pokaže fotografijo,  kako je bil v predstavo "Lovelies and Dowdies" vključen filmski igralec Sean Connery. Istočasno opozori avditorij, da je bil v predstavo vključen tudi konceptualist Joseph Beuys, da pa žal ta fotografija ne obstaja. Na koncu pove, da mu je igralec Sean Connery finančno pomagal pri produkciji gostovanja gledališča "Cricot 2".

 

Seveda sem galeristu poslal posneteke, tako tiste s TV Channel 4 kot tiste s Seanom Conorryem, ki so pristali, sam ne vem, kako, v moji vidoteki. Vzporedno je Miha Turšič navezal stik s krakovskim arhivom Tadeusza Kantorja ter jih opozoril na to rariteto. Seveda so se v arhivu posnetka več kot razveslili, istočasno pa so nas obvestili, da se pripravljajo na gradnjo novega umetniškega centra, posvečenega delu Tadeusza Kantorja "Cricoteka", v katerem bo postavljena stalna postavitev njegovega življenskega dela. Tako bo celoten arhiv postal javno dostopen. Zgradili bodo Dokumentacijski in umetniški center Tadeusza Kantorja.

             

Digresija: Takrat sem za hip pomislil, ali bi bila slovenska kultura zmožna zgraditi gledališki umetniški center Mileta Koruna, v katerem bi bile postavljene njegove gledališke umetnine. Prikazala sta se mi nezgrajeni NUK II in razpadajoča SNG Drama. Tako da sem že v naslednjem trenutku razbil misel. Pozabi, sem si zaukazal. Konec digresije.

 

Tadeusz Kantor, konstruktor ranega modernizma, ni bil režiser dramskih besedil, temveč so bile vse njegove predstave seštevek vseh umetniških zvrsti, organiziranih v poezijo. Vsaka njegova predstava je bila monumetalna avantgardistična pesnitev. Pesnitev popolnega soglasja, popoln pesniški manifest. Bil je - pesnik - režiser - kompleks. Umetniško in generacijsko je pripadal "krakovski umetniški grupaciji", katere pogled je bil usmerjen v pariško umetniško falango. Geopolitično je Kantorja določal Varšavski pakt, vzhodni vojaški blok. Boljševiki so se v tistem času ohranjali na oblasti samo še s pomočjo militantnega stroja. Še preden je Tadeusz Kantor dopolnil svojih dvajset let, so konzervativni boljševiki že odstranili vse pionirje novega sveta s pozicij upravljanja, predvsem konstruktiviste in suprematiste. Upravljalci in odločevalci so od Oktobrske revolucije ohranili samo še Rdečo armado, ukinili pa so rdeči avantagardni umetniški eksperiment. Takoj, brez odlašanja - nemudoma! Toda ravno izolirani in anatemizirani izmi so bili tisti, ki so obsedali mladega in v odrasli dobi izkušenega Tadeusza Kantorja. Ti izmi so bili konstruktivizem, dadaizem, nadrealizem in umetnost informela.

 

V času socrealistične umetniške ideologije mladi Tadeusz Kantor preprosto ni mogel biti viden. Svoje gledališke predstave je postavljal na podoben način kot v času nacistične okupacije Poljske - ilegalno. Šele leta 1955 je vzpostavil svojo neodvisno gledališko skupino "Cricot 2", ki je takoj po II. veliki vojni začela tematizirati absurdistični katastrofizem vsega bodočega. Tako je Kantor postal MC svojih gledaliških predstav, bil je dirigent igralskemu ansamblu, istočasno pa je znotraj dejanja opazoval potek predstave. Sistematično je kolekcioniral banalne predmete, jih vestno katalogiziral ter jih "ready made" procesiral. Ime gledališča Cricot 2 je izoblikoval iz zadenjskega branja besede "circ", cirkus, obroč, kolo, kolo kolesa. Tako bi lahko prevedli ime gledališča Cricot 2 = To je cirkus na kvadrat.

