Komentar

Primer Juncker: V Evropski uniji se na oblast povzpnejo ravno najslabši

Kot Luksemburžan sem v prvih osemnajstih letih mojega življenja poznal le enega predsednika vlade: Jeana-Clauda Junckerja, trenutnega predsednika Evropske Komisije. Ravno zato vam lahko povem, da Juckerjeva jeza in ostrina ob izstopu Velike Britanije iz Evropske Unije nista vredni niti približno toliko medijske pozornosti, kot je dobivata.

23.01.2017 21:46
Piše: Bill Wirtz
Ključne besede:   Bill Wirtz   Luksemburg   Jean-Claude Juncker   EU

Foto: Jean Francois Badias

Jean-Claude Juncker ni bolezen, pač pa simptom. Prava bolezen je moč.

Jean-Claude Juncker pooseblja vse, kar je narobe s politiko, kot jo poznamo. Kot študent prava, ki ni nikoli služboval kot pravnik, je postal tajnik velike, desnosredinske stranke (z enako ideološko usmeritvijo kot nemška kanclerka Angela Merkel), nato pa sta ga pod svoje okrilje vzela najprej bivši luksemburški premier, potem pa še nekdanji predsednik Evropske Komisije Jacques Santer. Juncker tako v državni upravi deluje že več kot trideset let. Ob tem je trenutni šef evropske izvršilne oblasti vedno bil - in še vedno je - neprekosljivo priljubljen v svoji domovini, majhnem Luksemburgu. Na primer, ko je v državi leta 2005 potekal refendum o evropski ustavi, je Juncker kampanjo gradil na svojem kultu osebnosti z grožnjo odstopa iz premierskega stolčka v primeru zmage nasprotne strani.

 

Čeprav se morda v drugih državah, kot je Velika Britanija, taka poteza sliši kot logičen odziv na poraz, pa so bili luksemburški volilci prestrašeni. Spraševali so se, le kaj bodo naredili, če Jucker odstopi. Takratni predsednik vlade jih je namreč uspel prepričati, da je veljava Luksemburga v svetu povezana neposredno z njim. Kot rezultat je tako več kot 56% volilcev na refendumu glasovalo v prid ratifikacije evropske ustave.

 

Spomnimo se tudi Junckerjevega dejanskega odstopa leta 2013 ob obveščevalnem škadalu, v katerem je tajna služba znova in znova sistematično izvajala nezakonite operacije. Ne glede na to, da obveščevalci odgovarjajo le predsedniku vlade, Jucker nase ni prevzel nobene krivde. Ko so ga soočili s 140 strani dolgim poročilom o njegovih napakah in odgovornosti, ker ni posredoval, je ponovno izpostavil le svoje izjemne vodstvene sposobnosti. Kdo bi sploh slišal za Luksemburg, če ga ne bi vodil mogočni Juncker, je vprašal. Tako je namesto, da bi se lotil reševanja situacije doma, raje pobegnil iz države in obiskal svoje prijatelje v mednarodni skupnosti, da bi znova dokazal svojo pomembnost v Evropskem svetu. Saga se je končala, ko so se ga njegovi koalicijski partnerji, socialisti, končno naveličali in umazali Junckerjevo brezhibno kariero.

 

V Evropski Uniji velja nenapisano pravilo, da mora posameznik najprej izgubiti volitve, da lahko postane del Komisije, in trenutni predsednik je še en primer, ki to pravilo potrjuje. Juncker sicer leta 2013 po svojem odstopu ni izgubil volitev – njegova stranka je prevladala z več kot tretjino glasov –, pač pa so z majhno večino koalicijo uspele sestaviti tri opozicijske stranke, kar je Junckerja in njegovo Krščansko-socialno-ljudsko stranko odstranilo iz oblasti. Ne glede na vse to, pa bi se Junckerjevo imenovanje na mesto predsednika Evropske Komisije zgodilo v vsakem primeru.

 

Večino zastraševanja o tem, kaj se bo zgodilo Združenemu kraljevstvu, če se odloči zapustiti Evropsko unijo, je pri britanskih volilcih naletelo na gluha ušesa (prav tako se do danes številni napovedani črni scenariji tudi niso udejanili). Večina jih je komaj vedela, kdo Juncker sploh je; bivši luksemburški premier se ni zavedal, da je njegov proevropski vpliv zunaj Luksemburga minimalen. Politična realnost je z veliko prevlado pokončala Junckerjev idealizem. Enako se bo zgodilo tudi med pogajanji med novo britansko vlado, ko bosta nemški Volkswagen in belgijskia Stella Artois želela ostati na britanskem trgu. Tokrat se Juncker ne pogaja z volilnim telesom, ki šteje 300.000 ljudi, ampak s petim največjim gospodarstvom na svetu.

 

Trenutni predsednik Evropske Komisije je mojster pretvarjanja; želi si, da bi ga javnost enačila z Jeanom Monnetom ali Robertom Schumanom. Bolj kot karkoli drugega pa si želi stari model Evropske unije in prepričan je, da bo to dosegel z zastreševalnimi pristopi, ki jih je uporabljal v Luksemburgu.

 

Realnost mu bo ponovno pokazala, da živi v zmoti.

