Komentar

Kantorjev cirkus na kvadrat sredi Varševskega pakta

Za Tadeusza Kantorja, konstruktorja ranega modernizma, je bila država le poslovanje, nenehno poslovanje in nič drugega. Poleg tega je na koncu svoje biografije poimenoval ves svoj napor kot Gledališče mrtvih. Vse to je seštel v predstavah "Mrtvi razred" in "Danes je moj rojstni dan", na kateri je tudi umrl.

21.01.2017 23:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Tadeusz Kantor   Cricoteka   NSK   Edinbourg   Sean Connery   Poljska   modernizem

Foto: Wojciech Plewiński

To ni komentar o umetniku Tadeuszu Kantorju, to je predvsem komentar o transmisji njegovega umetniškega dela v resničnost.

Pozor! Današnji komentar ima dva uvoda. Poleg tega vas naprošam, da ste pozorni na zadnji stavek komentarja. Prvi uvod: To je tekst o prehodu iz stilne formacije ranega modernizma v visoki modernizem. Sam sem sodeloval v zaključnih procesih dekonstrukcije prvega. Visoki modernizem pa je moje osnovno stanje v umetnosti tudi takrat, ko komentiram umetnost. Modernizem v vseh oblikah je enako ateizem. Modernizem vseh oblik je enakost vseh spolov, ne samo moškega in ženskega. Dovolite mi, da vas še enkrat pozovem, da ne dovolimo real-kapitalistom, da nam razvrednotijo modernistične dosežke iz svojih pozlačenih barokoko penthousov. Pripravimo se na veliko zbranost, predvsem zato, ker smo bili v času preboja iz ranega modernizma v visoki modernizem s pomočjo črnomašniških hitlerjanskih blodenj že večkrat poraženi, skoraj zaustavljeni, onemogočeni.

 

In zdaj drugi uvod: Cricoteka, Cricoteka! Dobrodošli v rani modernistični svet. Naj vas spomnim, da se je vse začelo z razsvetljenstvom. Nekateri sicer menijo, da se je modernizem kot družbeni projekt zaključil že leta 1875, ko je Alexander Bell izumil telefon in se je svet dokončno združil. Sam pa menim, da se bo modernistični koncept v umetnosti logično iztekel šele sredi XXII. stoletja, ko bomo s pomočjo visokih tehnologij že lahko zaznavali občutljivo materijo in brez večjih težav prehajali skozi njene dimenzije. Stilno formacijo modernizem delim za potrebe komentiranja na Portalu PLUS na:

 

            a.) rani modernizem (1909 - 1995)

            b.) visoki modernizem (1995- 2095)

            c.) pozni modernizem (2095- 2150)

 

Če zdaj podaljšam oba uvoda v mojo temo komentarja: Ko sem iskal in našel v svojem "VHS arhivu" video kaseto s posnetkom gostovanja Neue Slowenische Kunst v Edinburghu davnega leta 1986, sem naletel pri njenem pregledovanju na kadre, za katere sploh nisem vedel, da obstajajo. Iz snežnega elektronskega šuma se mi je na ekranu prikazal tuj video spomin. V video sekvenci je nastopal italjansko-škotski galerist Richard Demarco. Taisti me je pravzaprav zaprosil, naj mu poiščem karkšenkoli dokument v zvezi z našim gostovanjem na Škotskem.

 

Opis video posnetka: Richard Demarco stoji pred projekcijskim platnom in predava o gledališču "Cricot 2" Tadeusza Kantorja. Demarco v kadru obuja spomin na predstavi "Lovelies and Dowdies" in "Mrtvi razred", ki sta gostovali na Edinburškem gledališkem festivalu. Na ekranu pokaže fotografijo,  kako je bil v predstavo "Lovelies and Dowdies" vključen filmski igralec Sean Connery. Istočasno opozori avditorij, da je bil v predstavo vključen tudi konceptualist Joseph Beuys, da pa žal ta fotografija ne obstaja. Na koncu pove, da mu je igralec Sean Connery finančno pomagal pri produkciji gostovanja gledališča "Cricot 2".

