Če pogledate desno fotografijo na uvodnem kolažu, boste prebrali, da gre po hodniku, kjer je bilo pred dnevi 16 stopinj, celo za urgentno pot. Lahko si samo predstavljate zdravstveni izhod bolnika, ki potrebuje takojšnje oživljanje, kjer šteje vsaka sekunda, ki ga morajo po urgentni poti, polni postelj in čakajočih bolnikov, peljati do sobe za oživljanje. Prav zaradi teh nevzdržnih razmer so se tokrat na nas obrnili nekateri pacienti, hkrati pa alarmantne novice o katastrofalnem stanju vseskozi prihajajo tudi od preutrujenega osebja UKC Ljubljana. Seveda ne od tistih predstojnikov in funkcionarjev, ki čez vikend smučajo v tujini, ampak od zdravnikov in drugega osebja, ki jim za bolnike ni vseeno. Ker v prenatrpanih ambulantah IPP ponovno ni bilo prostora, so bolnike prejšnji teden znova začeli zlagati najprej na zunanji hodnik, ko je postalo stanje nevzdržno tudi tam, pa celo na notranjega. Bolniki so ležali praktično eden prek drugega. V vrsti je bilo zvečer za večerno ekipo "pripravljenih" rekordnih 30 bolnikov. Urgentni bolniki so premraženi ure in ure ležali na improviziranih ležiščih. Kot bi v Sloveniji veljalo vojno stanje in bi bili v nekih drugih, izrednih razmerah. Kot da bi prišlo do naravne katastrofe bibličnih razsežnosti...

Vodstvo IPP, predvsem vodja dejavnosti Hugon Možina naj bi bil o katastrofalnem stanju ponovno obveščen, vendar se ponovno ni zgodilo nič. Gospoda po 15. uri naj ne bi bilo več na spregled, osebje in bolniki so bili ponovno prepuščeni sami sebi. Situacijo je morala tudi tokrat osebno reševati strokovna direktorica UKC Ljubljana Marija Miša Pfeifer, katere naloga v ljubljanskem kliničnem centru je vse prej kot osebno reševanje sramotnega problema, ki se mu reče IPP. Za to angažiranost gospe Pfeiferjevi seveda lahko izrečemo pohvale in priznanje, česar ne bi mogli reči za Hugona Možino, ki naj bi imel velike ambicije; želel naj bi postati šef celotnega novega urgentnega bloka UKC Ljubljana (če ga bo - glede na polžjo hitrost gradbenih del - seveda sploh dočakal). Zdravstveno osebje na urgenci se tega boji, saj menijo, da je bil Možina zaradi svoje pasivnosti že doslej za IPP vse prej kot idealen predstojnik.

Pacienti so ležali celo na hodniku, kjer je urgentna pot...

Resda smo v času gripe, ki je vodstvo naše bolnišnice spet "presenetila" (podobno kot vsako zimo sneg "preseneti" cestarje), temu primeren je bil tudi večji naval na IPP. Toda dejansko gre za problem, ki nima neposredne zveze z zimsko epidemijo gripe, temveč je ključno to, da na ljubljanski urgenci bolnikov nimajo kam sprejemati. Po naših informacijah naj bi imela Interna klinika, ki je prva sprejemna lokacija za bolnike iz IPP, celo računalniški program za nadzor nad posteljami (t.i. bed management), vendar naj bi realno stanje klinike tajile. Predvsem naj bi realno stanje tajil KO za kardiologijo, od koder prihajajo že znane zgodbe o katastrofalno preplačanih žilnih opornicah iz afere Zorman (kjer je na letni ravni iz UKC izpuhtelo 2,5 milijona davkoplačevalskih evrov). Prav ta afera je trenutno predmet preiskovalne parlamentarne komisije, kjer je poslanka Jelka Godec v treh nadaljevanjih, predvsem pri izvajanjih in izvijanjih Brigite Čokl, Simona Vrhunca in Bojana Urana odlično razgrnila vso bedo socialistično-pajdaških balkanskih poslov. Mimogrede: ker o parlamentarni preiskovalni komisiji in njenih izsledkih naši "mainstream" mediji po pričakovanjih ne poročajo, bomo o tem kmalu objavili natančno analizo na Portalu PLUS!

