Komentar

Kantorjev cirkus na kvadrat sredi Varševskega pakta

Za Tadeusza Kantorja, konstruktorja ranega modernizma, je bila država le poslovanje, nenehno poslovanje in nič drugega. Poleg tega je na koncu svoje biografije poimenoval ves svoj napor kot Gledališče mrtvih. Vse to je seštel v predstavah "Mrtvi razred" in "Danes je moj rojstni dan", na kateri je tudi umrl.

21.01.2017 23:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Tadeusz Kantor   Cricoteka   NSK   Edinbourg   Sean Connery   Poljska   modernizem

Foto: Wojciech Plewiński

To ni komentar o umetniku Tadeuszu Kantorju, to je predvsem komentar o transmisji njegovega umetniškega dela v resničnost.

Pozor! Današnji komentar ima dva uvoda. Poleg tega vas naprošam, da ste pozorni na zadnji stavek komentarja. Prvi uvod: To je tekst o prehodu iz stilne formacije ranega modernizma v visoki modernizem. Sam sem sodeloval v zaključnih procesih dekonstrukcije prvega. Visoki modernizem pa je moje osnovno stanje v umetnosti tudi takrat, ko komentiram umetnost. Modernizem v vseh oblikah je enako ateizem. Modernizem vseh oblik je enakost vseh spolov, ne samo moškega in ženskega. Dovolite mi, da vas še enkrat pozovem, da ne dovolimo real-kapitalistom, da nam razvrednotijo modernistične dosežke iz svojih pozlačenih barokoko penthousov. Pripravimo se na veliko zbranost, predvsem zato, ker smo bili v času preboja iz ranega modernizma v visoki modernizem s pomočjo črnomašniških hitlerjanskih blodenj že večkrat poraženi, skoraj zaustavljeni, onemogočeni.

 

In zdaj drugi uvod: Cricoteka, Cricoteka! Dobrodošli v rani modernistični svet. Naj vas spomnim, da se je vse začelo z razsvetljenstvom. Nekateri sicer menijo, da se je modernizem kot družbeni projekt zaključil že leta 1875, ko je Alexander Bell izumil telefon in se je svet dokončno združil. Sam pa menim, da se bo modernistični koncept v umetnosti logično iztekel šele sredi XXII. stoletja, ko bomo s pomočjo visokih tehnologij že lahko zaznavali občutljivo materijo in brez večjih težav prehajali skozi njene dimenzije. Stilno formacijo modernizem delim za potrebe komentiranja na Portalu PLUS na:

 

            a.) rani modernizem (1909 - 1995)

            b.) visoki modernizem (1995- 2095)

            c.) pozni modernizem (2095- 2150)

 

Če zdaj podaljšam oba uvoda v mojo temo komentarja: Ko sem iskal in našel v svojem "VHS arhivu" video kaseto s posnetkom gostovanja Neue Slowenische Kunst v Edinburghu davnega leta 1986, sem naletel pri njenem pregledovanju na kadre, za katere sploh nisem vedel, da obstajajo. Iz snežnega elektronskega šuma se mi je na ekranu prikazal tuj video spomin. V video sekvenci je nastopal italjansko-škotski galerist Richard Demarco. Taisti me je pravzaprav zaprosil, naj mu poiščem karkšenkoli dokument v zvezi z našim gostovanjem na Škotskem.

 

Opis video posnetka: Richard Demarco stoji pred projekcijskim platnom in predava o gledališču "Cricot 2" Tadeusza Kantorja. Demarco v kadru obuja spomin na predstavi "Lovelies and Dowdies" in "Mrtvi razred", ki sta gostovali na Edinburškem gledališkem festivalu. Na ekranu pokaže fotografijo,  kako je bil v predstavo "Lovelies and Dowdies" vključen filmski igralec Sean Connery. Istočasno opozori avditorij, da je bil v predstavo vključen tudi konceptualist Joseph Beuys, da pa žal ta fotografija ne obstaja. Na koncu pove, da mu je igralec Sean Connery finančno pomagal pri produkciji gostovanja gledališča "Cricot 2".