 

Seveda sem galeristu poslal posneteke, tako tiste s TV Channel 4 kot tiste s Seanom Conorryem, ki so pristali, sam ne vem, kako, v moji vidoteki. Vzporedno je Miha Turšič navezal stik s krakovskim arhivom Tadeusza Kantorja ter jih opozoril na to rariteto. Seveda so se v arhivu posnetka več kot razveslili, istočasno pa so nas obvestili, da se pripravljajo na gradnjo novega umetniškega centra, posvečenega delu Tadeusza Kantorja "Cricoteka", v katerem bo postavljena stalna postavitev njegovega življenskega dela. Tako bo celoten arhiv postal javno dostopen. Zgradili bodo Dokumentacijski in umetniški center Tadeusza Kantorja.

             

Digresija: Takrat sem za hip pomislil, ali bi bila slovenska kultura zmožna zgraditi gledališki umetniški center Mileta Koruna, v katerem bi bile postavljene njegove gledališke umetnine. Prikazala sta se mi nezgrajeni NUK II in razpadajoča SNG Drama. Tako da sem že v naslednjem trenutku razbil misel. Pozabi, sem si zaukazal. Konec digresije.

 

Tadeusz Kantor, konstruktor ranega modernizma, ni bil režiser dramskih besedil, temveč so bile vse njegove predstave seštevek vseh umetniških zvrsti, organiziranih v poezijo. Vsaka njegova predstava je bila monumetalna avantgardistična pesnitev. Pesnitev popolnega soglasja, popoln pesniški manifest. Bil je - pesnik - režiser - kompleks. Umetniško in generacijsko je pripadal "krakovski umetniški grupaciji", katere pogled je bil usmerjen v pariško umetniško falango. Geopolitično je Kantorja določal Varšavski pakt, vzhodni vojaški blok. Boljševiki so se v tistem času ohranjali na oblasti samo še s pomočjo militantnega stroja. Še preden je Tadeusz Kantor dopolnil svojih dvajset let, so konzervativni boljševiki že odstranili vse pionirje novega sveta s pozicij upravljanja, predvsem konstruktiviste in suprematiste. Upravljalci in odločevalci so od Oktobrske revolucije ohranili samo še Rdečo armado, ukinili pa so rdeči avantagardni umetniški eksperiment. Takoj, brez odlašanja - nemudoma! Toda ravno izolirani in anatemizirani izmi so bili tisti, ki so obsedali mladega in v odrasli dobi izkušenega Tadeusza Kantorja. Ti izmi so bili konstruktivizem, dadaizem, nadrealizem in umetnost informela.

 

V času socrealistične umetniške ideologije mladi Tadeusz Kantor preprosto ni mogel biti viden. Svoje gledališke predstave je postavljal na podoben način kot v času nacistične okupacije Poljske - ilegalno. Šele leta 1955 je vzpostavil svojo neodvisno gledališko skupino "Cricot 2", ki je takoj po II. veliki vojni začela tematizirati absurdistični katastrofizem vsega bodočega. Tako je Kantor postal MC svojih gledaliških predstav, bil je dirigent igralskemu ansamblu, istočasno pa je znotraj dejanja opazoval potek predstave. Sistematično je kolekcioniral banalne predmete, jih vestno katalogiziral ter jih "ready made" procesiral. Ime gledališča Cricot 2 je izoblikoval iz zadenjskega branja besede "circ", cirkus, obroč, kolo, kolo kolesa. Tako bi lahko prevedli ime gledališča Cricot 2 = To je cirkus na kvadrat.

 

Metodološko je oblikoval vzorce nižjega reda, v svojih manifestih je razlagal, da vzpostavlja "resničnost nižjega reda". Poleg tega je izoblikoval gledališče "Gledališče-Nič". Poleg predstav je izoblikoval izvrstne happeninge - dogodke in dogajanja. Enega svojih prvih happeningov je izvedel na Triglavskem ledniku, ko se je na samem začetku šestdesetih let pridružil svojim jazzovskim prijateljem in obiskal Jazz festival na Bledu. Naj posebej poudarim, da ta "info" ni apokrif. Poleg tega je z metodo "emballge" zavijal svoje akterje in cele segmente scenografij v paketne materiale. To je počel pred konceptualistom Christom. Prepoznavne oblike je transformiral, "paketiral" v neprepoznavne oblike do tiste stopnje, ko smo jih v scenskem prostoru le še slutili.