 

Metodološko je oblikoval vzorce nižjega reda, v svojih manifestih je razlagal, da vzpostavlja "resničnost nižjega reda". Poleg tega je izoblikoval gledališče "Gledališče-Nič". Poleg predstav je izoblikoval izvrstne happeninge - dogodke in dogajanja. Enega svojih prvih happeningov je izvedel na Triglavskem ledniku, ko se je na samem začetku šestdesetih let pridružil svojim jazzovskim prijateljem in obiskal Jazz festival na Bledu. Naj posebej poudarim, da ta "info" ni apokrif. Poleg tega je z metodo "emballge" zavijal svoje akterje in cele segmente scenografij v paketne materiale. To je počel pred konceptualistom Christom. Prepoznavne oblike je transformiral, "paketiral" v neprepoznavne oblike do tiste stopnje, ko smo jih v scenskem prostoru le še slutili.

 

Poleg tega je vzpostavil v svojih predstavah in happeningih še jezik informela, akcionistično umetnost. Uprizarjal je sezname, popise, kataloge, formularje. Skozi sezname, popise, kataloge, formularje je uprizarjal državo. Zanj je bila država le poslovanje, nenehno poslovanje in nič drugega. Poleg tega je na koncu svoje biografije poimenoval ves svoj napor kot Gledališče mrtvih. Vse to je seštel v predstavah "Mrtvi razred" in "Danes je moj rojstni dan", na kateri je tudi umrl.

 

To ni komentar o umetniku Tadeuszu Kantorju, to je predvsem komentar o transmisji njegovega umetniškega dela v resničnost, posledično v arhitekturo. Iz arhitekture pa je razviden prehod iz ranega arhitekturnega modernizma v visoki modernizem. Vsak stil se sešteje in zaključi v arhitekturi. Če nima realizacije v arhitekturi, ga sploh težko razumemo kot stil, kot stilno formacijo.

 

Cricoteca. Cricoteka.

 

