Komentar

Primer Juncker: V Evropski uniji se na oblast povzpnejo ravno najslabši

Kot Luksemburžan sem v prvih osemnajstih letih mojega življenja poznal le enega predsednika vlade: Jeana-Clauda Junckerja, trenutnega predsednika Evropske Komisije. Ravno zato vam lahko povem, da Juckerjeva jeza in ostrina ob izstopu Velike Britanije iz Evropske Unije nista vredni niti približno toliko medijske pozornosti, kot je dobivata.

23.01.2017 21:46
Piše: Bill Wirtz
Ključne besede:   Bill Wirtz   Luksemburg   Jean-Claude Juncker   EU

Foto: Jean Francois Badias

Jean-Claude Juncker ni bolezen, pač pa simptom. Prava bolezen je moč.

Jean-Claude Juncker pooseblja vse, kar je narobe s politiko, kot jo poznamo. Kot študent prava, ki ni nikoli služboval kot pravnik, je postal tajnik velike, desnosredinske stranke (z enako ideološko usmeritvijo kot nemška kanclerka Angela Merkel), nato pa sta ga pod svoje okrilje vzela najprej bivši luksemburški premier, potem pa še nekdanji predsednik Evropske Komisije Jacques Santer. Juncker tako v državni upravi deluje že več kot trideset let. Ob tem je trenutni šef evropske izvršilne oblasti vedno bil - in še vedno je - neprekosljivo priljubljen v svoji domovini, majhnem Luksemburgu. Na primer, ko je v državi leta 2005 potekal refendum o evropski ustavi, je Juncker kampanjo gradil na svojem kultu osebnosti z grožnjo odstopa iz premierskega stolčka v primeru zmage nasprotne strani.

 

Čeprav se morda v drugih državah, kot je Velika Britanija, taka poteza sliši kot logičen odziv na poraz, pa so bili luksemburški volilci prestrašeni. Spraševali so se, le kaj bodo naredili, če Jucker odstopi. Takratni predsednik vlade jih je namreč uspel prepričati, da je veljava Luksemburga v svetu povezana neposredno z njim. Kot rezultat je tako več kot 56% volilcev na refendumu glasovalo v prid ratifikacije evropske ustave.

 

Spomnimo se tudi Junckerjevega dejanskega odstopa leta 2013 ob obveščevalnem škadalu, v katerem je tajna služba znova in znova sistematično izvajala nezakonite operacije. Ne glede na to, da obveščevalci odgovarjajo le predsedniku vlade, Jucker nase ni prevzel nobene krivde. Ko so ga soočili s 140 strani dolgim poročilom o njegovih napakah in odgovornosti, ker ni posredoval, je ponovno izpostavil le svoje izjemne vodstvene sposobnosti. Kdo bi sploh slišal za Luksemburg, če ga ne bi vodil mogočni Juncker, je vprašal. Tako je namesto, da bi se lotil reševanja situacije doma, raje pobegnil iz države in obiskal svoje prijatelje v mednarodni skupnosti, da bi znova dokazal svojo pomembnost v Evropskem svetu. Saga se je končala, ko so se ga njegovi koalicijski partnerji, socialisti, končno naveličali in umazali Junckerjevo brezhibno kariero.

 

V Evropski Uniji velja nenapisano pravilo, da mora posameznik najprej izgubiti volitve, da lahko postane del Komisije, in trenutni predsednik je še en primer, ki to pravilo potrjuje. Juncker sicer leta 2013 po svojem odstopu ni izgubil volitev – njegova stranka je prevladala z več kot tretjino glasov –, pač pa so z majhno večino koalicijo uspele sestaviti tri opozicijske stranke, kar je Junckerja in njegovo Krščansko-socialno-ljudsko stranko odstranilo iz oblasti. Ne glede na vse to, pa bi se Junckerjevo imenovanje na mesto predsednika Evropske Komisije zgodilo v vsakem primeru.

 

Večino zastraševanja o tem, kaj se bo zgodilo Združenemu kraljevstvu, če se odloči zapustiti Evropsko unijo, je pri britanskih volilcih naletelo na gluha ušesa (prav tako se do danes številni napovedani črni scenariji tudi niso udejanili). Večina jih je komaj vedela, kdo Juncker sploh je; bivši luksemburški premier se ni zavedal, da je njegov proevropski vpliv zunaj Luksemburga minimalen. Politična realnost je z veliko prevlado pokončala Junckerjev idealizem. Enako se bo zgodilo tudi med pogajanji med novo britansko vlado, ko bosta nemški Volkswagen in belgijskia Stella Artois želela ostati na britanskem trgu. Tokrat se Juncker ne pogaja z volilnim telesom, ki šteje 300.000 ljudi, ampak s petim največjim gospodarstvom na svetu.

 

Trenutni predsednik Evropske Komisije je mojster pretvarjanja; želi si, da bi ga javnost enačila z Jeanom Monnetom ali Robertom Schumanom. Bolj kot karkoli drugega pa si želi stari model Evropske unije in prepričan je, da bo to dosegel z zastreševalnimi pristopi, ki jih je uporabljal v Luksemburgu.

 

Realnost mu bo ponovno pokazala, da živi v zmoti.

 

Žal pa samo Junckerjev odstop s trenutnega položaja, kot ga zahteva češki zunanji minister, ne bi niti približno rešil osnovnega problema koncentracije moči v Evropski uniji. Moč veliko pogosteje pokvari dobre ljudi, kot pa privablja slabe. Friedrich Hayek je nekoč dejal: "Tisti, ki nimajo vesti in zadržkov, so na dobri poti do uspeha." Te besede bolje kot karkoli opišejo to burko, v kateri so upokojeni politični veljaki z oblasti držav članic izstreljeni na najvišje položaje v Evropski uniji. Če kaj, Jean-Claude ni bolezen, pač pa simptom. Prava bolezen je moč.

 

 

Luksemburžan Bill Wirtz je študent prava na Universite de Lorraine v Nancyju v Franciji. Piše tudi svoj blog (vir). Izvirni tekst je bil objavljen v Washington Examiner (vir), na avtorjevo željo je tekst v slovenščino prevedel Marko Čuš Babič.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
2
12.12.2019 20:00
Za dobršen del slovenske javnosti jeJanez Drnovšeknajboljši predsednik vlade in utelešenje ideala uspešnega politika. ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
7
11.12.2019 21:00
Včeraj je imela avstralska zvezna država Novi Južni Wales enega najslabših dni v zgodovini. Dim je zatemnil mesto Sydney, ... Več.
Piše: Špela Adamič
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
4
09.12.2019 20:30
Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
28
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
9
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,283
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,680
03/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,518
04/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,687
05/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,387
06/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,442
07/
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
Špela Adamič
Ogledov: 763
08/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 737
09/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 686
10/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 2,007