 

Poleg tega je vzpostavil v svojih predstavah in happeningih še jezik informela, akcionistično umetnost. Uprizarjal je sezname, popise, kataloge, formularje. Skozi sezname, popise, kataloge, formularje je uprizarjal državo. Zanj je bila država le poslovanje, nenehno poslovanje in nič drugega. Poleg tega je na koncu svoje biografije poimenoval ves svoj napor kot Gledališče mrtvih. Vse to je seštel v predstavah "Mrtvi razred" in "Danes je moj rojstni dan", na kateri je tudi umrl.

 

To ni komentar o umetniku Tadeuszu Kantorju, to je predvsem komentar o transmisji njegovega umetniškega dela v resničnost, posledično v arhitekturo. Iz arhitekture pa je razviden prehod iz ranega arhitekturnega modernizma v visoki modernizem. Vsak stil se sešteje in zaključi v arhitekturi. Če nima realizacije v arhitekturi, ga sploh težko razumemo kot stil, kot stilno formacijo.

 

Cricoteca. Cricoteka.

 

In zdaj zadnji stavek: Bolj didaktično se tega ne bi moglo videti drugje kot se to vidi v arhitekturi Dokumentacijskega in umetniškega centra Tadeusza Kantorja v Krakovu (vir).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Mladina go home!*
18
10.12.2017 18:30
Kaj se je tem tipom na Mladini pravzaprav zgodilo v zadnjih tridesetih letih, da so iz najbolj naprednega in pogumnega medija ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Antigona razširja prostor svobode, razširja zavest med pravom in pravičnostjo tudi za mrtve
16
09.12.2017 23:41
Moja predstava Nenehna Antigona ni preprosta shizma, temveč zahtevna etično-estetska verzija Antigone. V novem veku je človeštvo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Špansko zaničevanje Kataloncev pred volitvami 21. decembra se stopnjuje: zdaj je prepovedana celo rumena barva!
3
08.12.2017 11:34
Vse se vrti le okrog boja za ali proti neodvisnosti. Ne govori se o tem, da je španska pokojninska blagajna v rdečih številkah, ... Več.
Piše: Alenka Vrečar
Primer Henkel Slovenija: umetnost izogibanja davkov brez bega v davčne oaze
8
07.12.2017 23:11
Analizirali smo poslovanje družbe Henkel Slovenija, kjer je v zadnjih letih prišlo do pomembnih sprememb - ob enakem ali celo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Obsodba v imenu ljudstva: Za božjo voljo, zaustavite vendar že tega Jakliča!
18
07.12.2017 00:05
Z ustavnega sodišča prihajajo informacije, da so se bojazni pred prihodom sodnika Klemna Jakliča uresničile , so pred dnevi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Simbolizem španske demokracije: volitve v Kataloniji bodo na dan, ko nastopi koledarska zima
14
05.12.2017 23:48
Samo dva tedna nas ločita od volitev v Kataloniji. Gre za prelomni dogodek, saj bo od volilnega izida odvisno, ali bo Katalonija ... Več.
Piše: Bojan Brezigar
Za Cerarjeve je vladanje kot igra na srečo z elementi goljufanja državljanov
9
04.12.2017 19:16
Zadnji dogodki, ki v določenih primerih - npr. obvodi odločb ustavnega sodišča, selektivno in kreativno branje in razlaganje ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Čarobna gora snežink
6
03.12.2017 02:15
Italijani ne vedo ničesar o slovenski kulturi, ampak dejansko ničesar! Navkljub dejstvu, da je slovenska kultura kultura ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Plemenita provokacija: Hrvati imajo prav glede arbitraže!
14
01.12.2017 22:45
Hrvaška stran se nikakor noče podrediti mednarodni arbitražni odločitvi, kar je popolnoma logično in pravilno. Čeprav iščejo ... Več.
Piše: Zmago Jelinčič Pl.
Leta debelih krav: Bankam v Sloveniji je lani ostalo kar 460 milijonov evrov bruto donosa
5
26.11.2017 19:00
V zadnjem času pogosto beremo in slišimo, kako v naših bankah leži ogromno neizkoriščenih sredstev, predvsem vlog prebivalstva. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ko Arthur pred hotelom Chelsea sredi New Yorka sreča Fredericka ...
4