 

Žal pa samo Junckerjev odstop s trenutnega položaja, kot ga zahteva češki zunanji minister, ne bi niti približno rešil osnovnega problema koncentracije moči v Evropski uniji. Moč veliko pogosteje pokvari dobre ljudi, kot pa privablja slabe. Friedrich Hayek je nekoč dejal: "Tisti, ki nimajo vesti in zadržkov, so na dobri poti do uspeha." Te besede bolje kot karkoli opišejo to burko, v kateri so upokojeni politični veljaki z oblasti držav članic izstreljeni na najvišje položaje v Evropski uniji. Če kaj, Jean-Claude ni bolezen, pač pa simptom. Prava bolezen je moč.

 

 

Luksemburžan Bill Wirtz je študent prava na Universite de Lorraine v Nancyju v Franciji. Piše tudi svoj blog (vir). Izvirni tekst je bil objavljen v Washington Examiner (vir), na avtorjevo željo je tekst v slovenščino prevedel Marko Čuš Babič.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
4
25.10.2020 11:00
Ta prispevek je odziv na nedavno javno mnenje Ivana Simiča, ki je bilo 20. oktobra 2020 pod naslovom Koliko solz, besed obupa, ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Vsi smo del razvoja razsvetljenskega sveta, ki nas brani pred religioznimi in ideološkimi patologijami.
2
24.10.2020 21:00
Maska je vodilni specializiran medij, namenjen scenski umetnosti v Srednji Evropi, ki vseobsežno obravnava izbrane teme in jih v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
6
23.10.2020 21:00
Debet in kredit res pomenita ravnotežje in to je tisto, kar potrebujemo v tem trenutku, ko se spopadamo s pandemijo novega ... Več.
Piše: Keith Miles
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
11
22.10.2020 21:20
Izhodišča za program Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo je dokument, v katerem avtorji po začetni oceni stanja v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
13
21.10.2020 20:00
Ko v skupnost udari huda kognitivna disonanca, sta možnosti samo dve. Kakšna razpade na plemena, ki se najprej zmerjajo, potem ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
26
20.10.2020 21:00
Nastopil je čas za imena odgovornih za blamažo Fursa, za uničena življenja, za uničene družine, za (ne)znane bolezni, za vse ... Več.
Piše: Ivan Simič
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
8
19.10.2020 22:45
Vsak dan smo bližje trenutku, ko ne bo imelo več nobenega smisla iskati razlogov in krivcev za to, da smo kot država in nacija ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
22
18.10.2020 20:28
Slovenija se sooča s silovitim drugim valom Covida. Lahko bi rekli, da je bila naša fašistoidna vlada očitkom navkljub premalo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
19
18.10.2020 11:00
Naš predsednik vlade javnost redko sploh ogovori. Popolno nasprotje komunikacije in odnosa do državljanov, kakršnega vodi na ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kvartet med epidemijo: Predstava, ki je ne bo nihče nikoli videl
2
17.10.2020 20:40
Pred menoj je knjiga, namenjena predstavi, ki je ne bo nihče nikoli videl. Knjiga je posebne vrste umetniško delo, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
18
14.10.2020 21:30
Neverjetno, ampak Karl V. Erjavec je ponovno postal predsednik upokojenske stranke še pred formalnim kongresom stranke, ki bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
8
13.10.2020 21:00
Po tridesetih letih in ne glede na volilni sistem bo potrebno rehabilitirati konservativni in konstruktivni del slovenskega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
3
11.10.2020 22:40
Oblast se ni odločila le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
16
11.10.2020 21:00
Slovenija je končno dobila načelno koalicijo, ki lahko prepreči zdrs v iliberalno demokracijo. Koalicija ustavnega loka (KUL) bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Elektrike ni. Vse je samo - magnetizem.
4
10.10.2020 21:00
V petindvajsetih letih odkar je zaključil svoje izobraževanje naSchool of Audio EngineeringvAmsterdamu, se je izoblikoval v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Drugi val je udaril med nas, čaka nas dolga in težka zima!?
17
09.10.2020 00:00
Navdušeno navijanje za Rogliča in Pogačarja v drugi polovici septembra je krivuljo okužb z novim koronavirusom že pred desetimi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kratek esej o plačah: Je nagrajevanje v Sloveniji pošteno in pravično?
3
07.10.2020 21:59
Ena najbolj pogostih debat bo vedno o poštenem in pravičnem nagrajevanju in obdavčevanju dohodkov. Pri tem si seveda poštenost ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik iz karantene: Prvo neposredno bitko s koronavirusom smo dobili, a vojna bo še prekleto dolga.
4
06.10.2020 21:44
Dan po koncu karantene je oblačen, a za nas sije sonce. Stran od množic se sprehodimo po mestu in uživamo na svobodi. Čakamo na ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Bi Trumpova zmaga na novembrskih volitvah res prinesla konec sveta, kot ga poznamo?
7
04.10.2020 23:00
Komentar smo prejeli nekaj ur pred uradnim sporočilom iz Bele hiše, da je bil predsednik Donald Trump pozitiven na testu za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismeni, polpismeni in nepismeni: Če ne bomo brali, nas bo pač pobralo
8
04.10.2020 11:00
Po bralni pismenosti odraslih se Slovenci spotikamo na dnu lestvice razvitih držav, ki so članice združenja OECD. Najbolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 4.660
02/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.460
03/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.262
04/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.125
05/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 2.320
06/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 2.152
07/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.951
08/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.261
09/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.106
10/
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
Keith Miles
Ogledov: 897