 

Seveda sem galeristu poslal posneteke, tako tiste s TV Channel 4 kot tiste s Seanom Conorryem, ki so pristali, sam ne vem, kako, v moji vidoteki. Vzporedno je Miha Turšič navezal stik s krakovskim arhivom Tadeusza Kantorja ter jih opozoril na to rariteto. Seveda so se v arhivu posnetka več kot razveslili, istočasno pa so nas obvestili, da se pripravljajo na gradnjo novega umetniškega centra, posvečenega delu Tadeusza Kantorja "Cricoteka", v katerem bo postavljena stalna postavitev njegovega življenskega dela. Tako bo celoten arhiv postal javno dostopen. Zgradili bodo Dokumentacijski in umetniški center Tadeusza Kantorja.

             

Digresija: Takrat sem za hip pomislil, ali bi bila slovenska kultura zmožna zgraditi gledališki umetniški center Mileta Koruna, v katerem bi bile postavljene njegove gledališke umetnine. Prikazala sta se mi nezgrajeni NUK II in razpadajoča SNG Drama. Tako da sem že v naslednjem trenutku razbil misel. Pozabi, sem si zaukazal. Konec digresije.

 

Tadeusz Kantor, konstruktor ranega modernizma, ni bil režiser dramskih besedil, temveč so bile vse njegove predstave seštevek vseh umetniških zvrsti, organiziranih v poezijo. Vsaka njegova predstava je bila monumetalna avantgardistična pesnitev. Pesnitev popolnega soglasja, popoln pesniški manifest. Bil je - pesnik - režiser - kompleks. Umetniško in generacijsko je pripadal "krakovski umetniški grupaciji", katere pogled je bil usmerjen v pariško umetniško falango. Geopolitično je Kantorja določal Varšavski pakt, vzhodni vojaški blok. Boljševiki so se v tistem času ohranjali na oblasti samo še s pomočjo militantnega stroja. Še preden je Tadeusz Kantor dopolnil svojih dvajset let, so konzervativni boljševiki že odstranili vse pionirje novega sveta s pozicij upravljanja, predvsem konstruktiviste in suprematiste. Upravljalci in odločevalci so od Oktobrske revolucije ohranili samo še Rdečo armado, ukinili pa so rdeči avantagardni umetniški eksperiment. Takoj, brez odlašanja - nemudoma! Toda ravno izolirani in anatemizirani izmi so bili tisti, ki so obsedali mladega in v odrasli dobi izkušenega Tadeusza Kantorja. Ti izmi so bili konstruktivizem, dadaizem, nadrealizem in umetnost informela.

 

V času socrealistične umetniške ideologije mladi Tadeusz Kantor preprosto ni mogel biti viden. Svoje gledališke predstave je postavljal na podoben način kot v času nacistične okupacije Poljske - ilegalno. Šele leta 1955 je vzpostavil svojo neodvisno gledališko skupino "Cricot 2", ki je takoj po II. veliki vojni začela tematizirati absurdistični katastrofizem vsega bodočega. Tako je Kantor postal MC svojih gledaliških predstav, bil je dirigent igralskemu ansamblu, istočasno pa je znotraj dejanja opazoval potek predstave. Sistematično je kolekcioniral banalne predmete, jih vestno katalogiziral ter jih "ready made" procesiral. Ime gledališča Cricot 2 je izoblikoval iz zadenjskega branja besede "circ", cirkus, obroč, kolo, kolo kolesa. Tako bi lahko prevedli ime gledališča Cricot 2 = To je cirkus na kvadrat.

 

Metodološko je oblikoval vzorce nižjega reda, v svojih manifestih je razlagal, da vzpostavlja "resničnost nižjega reda". Poleg tega je izoblikoval gledališče "Gledališče-Nič". Poleg predstav je izoblikoval izvrstne happeninge - dogodke in dogajanja. Enega svojih prvih happeningov je izvedel na Triglavskem ledniku, ko se je na samem začetku šestdesetih let pridružil svojim jazzovskim prijateljem in obiskal Jazz festival na Bledu. Naj posebej poudarim, da ta "info" ni apokrif. Poleg tega je z metodo "emballge" zavijal svoje akterje in cele segmente scenografij v paketne materiale. To je počel pred konceptualistom Christom. Prepoznavne oblike je transformiral, "paketiral" v neprepoznavne oblike do tiste stopnje, ko smo jih v scenskem prostoru le še slutili.

