Komentar

Primer Juncker: V Evropski uniji se na oblast povzpnejo ravno najslabši

Kot Luksemburžan sem v prvih osemnajstih letih mojega življenja poznal le enega predsednika vlade: Jeana-Clauda Junckerja, trenutnega predsednika Evropske Komisije. Ravno zato vam lahko povem, da Juckerjeva jeza in ostrina ob izstopu Velike Britanije iz Evropske Unije nista vredni niti približno toliko medijske pozornosti, kot je dobivata.

23.01.2017 21:46
Piše: Bill Wirtz
Ključne besede:   Bill Wirtz   Luksemburg   Jean-Claude Juncker   EU

Foto: Jean Francois Badias

Jean-Claude Juncker ni bolezen, pač pa simptom. Prava bolezen je moč.

Jean-Claude Juncker pooseblja vse, kar je narobe s politiko, kot jo poznamo. Kot študent prava, ki ni nikoli služboval kot pravnik, je postal tajnik velike, desnosredinske stranke (z enako ideološko usmeritvijo kot nemška kanclerka Angela Merkel), nato pa sta ga pod svoje okrilje vzela najprej bivši luksemburški premier, potem pa še nekdanji predsednik Evropske Komisije Jacques Santer. Juncker tako v državni upravi deluje že več kot trideset let. Ob tem je trenutni šef evropske izvršilne oblasti vedno bil - in še vedno je - neprekosljivo priljubljen v svoji domovini, majhnem Luksemburgu. Na primer, ko je v državi leta 2005 potekal refendum o evropski ustavi, je Juncker kampanjo gradil na svojem kultu osebnosti z grožnjo odstopa iz premierskega stolčka v primeru zmage nasprotne strani.

 

Čeprav se morda v drugih državah, kot je Velika Britanija, taka poteza sliši kot logičen odziv na poraz, pa so bili luksemburški volilci prestrašeni. Spraševali so se, le kaj bodo naredili, če Jucker odstopi. Takratni predsednik vlade jih je namreč uspel prepričati, da je veljava Luksemburga v svetu povezana neposredno z njim. Kot rezultat je tako več kot 56% volilcev na refendumu glasovalo v prid ratifikacije evropske ustave.

 

Spomnimo se tudi Junckerjevega dejanskega odstopa leta 2013 ob obveščevalnem škadalu, v katerem je tajna služba znova in znova sistematično izvajala nezakonite operacije. Ne glede na to, da obveščevalci odgovarjajo le predsedniku vlade, Jucker nase ni prevzel nobene krivde. Ko so ga soočili s 140 strani dolgim poročilom o njegovih napakah in odgovornosti, ker ni posredoval, je ponovno izpostavil le svoje izjemne vodstvene sposobnosti. Kdo bi sploh slišal za Luksemburg, če ga ne bi vodil mogočni Juncker, je vprašal. Tako je namesto, da bi se lotil reševanja situacije doma, raje pobegnil iz države in obiskal svoje prijatelje v mednarodni skupnosti, da bi znova dokazal svojo pomembnost v Evropskem svetu. Saga se je končala, ko so se ga njegovi koalicijski partnerji, socialisti, končno naveličali in umazali Junckerjevo brezhibno kariero.

 

V Evropski Uniji velja nenapisano pravilo, da mora posameznik najprej izgubiti volitve, da lahko postane del Komisije, in trenutni predsednik je še en primer, ki to pravilo potrjuje. Juncker sicer leta 2013 po svojem odstopu ni izgubil volitev – njegova stranka je prevladala z več kot tretjino glasov –, pač pa so z majhno večino koalicijo uspele sestaviti tri opozicijske stranke, kar je Junckerja in njegovo Krščansko-socialno-ljudsko stranko odstranilo iz oblasti. Ne glede na vse to, pa bi se Junckerjevo imenovanje na mesto predsednika Evropske Komisije zgodilo v vsakem primeru.

 

Večino zastraševanja o tem, kaj se bo zgodilo Združenemu kraljevstvu, če se odloči zapustiti Evropsko unijo, je pri britanskih volilcih naletelo na gluha ušesa (prav tako se do danes številni napovedani črni scenariji tudi niso udejanili). Večina jih je komaj vedela, kdo Juncker sploh je; bivši luksemburški premier se ni zavedal, da je njegov proevropski vpliv zunaj Luksemburga minimalen. Politična realnost je z veliko prevlado pokončala Junckerjev idealizem. Enako se bo zgodilo tudi med pogajanji med novo britansko vlado, ko bosta nemški Volkswagen in belgijskia Stella Artois želela ostati na britanskem trgu. Tokrat se Juncker ne pogaja z volilnim telesom, ki šteje 300.000 ljudi, ampak s petim največjim gospodarstvom na svetu.

 

Trenutni predsednik Evropske Komisije je mojster pretvarjanja; želi si, da bi ga javnost enačila z Jeanom Monnetom ali Robertom Schumanom. Bolj kot karkoli drugega pa si želi stari model Evropske unije in prepričan je, da bo to dosegel z zastreševalnimi pristopi, ki jih je uporabljal v Luksemburgu.