In zdaj zadnji stavek: Bolj didaktično se tega ne bi moglo videti drugje kot se to vidi v arhitekturi Dokumentacijskega in umetniškega centra Tadeusza Kantorja v Krakovu (vir).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Prvo desetletje po Drnovšku
13
22.02.2018 22:39
23. februarja 2008 je umrl eden najopaznejših slovenskih političnih voditeljev v zadnjem stoletju. Janez Drnovšek je vstopil v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Polemika o Crnkovičevih "steklih psih": Ruplov post scriptum v zvezi z desnico
13
20.02.2018 09:46
Če smo resni, si moramo zastaviti vprašanje, ali so bili - glede na to, kar piše Crnkovič - desničarjiWinston Churchill,Charles ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kazenski bataljoni Evropske unije
5
15.02.2018 22:39
Kaznovalna miselnost v Evropski komisiji in Evropskem parlamentu me spominja na nekdanje kazenske bataljone, piše naš britanski ... Več.
Piše: Keith Miles
Korak k demokraciji (2): Išče se junak med politiki, ki se bo zavezal, da bo, če pride na oblast, omogočil nadzor nad to oblastjo
9
14.02.2018 23:45
Miha Burger nadaljuje z drugim delom svoje trilogije o nujnosti spremembe obstoječega sistema oblasti, ki je demokratičen samo ... Več.
Piše: Miha Burger
In memoriam Uroš Šušterič, 1924-2018
7
13.02.2018 23:33
Uroš Šušterič je bil legenda. Poslednji še živeči častnik kraljeve jugoslovanske vojske, vojvoda Ravnogorskega gibanja, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O argumentih proti zvišanju plač javnega sektorja
4
12.02.2018 01:12
Visoka pričakovanja in zahteve za dvig plač javnega sektorja so razumljivo sprožile tudi veliko nasprotovanja. Tako smo lahko ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pes, zastava, dve čarovnici in degenerirana umetnost
43
09.02.2018 23:15
Tudi letos je 8. februar upravičil svoj nesrečni sloves praznika kulture, utemeljenega na dnevu pesnikove smrti. V skoraj že ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spretnost, naivnost in cinizem*
9
08.02.2018 22:41
Nova epizoda v slovensko-hrvaški nadaljevanki o arbitraži se je zgodila 6. februarja 2018 v Strasbourgu, glavna junaka sta bila ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Dvig minimalne plače: 25 evrov več najslabše plačanim verjetno ne bo pokopalo slovenskega gospodarstva
3
04.02.2018 22:58
Predlog povečanja minimalne plače za 4,7 odstotka je seveda sprožil pričakovane reakcije. Pri tem mogoče še najbolj presenečajo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Poskus z nevednostjo: Kratek esej o čivkanju
10
02.02.2018 22:26
Nevednost je mati neuspehov, pomot, pravosodnih zmot, predsodkov, propadlih držav, stečajev podjetij, strahov, špekulacij, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nova desnica in kolektivne kulturne pravice pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije v Sloveniji
16
02.02.2018 00:18
Kljub temu, da je odstop Ljudmile Novak včeraj zasenčil skupno tiskovno konferenco srbske in slovenske premierke, nečesa ne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali bi se zdravili v bolnišnici, kjer so več kot polovico nabav izvedli nezakonito?
13
31.01.2018 23:00
Revizijsko poročilo Računskega sodišča glede nezakonitih postopkih nabave medicinskega materiala v ljubljanskem Kliničnem centru ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Šest let "turbofolk diplomacije": napake, zmote, hvalisanja in druge katastrofe Karla Erjavca
16
30.01.2018 18:23
Svečka na torti slovenske zunanje politike je Erjavčeva izjava, da se -če bo prišel vLjubljano- ne namerava srečati s ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pohujšanje v dolini šentlorjanski ali zgodba o tem, kako je Facebook zjebal Faka
12
28.01.2018 23:47
Da si je Jakov Fak premislil, potem ko se je nanj na Facebooku spravilo nekaj retardiranih nacionalistov, ni presenečenje. Ima ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kako sem se iz mame, ki sina priganja k učenju, spremenila v mamo, ki ga od učbenikov odganja
11
25.01.2018 23:04
Naša sodelavka je na svojem blogu Kje vas čevelj žuli objavila gostujoči zapis mame devetošolca, ki se je na primeru svojega ... Več.
Piše: Marjana Škalič
O priznanju palestinske države
16
22.01.2018 20:28
Slovenska razprava o priznanju Palestine je namenjena slovenski notranji politiki in nima nobene zveze z zunanjo politiko. Ki pa ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
“Vsi smo v blatu, le da nekateri izmed nas gledajo zvezde”
14
20.01.2018 12:03
Srečnega konca namreč ni na vidiku - ne v odnosih med spoloma, ne v družbenih, delavskih,ekonomskih, socialnih in političnih ... Več.
Piše: Ariana Ferfila
O fantu, ki ni šel v srednjo šolo, ampak se izobraževal doma in sprogramiral simulator vesoljskih poletov
12
18.01.2018 22:31
Če se bodo ob branju prispevka naše sodelavke Marjane Škalič morda komu orosile oči, je to dober znak. Ni še vse izgubljeno, ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Zakaj so ideje o prepovedi Janševe SDS utopične in celo v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča
23
18.01.2018 00:30
Letošnja predvolilna kampanja bo brutalna, najbolj brutalna doslej, pravijo ljudje iz ozadja. Gre namreč za ekonomski nadzor nad ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse kaže, da lahko edinole ustavno sodišče razreši kvadraturo volilnega kroga
4
14.01.2018 23:59
Državnozborske volitve se nezadržno bližajo in ustavno sodišče zna v naslednjih mesecih usodno poseči v debato o ustreznosti ... Več.
Piše: Zoran Božič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pop TV prodan brez soglasja varuha konkurence?! Dragan Šolak s pomočjo Mira Cerarja naredil medijski "biznis" stoletja!
Uredništvo
Ogledov: 2.792
02/
Polemika o Crnkovičevih "steklih psih": Ruplov post scriptum v zvezi z desnico
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.512
03/
Insajdersko pismo: Slovenska vojska bi že čez dve ali tri leta lahko "prenehala obstajati"!
Igor Mekina
Ogledov: 1.941
04/
Kazenski bataljoni Evropske unije
Keith Miles
Ogledov: 1.878
05/
Korak k demokraciji (2): Išče se junak med politiki, ki se bo zavezal, da bo, če pride na oblast, omogočil nadzor nad to oblastjo
Miha Burger
Ogledov: 1.389
06/
Prvo desetletje po Drnovšku
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.215
07/
Šolstvo v krizi: Zakaj poučevanje in vzgoja ne moreta biti ločena
Marjana Škalič
Ogledov: 1.601
08/
In memoriam Uroš Šušterič, 1924-2018
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.181
09/
Kako so kriptovalute za špekulante danes to, kar so bile zanje delnice pred dvajsetimi leti
Uredništvo
Ogledov: 768
10/
Po patrijah še boxerji: Slovenija od koruptivnega proizvajalca kupuje drage osemkolesnike - in to brez javnega razpisa !
Igor Mekina
Ogledov: 2.205