 

Poleg tega je vzpostavil v svojih predstavah in happeningih še jezik informela, akcionistično umetnost. Uprizarjal je sezname, popise, kataloge, formularje. Skozi sezname, popise, kataloge, formularje je uprizarjal državo. Zanj je bila država le poslovanje, nenehno poslovanje in nič drugega. Poleg tega je na koncu svoje biografije poimenoval ves svoj napor kot Gledališče mrtvih. Vse to je seštel v predstavah "Mrtvi razred" in "Danes je moj rojstni dan", na kateri je tudi umrl.

 

To ni komentar o umetniku Tadeuszu Kantorju, to je predvsem komentar o transmisji njegovega umetniškega dela v resničnost, posledično v arhitekturo. Iz arhitekture pa je razviden prehod iz ranega arhitekturnega modernizma v visoki modernizem. Vsak stil se sešteje in zaključi v arhitekturi. Če nima realizacije v arhitekturi, ga sploh težko razumemo kot stil, kot stilno formacijo.

 

Cricoteca. Cricoteka.

 

In zdaj zadnji stavek: Bolj didaktično se tega ne bi moglo videti drugje kot se to vidi v arhitekturi Dokumentacijskega in umetniškega centra Tadeusza Kantorja v Krakovu (vir).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
London po Londonu
6
22.03.2017 23:59
Natanko leto dni po terorističnih napadih v Bruslju se je zgodil nov incident v Londonu, ki bi utegnil prav tako imeti podobno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Vsi mi smo Američani
4
19.03.2017 11:59
Če napišem, da smo vsi američani, potem hočem reči, da je vse kar vsak dan delamo, mislimo ali oblačimo, na takšen ali drugačen ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Kapitalska patologija stolpnic: čim manj stroškov za čim več vsebin
3
19.03.2017 07:25
Vstopimo v sredico komentarjakarbrez uvoda, v svet stolpnic, v svet urbanih inovacij. To je tekst o njihovi lepoti in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Obletnice: Jože Pučnik in Nova revija
1
18.03.2017 15:13
Jože Pučnik je bil hkrati svobodoljuben in konservativen politik. V Novi reviji,pozneje pa v državni politiki si je prizadeval ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Milojka, prihaja Gorski zdravnik, čas je za zdravstveno reformo!
2
16.03.2017 00:57
Morda niste vedeli, toda danes popoldne pride v Ljubljano znameniti Gorski zdravnik, der Bergdoktor. V Mercator v Šiško, kjer bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nekaj preprostih dejstev o "državni pomoči" Cimosu
23
14.03.2017 22:59
Državna pomoč in Cimos je verjetno ena izmed najbolj pogostih besednih zvez zadnjihtednov. Ne mine dan, da ne bi vsaj nekajkrat ... Več.
Piše: Bine Kordež
Makedonski sod smodnika: vroča politična kuhinja, v katero se mešata Albanija in Kosovo
6
12.03.2017 22:00
Ker iz Makedonije prihajajo vedno bolj zaskrbljujoče informacije o politični krizi, ki je nedavne parlamentarne volitve nikakor ... Več.
Piše: Ivanka Dodovska
Če želiš igrati nogomet, začneš iskati nogometaše. Če želiš plesati, iščeš plesalke. Če želiš vojno, začneš iskati vojake.
11
12.03.2017 12:00
Naborništvo prikazujejo kot nekaj, s čimer bi fante rešili odvisnosti od računalnikov, jih prisilili, da bi se več gibali, bolj ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Katedrala socializma: neverjetna zgodba Ivane Tomljenović
0
11.03.2017 23:23
Še preden bom vstopil v današnji komentar, objavljam v uvodu neplačan oglas:Obiščite Zagreb, to elegantno evropsko prestolnico, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova Evropa po Versaillesu: tesno povezana sedmerica, okoli katere bo krožila revna periferija?
10
10.03.2017 23:59
Naš diplomatski komentator je pod drobnogled vzel sporočilo nedavnega srečanja štirih evropskih voditeljev v kraju, kjer so ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Moške kvote: Biti moški v današnji slovenski družbi je greh!
