Komentar

Primer Juncker: V Evropski uniji se na oblast povzpnejo ravno najslabši

Kot Luksemburžan sem v prvih osemnajstih letih mojega življenja poznal le enega predsednika vlade: Jeana-Clauda Junckerja, trenutnega predsednika Evropske Komisije. Ravno zato vam lahko povem, da Juckerjeva jeza in ostrina ob izstopu Velike Britanije iz Evropske Unije nista vredni niti približno toliko medijske pozornosti, kot je dobivata.

23.01.2017 21:46
Piše: Bill Wirtz
Ključne besede:   Bill Wirtz   Luksemburg   Jean-Claude Juncker   EU

Foto: Jean Francois Badias

Jean-Claude Juncker ni bolezen, pač pa simptom. Prava bolezen je moč.

Jean-Claude Juncker pooseblja vse, kar je narobe s politiko, kot jo poznamo. Kot študent prava, ki ni nikoli služboval kot pravnik, je postal tajnik velike, desnosredinske stranke (z enako ideološko usmeritvijo kot nemška kanclerka Angela Merkel), nato pa sta ga pod svoje okrilje vzela najprej bivši luksemburški premier, potem pa še nekdanji predsednik Evropske Komisije Jacques Santer. Juncker tako v državni upravi deluje že več kot trideset let. Ob tem je trenutni šef evropske izvršilne oblasti vedno bil - in še vedno je - neprekosljivo priljubljen v svoji domovini, majhnem Luksemburgu. Na primer, ko je v državi leta 2005 potekal refendum o evropski ustavi, je Juncker kampanjo gradil na svojem kultu osebnosti z grožnjo odstopa iz premierskega stolčka v primeru zmage nasprotne strani.

 

Čeprav se morda v drugih državah, kot je Velika Britanija, taka poteza sliši kot logičen odziv na poraz, pa so bili luksemburški volilci prestrašeni. Spraševali so se, le kaj bodo naredili, če Jucker odstopi. Takratni predsednik vlade jih je namreč uspel prepričati, da je veljava Luksemburga v svetu povezana neposredno z njim. Kot rezultat je tako več kot 56% volilcev na refendumu glasovalo v prid ratifikacije evropske ustave.

 

Spomnimo se tudi Junckerjevega dejanskega odstopa leta 2013 ob obveščevalnem škadalu, v katerem je tajna služba znova in znova sistematično izvajala nezakonite operacije. Ne glede na to, da obveščevalci odgovarjajo le predsedniku vlade, Jucker nase ni prevzel nobene krivde. Ko so ga soočili s 140 strani dolgim poročilom o njegovih napakah in odgovornosti, ker ni posredoval, je ponovno izpostavil le svoje izjemne vodstvene sposobnosti. Kdo bi sploh slišal za Luksemburg, če ga ne bi vodil mogočni Juncker, je vprašal. Tako je namesto, da bi se lotil reševanja situacije doma, raje pobegnil iz države in obiskal svoje prijatelje v mednarodni skupnosti, da bi znova dokazal svojo pomembnost v Evropskem svetu. Saga se je končala, ko so se ga njegovi koalicijski partnerji, socialisti, končno naveličali in umazali Junckerjevo brezhibno kariero.

 

V Evropski Uniji velja nenapisano pravilo, da mora posameznik najprej izgubiti volitve, da lahko postane del Komisije, in trenutni predsednik je še en primer, ki to pravilo potrjuje. Juncker sicer leta 2013 po svojem odstopu ni izgubil volitev – njegova stranka je prevladala z več kot tretjino glasov –, pač pa so z majhno večino koalicijo uspele sestaviti tri opozicijske stranke, kar je Junckerja in njegovo Krščansko-socialno-ljudsko stranko odstranilo iz oblasti. Ne glede na vse to, pa bi se Junckerjevo imenovanje na mesto predsednika Evropske Komisije zgodilo v vsakem primeru.

 

Večino zastraševanja o tem, kaj se bo zgodilo Združenemu kraljevstvu, če se odloči zapustiti Evropsko unijo, je pri britanskih volilcih naletelo na gluha ušesa (prav tako se do danes številni napovedani črni scenariji tudi niso udejanili). Večina jih je komaj vedela, kdo Juncker sploh je; bivši luksemburški premier se ni zavedal, da je njegov proevropski vpliv zunaj Luksemburga minimalen. Politična realnost je z veliko prevlado pokončala Junckerjev idealizem. Enako se bo zgodilo tudi med pogajanji med novo britansko vlado, ko bosta nemški Volkswagen in belgijskia Stella Artois želela ostati na britanskem trgu. Tokrat se Juncker ne pogaja z volilnim telesom, ki šteje 300.000 ljudi, ampak s petim največjim gospodarstvom na svetu.

