Komentar

Kantorjev cirkus na kvadrat sredi Varševskega pakta

Za Tadeusza Kantorja, konstruktorja ranega modernizma, je bila država le poslovanje, nenehno poslovanje in nič drugega. Poleg tega je na koncu svoje biografije poimenoval ves svoj napor kot Gledališče mrtvih. Vse to je seštel v predstavah "Mrtvi razred" in "Danes je moj rojstni dan", na kateri je tudi umrl.

21.01.2017 23:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Tadeusz Kantor   Cricoteka   NSK   Edinbourg   Sean Connery   Poljska   modernizem

Foto: Wojciech Plewiński

To ni komentar o umetniku Tadeuszu Kantorju, to je predvsem komentar o transmisji njegovega umetniškega dela v resničnost.

Pozor! Današnji komentar ima dva uvoda. Poleg tega vas naprošam, da ste pozorni na zadnji stavek komentarja. Prvi uvod: To je tekst o prehodu iz stilne formacije ranega modernizma v visoki modernizem. Sam sem sodeloval v zaključnih procesih dekonstrukcije prvega. Visoki modernizem pa je moje osnovno stanje v umetnosti tudi takrat, ko komentiram umetnost. Modernizem v vseh oblikah je enako ateizem. Modernizem vseh oblik je enakost vseh spolov, ne samo moškega in ženskega. Dovolite mi, da vas še enkrat pozovem, da ne dovolimo real-kapitalistom, da nam razvrednotijo modernistične dosežke iz svojih pozlačenih barokoko penthousov. Pripravimo se na veliko zbranost, predvsem zato, ker smo bili v času preboja iz ranega modernizma v visoki modernizem s pomočjo črnomašniških hitlerjanskih blodenj že večkrat poraženi, skoraj zaustavljeni, onemogočeni.

 

In zdaj drugi uvod: Cricoteka, Cricoteka! Dobrodošli v rani modernistični svet. Naj vas spomnim, da se je vse začelo z razsvetljenstvom. Nekateri sicer menijo, da se je modernizem kot družbeni projekt zaključil že leta 1875, ko je Alexander Bell izumil telefon in se je svet dokončno združil. Sam pa menim, da se bo modernistični koncept v umetnosti logično iztekel šele sredi XXII. stoletja, ko bomo s pomočjo visokih tehnologij že lahko zaznavali občutljivo materijo in brez večjih težav prehajali skozi njene dimenzije. Stilno formacijo modernizem delim za potrebe komentiranja na Portalu PLUS na:

 

            a.) rani modernizem (1909 - 1995)

            b.) visoki modernizem (1995- 2095)

            c.) pozni modernizem (2095- 2150)

 

Če zdaj podaljšam oba uvoda v mojo temo komentarja: Ko sem iskal in našel v svojem "VHS arhivu" video kaseto s posnetkom gostovanja Neue Slowenische Kunst v Edinburghu davnega leta 1986, sem naletel pri njenem pregledovanju na kadre, za katere sploh nisem vedel, da obstajajo. Iz snežnega elektronskega šuma se mi je na ekranu prikazal tuj video spomin. V video sekvenci je nastopal italjansko-škotski galerist Richard Demarco. Taisti me je pravzaprav zaprosil, naj mu poiščem karkšenkoli dokument v zvezi z našim gostovanjem na Škotskem.

 

Opis video posnetka: Richard Demarco stoji pred projekcijskim platnom in predava o gledališču "Cricot 2" Tadeusza Kantorja. Demarco v kadru obuja spomin na predstavi "Lovelies and Dowdies" in "Mrtvi razred", ki sta gostovali na Edinburškem gledališkem festivalu. Na ekranu pokaže fotografijo,  kako je bil v predstavo "Lovelies and Dowdies" vključen filmski igralec Sean Connery. Istočasno opozori avditorij, da je bil v predstavo vključen tudi konceptualist Joseph Beuys, da pa žal ta fotografija ne obstaja. Na koncu pove, da mu je igralec Sean Connery finančno pomagal pri produkciji gostovanja gledališča "Cricot 2".

 

Seveda sem galeristu poslal posneteke, tako tiste s TV Channel 4 kot tiste s Seanom Conorryem, ki so pristali, sam ne vem, kako, v moji vidoteki. Vzporedno je Miha Turšič navezal stik s krakovskim arhivom Tadeusza Kantorja ter jih opozoril na to rariteto. Seveda so se v arhivu posnetka več kot razveslili, istočasno pa so nas obvestili, da se pripravljajo na gradnjo novega umetniškega centra, posvečenega delu Tadeusza Kantorja "Cricoteka", v katerem bo postavljena stalna postavitev njegovega življenskega dela. Tako bo celoten arhiv postal javno dostopen. Zgradili bodo Dokumentacijski in umetniški center Tadeusza Kantorja.

             

Digresija: Takrat sem za hip pomislil, ali bi bila slovenska kultura zmožna zgraditi gledališki umetniški center Mileta Koruna, v katerem bi bile postavljene njegove gledališke umetnine. Prikazala sta se mi nezgrajeni NUK II in razpadajoča SNG Drama. Tako da sem že v naslednjem trenutku razbil misel. Pozabi, sem si zaukazal. Konec digresije.