6
05.03.2017 11:55
Je naša družba moška? Ne, ženska je. V provokativnem romanu Podreditev Michela Houellebecqa - slovenski prevod je z nekaj zamude ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Prvih 100 let Bauhausa: Itten-Gropiusov paradoks
15
04.03.2017 23:59
Naportalu+z današnjim dnem začenjam s slavji ob stoletnici ustanovitve umetniške šoleBauhausiz leta 1919. Kmalu bo minilo sto ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Negotovi slovensko-evropski objem v grozeči senci nove železne zavese
9
03.03.2017 21:30
JunckerjevaBela knjigani prebudila posebne pozornosti pri slovenskih voditeljih. Morda ne verjamejo, da prihaja čas odločitev in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pismo Miru Cerarju bržkone ne bo ničesar spremenilo, toda določene stvari je pač treba napisati
17
01.03.2017 00:00
Spoštovani predsednik vlade, nikoli si nisem mislil, da bova kdaj tako komunicirala. Toda ker te drugače ne morem več doseči, se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Also sprach Ivan Lotrič, Tako je govoril Ivan Lotrič
1
26.02.2017 06:00
Današnji komentar je v celoti posvečenIvanu Lotriču, človeku, ki svojega glasu ni nikoli oddaljil od svojega govora, od smisla ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropska zavest in totalitarizem
15
25.02.2017 06:00
Tri različne resolucije pozivajo evropske države, naj vlagajo več naporov v preučevanje evropske zgodovine 20. stoletja. Torej v ... Več.
Piše: Keith Miles
Vizija 2050: ali se res samo po poti strankarstva lahko naredi korak k boljši demokraciji?
7
22.02.2017 23:25
Trump lahko besediči na konferenci za novinarje, se heca z mediji, jih ošteva in graja; enako lahko to počneta ali Janša ali ... Več.
Piše: Miha Burger
Zakaj sem javno podprl Gorana Klemenčiča in zakaj bi iz načelnih razlogov to storil še enkrat
32
22.02.2017 02:16
Kaj je za oblastno oligarhijo lepšega od takšne plehke opozicije, ki vedno skoči na prvo žogo, ni pa sposobna zaznati dejanskega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kako novi zdravstveni prispevek "popravlja" lani uvedeno davčno razbremenitev
13
21.02.2017 01:45
V lanskem letu so potekale dolgotrajne razprave, kako spremeniti dohodninsko lestvico. Z njo se je želelobolje nagradili ključne ... Več.
Piše: Bine Kordež
Hlastaš za zrakom, ker veš, da si na varnem
0
19.02.2017 14:24
Črni kvadrat, eden od osnovnih formativov suprematizma. Črna barva, ki ga določa, je zgrajena iz osnovnih barv, ki to niso. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Predsednik Židan je res amater: poslanec Han je tisti, ki biznisira in kadruje ustavne sodnike!
Uredništvo
Ogledov: 2.801
02/
Reševanje Cimosa ni le nacionalna katastrofa. Je bistveno več od tega. Je simptom strateške bebavosti in operativne nesposobnosti slovenske države.
Marko Golob
Ogledov: 2.033
03/
Slovenska vojska na tleh: sprenevedanje krivcev za katastrofo se mirno nadaljuje
Marko Novak
Ogledov: 1.685
04/
Nekaj preprostih dejstev o "državni pomoči" Cimosu
Bine Kordež
Ogledov: 1.585
05/
Milojka, prihaja Gorski zdravnik, čas je za zdravstveno reformo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.539
06/
Z lansko izgubo Kliničnega centra bi lahko pokrili 25.000 plač medicinskih sester!
Uredništvo
Ogledov: 1.328
07/
Sramota! Kako profesorsko vlado Mira Cerarja pred ustavnim sodiščem zlahka postavimo na laž!
Uredništvo
Ogledov: 1.220
08/
London po Londonu
Iztok Mirošič
Ogledov: 847
09/
Vsi mi smo Američani
Oskar Salobir
Ogledov: 887
10/
Za rešetkami Erdoganovega avtoritarnega režima ječi že okoli 200 turških novinarjev in urednikov
Ariana Ferfila
Ogledov: 860