25.11.2017 21:22
Moj današnji tekst želi biti metodološko pregleden in je bolj kot komentar pričanje o znanstveni mediaciji. Potrditi hoče ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Vsi smo nekakšni talci; eni še vedno ujetniki komunizma, drugi svoje nevednosti
17
23.11.2017 23:30
Proruska politika, ki jo vodi slovenska država v zadnjih nekaj letih, ni zgolj neokusna, ampak tudi škodljiva za naše nacionalne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Afera "sirski frizer": Ni res, da je edina prava pot pravna pot!
23
21.11.2017 22:45
Pot za uresničitev kakršnekoli ideje, za katero nosilec meni, da je boljša, lepša ali pravičnejša za našo skupnost, pri nas ni ... Več.
Piše: Miha Burger
Rajski dokumenti kot izgovor za medijski teror nad Ivanom Simičem
13
20.11.2017 19:54
Pred dvema tednoma so mi v časopisu Delo brezplačno namenili celostranski oglas, pet dni kasneje pa še enega. Glede na visoke ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naše travme so proizvod kozmičnega morja
7
19.11.2017 00:38
Umetnost je umetnost zgolj v odnosu do sorodnega. Do sorodnega tistega, ki te gleda. Druga inteligenca umetnosti ni sposobna ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Sočustovanje z azilanti je plemenito, pozivanje k nespoštovanju pravne države pa nezakonito
21
18.11.2017 00:30
Premier Miro Cerar se je v primeru sirskega azilanta Ahmada Š. ponovno pokazal kot šibka in labilna osebnost, ki svoje mnenje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O slabostih državnega lastništva: prodaja ni vedno edina rešitev
6
16.11.2017 00:02
Državno lastništvo ima nedvomno precej slabosti in omejitev, tako zaradi pogosto večje rigidnosti uprav, premajhnega nadzora ter ... Več.
Piše: Bine Kordež
Plečnikov stadion, idealen muzej na prostem za kipe Kardelja, Kidriča, Mačka in ostalih revolucionarjev
11
14.11.2017 23:55
Naš britanski kolumnist Keith Miles se je tokrat pozabaval z vprašanjem spomenikov, ki jih v naših krajih ne manjka, sploh ... Več.
Piše: Keith Miles
Ali je visoka volilna abstinenca razlog ali cilj utrujenih političnih elit?
17
14.11.2017 11:56
Problem naše države se na prvi pogled odraža v sicer enostavnem dejstvu: država (javni sektor), kljub dobremu stanju v ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Romantični pesniki so peli pesem planetarni skupnosti, pristali pa v nacionalni književnosti
2
11.11.2017 23:59
S stilno formacijo romantika se je začelo vse spreminjati. Z romantičnim prostranstvom se je zgradila tudi naša modernost, ki jo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Obsodba v imenu ljudstva: Za božjo voljo, zaustavite vendar že tega Jakliča!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.763
02/
Mladina go home!*
Oskar Salobir
Ogledov: 3.826
03/
Udbovska deca: lustracija ni bila možna, saj bi bil lustriran najmanj vsak peti Slovenec
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 11.553
04/
Za Cerarjeve je vladanje kot igra na srečo z elementi goljufanja državljanov
Bojan Dobovšek
Ogledov: 2.064
05/
Vremenska in piarovska katastrofa Mira Cerarja: ko je okvara na vladnem letalu izgovor za obisk prizadetih krajev, so volitve pred vrati!
Uredništvo
Ogledov: 1.418
06/
Privatizacija NLB: vlada tišči glavo v pesek, hkrati pa meče pesek v oči Evropski komisiji in državljanom
Bojan Dobovšek
Ogledov: 1.463
07/
Plemenita provokacija: Hrvati imajo prav glede arbitraže!
Zmago Jelinčič Pl.
Ogledov: 3.369
08/
Peršakova "luda kuća*": Inšpektor za medije že 560 dni ignorira kršitev medijske zakonodaje, grozi pa z globo znanemu fotografu, ker ima spletno stran v angleščini!
Uredništvo
Ogledov: 1.431
09/
Primer Henkel Slovenija: umetnost izogibanja davkov brez bega v davčne oaze
Bine Kordež
Ogledov: 989
10/
Javna obsodba – fizičnega (!) - nasilja nad sodnikom Vrhovnega sodišča Janom Zobcem
Uredništvo
Ogledov: 879