 

Trenutni predsednik Evropske Komisije je mojster pretvarjanja; želi si, da bi ga javnost enačila z Jeanom Monnetom ali Robertom Schumanom. Bolj kot karkoli drugega pa si želi stari model Evropske unije in prepričan je, da bo to dosegel z zastreševalnimi pristopi, ki jih je uporabljal v Luksemburgu.

 

Realnost mu bo ponovno pokazala, da živi v zmoti.

 

Žal pa samo Junckerjev odstop s trenutnega položaja, kot ga zahteva češki zunanji minister, ne bi niti približno rešil osnovnega problema koncentracije moči v Evropski uniji. Moč veliko pogosteje pokvari dobre ljudi, kot pa privablja slabe. Friedrich Hayek je nekoč dejal: "Tisti, ki nimajo vesti in zadržkov, so na dobri poti do uspeha." Te besede bolje kot karkoli opišejo to burko, v kateri so upokojeni politični veljaki z oblasti držav članic izstreljeni na najvišje položaje v Evropski uniji. Če kaj, Jean-Claude ni bolezen, pač pa simptom. Prava bolezen je moč.

 

 

Luksemburžan Bill Wirtz je študent prava na Universite de Lorraine v Nancyju v Franciji. Piše tudi svoj blog (vir). Izvirni tekst je bil objavljen v Washington Examiner (vir), na avtorjevo željo je tekst v slovenščino prevedel Marko Čuš Babič.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
London po Londonu
6
22.03.2017 23:59
Natanko leto dni po terorističnih napadih v Bruslju se je zgodil nov incident v Londonu, ki bi utegnil prav tako imeti podobno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Vsi mi smo Američani
4
19.03.2017 11:59
Če napišem, da smo vsi američani, potem hočem reči, da je vse kar vsak dan delamo, mislimo ali oblačimo, na takšen ali drugačen ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Kapitalska patologija stolpnic: čim manj stroškov za čim več vsebin
3
19.03.2017 07:25
Vstopimo v sredico komentarjakarbrez uvoda, v svet stolpnic, v svet urbanih inovacij. To je tekst o njihovi lepoti in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Obletnice: Jože Pučnik in Nova revija
1
18.03.2017 15:13
Jože Pučnik je bil hkrati svobodoljuben in konservativen politik. V Novi reviji,pozneje pa v državni politiki si je prizadeval ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Milojka, prihaja Gorski zdravnik, čas je za zdravstveno reformo!
2
16.03.2017 00:57
Morda niste vedeli, toda danes popoldne pride v Ljubljano znameniti Gorski zdravnik, der Bergdoktor. V Mercator v Šiško, kjer bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nekaj preprostih dejstev o "državni pomoči" Cimosu
23
14.03.2017 22:59
Državna pomoč in Cimos je verjetno ena izmed najbolj pogostih besednih zvez zadnjihtednov. Ne mine dan, da ne bi vsaj nekajkrat ... Več.
Piše: Bine Kordež
Makedonski sod smodnika: vroča politična kuhinja, v katero se mešata Albanija in Kosovo
6
12.03.2017 22:00
Ker iz Makedonije prihajajo vedno bolj zaskrbljujoče informacije o politični krizi, ki je nedavne parlamentarne volitve nikakor ... Več.
Piše: Ivanka Dodovska
Če želiš igrati nogomet, začneš iskati nogometaše. Če želiš plesati, iščeš plesalke. Če želiš vojno, začneš iskati vojake.
11
12.03.2017 12:00
Naborništvo prikazujejo kot nekaj, s čimer bi fante rešili odvisnosti od računalnikov, jih prisilili, da bi se več gibali, bolj ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Katedrala socializma: neverjetna zgodba Ivane Tomljenović
0
11.03.2017 23:23
Še preden bom vstopil v današnji komentar, objavljam v uvodu neplačan oglas:Obiščite Zagreb, to elegantno evropsko prestolnico, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova Evropa po Versaillesu: tesno povezana sedmerica, okoli katere bo krožila revna periferija?
10
10.03.2017 23:59