Če se vrnemo k problemu postelj: v četrtek naj bi samo na KO za kardiologijo razpolagali zgolj s petimi prostimi posteljami, vendar so jih pred izčrpanim osebjem IPP po naših informacijah skrivali (!) Bolnikov niso želeli sprejeti. Po navedbah naših virov iz UKCL je razlog za tako sramotno dejanje povsem preprost: če zasedeš posteljo z ubogo staro ženico iz urgence, ki zdravniku zaradi revščine ne more dati niti vrečke kave, in bo ležala na oddelku zaradi pljučnice in srčnega popuščanja več tednov, na to isto posteljo kakopak ne moreš sprejemati bolnikov, ki jim vstaviš preplačan stent ali dva, preplačano srčno zaklopko in jih v nekaj dneh odpustiš domov. Si predstavljate, koliko manj denarja bi se nateklo v žepe nekaterih v tem času, če bi bolniki iz urgence zasedali kar 5 takšnih postelj?! Če se vam ob branju obrača želodec in vas sili k bruhanju, vas moramo razočarati do konca: prav nič si ne izmišljujemo, to je realna slika našega skorumpiranega "javnega" zdravstva!

Medtem, ko bo ob Slovenski cesti v središču Ljubljane do konca septembra s srbskim denarjem zgrajen 20-nadstropni luksuzni hotel s petimi zvezdicami, odlično restavracijo, bazenom v 19. nadstopju in razgledom na Jankovićevo Ljubljano, taisto "najlepše mesto na svetu" niti po sedmih letih, kolikor ob Kliničnem centru že stoji gradbišče, še nima novega urgentnega bloka. Kaj nam to pove o mestni, predvsem pa državni oblasti? To, da je urgenca pozabljena sirota. Za urgenco porabljen denar je za "poslovneže", ki se v ozadju igrajo s slovenskim zdravstom, zagotovo izgubljen. To pa pomeni manj jaht, manj vil, manj luksuznih avtomobilov. Iz vašega denarja, dragi bralci, davkoplačevalci in spoštovana nadškofa. Zakaj izgubljen oziroma zakaj prav na urgenci? Vas zanima? Odgovor vas bo spet spravil na rob obupa (ali pa, upamo, nekega lepega dne pognal na ulice demonstrirat proti organiziranemu kriminalu, ki nam je ugrabil državo): na urgenci se ne uporabljajo medicinski pripomočki in materiali, ki bi se jih dalo s kontroliranimi javnimi razpisi in umetnim vzdrževanjem previsokih cen masovno uporabljati ter tako generirati velike količine preplačanega denarja za člane zdravniško-dobaviteljske mafije, kot so osebke, ki to mirno počnejo že četrt stoletja lepo poimenovali mladi zdravniki v pismu, nedavno naslovljenem na poslanke in poslance državnega zbora (o čemer enkrat drugič).

"Reforma" Milojke Kolar Celarc zagotovo ne bo preprečila prečrpavanja denarja iz javnega zdravstva.

Alarmantni znak, da zmanjkuje denarja za "poslovneže", ki črpajo davkoplačevalske evre iz našega javnega zdravstva, je prav zdravstvena reforma. Reforma, ki jo je konec tedna, po vseh pretečenih rokih zmagoslavno predstavila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Ob tem ni pozabila povedati, da je to prva zdravstvena reforma po 24 letih. Kar le potrjuje našo dosedanjo tezo: dokler je denar bil, so botri (po)skrbeli, da se ni nič spremenilo in da so "posli" tekli kot namazani. Davkoplačevalski evri so se stekali na skrite račune v tujini...Dokler je bil denar. Zdaj, ko ga primanjkuje, so naredili zgodovinski "reformni" zakon, s katerim bodo denar od zasebnih zavarovalnic pretočili v javno sfero ter tako omogočili nov vir za "posle" še naprej. Veliko denarja. Vašega, seveda.

In kje v tej reformi je načrt, kako po hitrem postopku končati ljubljansko urgenco? Kako ukiniti korupcijo in zagotoviti, da bi lahko z isto količino denarja razširili košarico pravic? Kje v tej reformi je program, ki bi zagotovil sredstva in pospešil raziskave v slovenski medicini? Kje je program za skrajšanje čakalnih vrst? Nikjer. Kajti ljudi, ki se že četrt stoletja delajo norca iz nas, ne zanima nič, še najmanj stroka, raziskave ali razvoj. Zanima jih le denar. Rabote postajajo vedno bolj transparentne, mehanizmi vedno bolj razkriti, ljudstvo pa vse to še naprej mirno opazuje.

Svoje so pristavili tudi zdravniki. Po novem ne bo več brezplačnega drugega mnenja. Boste videli, kako bodo, če zakon uspe, kot gobe po dežju vznikale zdravniške firme, ki bodo ponujale t.i. drugo mnenje. Z Milojkino "reformo" bo v našem javnem zdravstvu še naprej tekla ista korupcija, samo z drugačnim mehanizmom in majhno kozmetično razliko: odslej vam bodo denar kradli direktno iz vaše denarnice in ne več iz davkoplačevalskega žaklja.