 

Tadeusz Kantor, konstruktor ranega modernizma, ni bil režiser dramskih besedil, temveč so bile vse njegove predstave seštevek vseh umetniških zvrsti, organiziranih v poezijo. Vsaka njegova predstava je bila monumetalna avantgardistična pesnitev. Pesnitev popolnega soglasja, popoln pesniški manifest. Bil je - pesnik - režiser - kompleks. Umetniško in generacijsko je pripadal "krakovski umetniški grupaciji", katere pogled je bil usmerjen v pariško umetniško falango. Geopolitično je Kantorja določal Varšavski pakt, vzhodni vojaški blok. Boljševiki so se v tistem času ohranjali na oblasti samo še s pomočjo militantnega stroja. Še preden je Tadeusz Kantor dopolnil svojih dvajset let, so konzervativni boljševiki že odstranili vse pionirje novega sveta s pozicij upravljanja, predvsem konstruktiviste in suprematiste. Upravljalci in odločevalci so od Oktobrske revolucije ohranili samo še Rdečo armado, ukinili pa so rdeči avantagardni umetniški eksperiment. Takoj, brez odlašanja - nemudoma! Toda ravno izolirani in anatemizirani izmi so bili tisti, ki so obsedali mladega in v odrasli dobi izkušenega Tadeusza Kantorja. Ti izmi so bili konstruktivizem, dadaizem, nadrealizem in umetnost informela.

 

V času socrealistične umetniške ideologije mladi Tadeusz Kantor preprosto ni mogel biti viden. Svoje gledališke predstave je postavljal na podoben način kot v času nacistične okupacije Poljske - ilegalno. Šele leta 1955 je vzpostavil svojo neodvisno gledališko skupino "Cricot 2", ki je takoj po II. veliki vojni začela tematizirati absurdistični katastrofizem vsega bodočega. Tako je Kantor postal MC svojih gledaliških predstav, bil je dirigent igralskemu ansamblu, istočasno pa je znotraj dejanja opazoval potek predstave. Sistematično je kolekcioniral banalne predmete, jih vestno katalogiziral ter jih "ready made" procesiral. Ime gledališča Cricot 2 je izoblikoval iz zadenjskega branja besede "circ", cirkus, obroč, kolo, kolo kolesa. Tako bi lahko prevedli ime gledališča Cricot 2 = To je cirkus na kvadrat.

 

Metodološko je oblikoval vzorce nižjega reda, v svojih manifestih je razlagal, da vzpostavlja "resničnost nižjega reda". Poleg tega je izoblikoval gledališče "Gledališče-Nič". Poleg predstav je izoblikoval izvrstne happeninge - dogodke in dogajanja. Enega svojih prvih happeningov je izvedel na Triglavskem ledniku, ko se je na samem začetku šestdesetih let pridružil svojim jazzovskim prijateljem in obiskal Jazz festival na Bledu. Naj posebej poudarim, da ta "info" ni apokrif. Poleg tega je z metodo "emballge" zavijal svoje akterje in cele segmente scenografij v paketne materiale. To je počel pred konceptualistom Christom. Prepoznavne oblike je transformiral, "paketiral" v neprepoznavne oblike do tiste stopnje, ko smo jih v scenskem prostoru le še slutili.

 

Poleg tega je vzpostavil v svojih predstavah in happeningih še jezik informela, akcionistično umetnost. Uprizarjal je sezname, popise, kataloge, formularje. Skozi sezname, popise, kataloge, formularje je uprizarjal državo. Zanj je bila država le poslovanje, nenehno poslovanje in nič drugega. Poleg tega je na koncu svoje biografije poimenoval ves svoj napor kot Gledališče mrtvih. Vse to je seštel v predstavah "Mrtvi razred" in "Danes je moj rojstni dan", na kateri je tudi umrl.

 

To ni komentar o umetniku Tadeuszu Kantorju, to je predvsem komentar o transmisji njegovega umetniškega dela v resničnost, posledično v arhitekturo. Iz arhitekture pa je razviden prehod iz ranega arhitekturnega modernizma v visoki modernizem. Vsak stil se sešteje in zaključi v arhitekturi. Če nima realizacije v arhitekturi, ga sploh težko razumemo kot stil, kot stilno formacijo.

 

Cricoteca. Cricoteka.

 

In zdaj zadnji stavek: Bolj didaktično se tega ne bi moglo videti drugje kot se to vidi v arhitekturi Dokumentacijskega in umetniškega centra Tadeusza Kantorja v Krakovu (vir).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Ustavimo konje: Intelektualna poštenost in neznosna lahkotnost obtoževanja
0
10.07.2020 00:47
Ko je Janševa vlada sprejela omejevalne ukrepe proti koronavirusu, mi je zaskrbljen prijatelj izItalijeposlal članek (ki se je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
16
08.07.2020 23:30
Ideja o podvigu, s katerim bi z oblasti spravili janšistične fašiste, predstavlja največji možni mentalni domet naše dvorne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
8
08.07.2020 11:30
V Sloveniji se je obsedenost z oblastjo obdržala do današnjih dni, saj privrženci revolucionarnih tradicij začno s protesti in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
26
06.07.2020 00:30
Napovedovali so tesen izid, morda celo zmago opozicijskih socialistov, ki so šli na volitve s koalicijo Restart, pa se je na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko sem na odru in so vame uprte stotine oči, se šele zavem, da zares obstajam!
13
04.07.2020 21:59
Katarina Stegnar povezuje svojo osebno obliko z natančno nadzorovanim izjavljanjem. Tudi takrat, ko se v njej sproži ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 5.269
02/
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.651
03/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.660
04/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.911
05/
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
Uredništvo
Ogledov: 1.794
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.878
07/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.555
08/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.480
09/
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.277
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 1.112