Naš diplomatski komentator je pod drobnogled vzel sporočilo nedavnega srečanja štirih evropskih voditeljev v kraju, kjer so ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Moške kvote: Biti moški v današnji slovenski družbi je greh!
6
05.03.2017 11:55
Je naša družba moška? Ne, ženska je. V provokativnem romanu Podreditev Michela Houellebecqa - slovenski prevod je z nekaj zamude ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Prvih 100 let Bauhausa: Itten-Gropiusov paradoks
15
04.03.2017 23:59
Naportalu+z današnjim dnem začenjam s slavji ob stoletnici ustanovitve umetniške šoleBauhausiz leta 1919. Kmalu bo minilo sto ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Negotovi slovensko-evropski objem v grozeči senci nove železne zavese
9
03.03.2017 21:30
JunckerjevaBela knjigani prebudila posebne pozornosti pri slovenskih voditeljih. Morda ne verjamejo, da prihaja čas odločitev in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pismo Miru Cerarju bržkone ne bo ničesar spremenilo, toda določene stvari je pač treba napisati
17
01.03.2017 00:00
Spoštovani predsednik vlade, nikoli si nisem mislil, da bova kdaj tako komunicirala. Toda ker te drugače ne morem več doseči, se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Also sprach Ivan Lotrič, Tako je govoril Ivan Lotrič
1
26.02.2017 06:00
Današnji komentar je v celoti posvečenIvanu Lotriču, človeku, ki svojega glasu ni nikoli oddaljil od svojega govora, od smisla ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropska zavest in totalitarizem
15
25.02.2017 06:00
Tri različne resolucije pozivajo evropske države, naj vlagajo več naporov v preučevanje evropske zgodovine 20. stoletja. Torej v ... Več.
Piše: Keith Miles
Vizija 2050: ali se res samo po poti strankarstva lahko naredi korak k boljši demokraciji?
7
22.02.2017 23:25
Trump lahko besediči na konferenci za novinarje, se heca z mediji, jih ošteva in graja; enako lahko to počneta ali Janša ali ... Več.
Piše: Miha Burger
Zakaj sem javno podprl Gorana Klemenčiča in zakaj bi iz načelnih razlogov to storil še enkrat
32
22.02.2017 02:16
Kaj je za oblastno oligarhijo lepšega od takšne plehke opozicije, ki vedno skoči na prvo žogo, ni pa sposobna zaznati dejanskega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kako novi zdravstveni prispevek "popravlja" lani uvedeno davčno razbremenitev
13
21.02.2017 01:45
V lanskem letu so potekale dolgotrajne razprave, kako spremeniti dohodninsko lestvico. Z njo se je želelobolje nagradili ključne ... Več.
Piše: Bine Kordež
Hlastaš za zrakom, ker veš, da si na varnem
0
19.02.2017 14:24
Črni kvadrat, eden od osnovnih formativov suprematizma. Črna barva, ki ga določa, je zgrajena iz osnovnih barv, ki to niso. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Predsednik Židan je res amater: poslanec Han je tisti, ki biznisira in kadruje ustavne sodnike!
Uredništvo
Ogledov: 2.801
02/
Reševanje Cimosa ni le nacionalna katastrofa. Je bistveno več od tega. Je simptom strateške bebavosti in operativne nesposobnosti slovenske države.
Marko Golob
Ogledov: 2.033
03/
Slovenska vojska na tleh: sprenevedanje krivcev za katastrofo se mirno nadaljuje
Marko Novak
Ogledov: 1.685
04/
Nekaj preprostih dejstev o "državni pomoči" Cimosu
Bine Kordež
Ogledov: 1.585
05/
Milojka, prihaja Gorski zdravnik, čas je za zdravstveno reformo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.539
06/
Z lansko izgubo Kliničnega centra bi lahko pokrili 25.000 plač medicinskih sester!
Uredništvo
Ogledov: 1.328
07/
Sramota! Kako profesorsko vlado Mira Cerarja pred ustavnim sodiščem zlahka postavimo na laž!
Uredništvo
Ogledov: 1.220
08/
London po Londonu
Iztok Mirošič
Ogledov: 847
09/
Vsi mi smo Američani
Oskar Salobir
Ogledov: 887
10/
Za rešetkami Erdoganovega avtoritarnega režima ječi že okoli 200 turških novinarjev in urednikov
Ariana Ferfila
Ogledov: 860