 

Realnost mu bo ponovno pokazala, da živi v zmoti.

 

Žal pa samo Junckerjev odstop s trenutnega položaja, kot ga zahteva češki zunanji minister, ne bi niti približno rešil osnovnega problema koncentracije moči v Evropski uniji. Moč veliko pogosteje pokvari dobre ljudi, kot pa privablja slabe. Friedrich Hayek je nekoč dejal: "Tisti, ki nimajo vesti in zadržkov, so na dobri poti do uspeha." Te besede bolje kot karkoli opišejo to burko, v kateri so upokojeni politični veljaki z oblasti držav članic izstreljeni na najvišje položaje v Evropski uniji. Če kaj, Jean-Claude ni bolezen, pač pa simptom. Prava bolezen je moč.

 

 

Luksemburžan Bill Wirtz je študent prava na Universite de Lorraine v Nancyju v Franciji. Piše tudi svoj blog (vir). Izvirni tekst je bil objavljen v Washington Examiner (vir), na avtorjevo željo je tekst v slovenščino prevedel Marko Čuš Babič.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Slovenski BDP 2020: Pridelali smo kar 5,5-odstotni upad, vendar naj bi šlo že letos precej na bolje
5
01.03.2021 05:17
V teh turbulentnih časih je postalo spremljanje makroekonomskih gibanj dokaj obrobna zadeva. Številke o milijardah deficita, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Spominjanje in pozabljanje: Ljubljanski Plečnikov stadion kot zamrznjeno družbeno stanje
8
28.02.2021 06:42
Te dni smo v prehodu iz enega svetovnega sistema v totalno drugačnega. Živimo v družbi visokega tveganja. Nevzdržni smo predvsem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kogar hoče bog uničiti, mu prej vzame pamet: Zakaj Evropska unija kar naprej slabi
11
25.02.2021 23:53
Slabo vodenje skupne nabave cepiva v Evropski uniji je samo še en primer propadajoče organizacije. Vsi se globoko zavedamo, ... Več.
Piše: Keith Miles
Če je Angela Merkel v resnici Hitlerjeva hči, potem je v Sloveniji res konec medijske svobode!
19
24.02.2021 22:50
Prepoznate koga na tej fotografiji? Enega zagotovo, kajne? Adolf Hitler je simbol vsega zla, ki so ga Nemci storili Evropi in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
14
23.02.2021 23:35
Petr Davidčenko groteskno žretje živih netopirjev utemeljuje z iskanjem ekskluzivnega cepiva proti koronavirusu in pridobitvijo ... Več.
Piše: Ana Jud
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
18
23.02.2021 06:07
Dear Ms Bayer, as a regular reader of Politico I would like to express some personal thoughts regarding your article Inside ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Janša in Politico: Zakaj je Slovenija postala trn v peti interesov vulgarne bruseljske kleptokracije
22
21.02.2021 23:59
Napad na slovenskega premierja, ki se je ostro odzval na pisanje spletnega portala Politico o domnevnem omejevanju medijske ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
O spolnem nasilju: Tiho bodi in umikaj se, pa bo vse v redu!
15
21.02.2021 11:00
Nič se ne bo pomembno izboljšalo, dokler se ne bo drastično spreminjala mentaliteta celotne družbe, preko česar se lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zmaga nad soncem: Vse v umetnosti teži k popolnejšemu stanju
0
21.02.2021 05:38
Gledališče mi pomeni vse. Gledam, da bi razumel! So dnevi, ko mi kultura ne pomeni čisto nič drugega kot propagandni oddelek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Če premier Janša ne bo prenehal s tvitanjem, mu grozi usoda Donalda Trumpa!
33
19.02.2021 10:15
Tudi če ima Janez Janša prav, ko napada domnevno pristranske novinarje in aktivistične medije doma in v tujini, je to takšne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sedma obletnica nezakonite ruske okupacije Krima
6
18.02.2021 21:42
Letos mineva sedma obletnica ruske nezakonite okupacije Krima. Februarja 2014 je ruska okupacijska vlada prvič v povojni ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Amerika po Trumpu: Prva nesoglasja med Josephom Bidenom in Evropsko unijo
8
15.02.2021 22:06
Po prvem mesecu nove administracije v Beli hiši in velikih pričakovanjih glede obnove tradicionalnih zavezniških odnosov med ... Več.
Piše: Božo Cerar
Naši in vaši: Trdni duh gospe Hannelore in mehko srce študentke Sophie
20
14.02.2021 23:00
Nemci so krivdo za nacistična grozodejstva kolektivno prevzeli nase. Nemška politika se še dandanes opravičuje za zločine ... Več.
Piše: Ana Jud
Kakšno korist imajo običajni otroci od poznavanja Shakespearejevih del, privzgojenega okusa za Bacha ali zanimanja za srednjeveško latinščino?
6
14.02.2021 11:00
Pravi učitelji ne posredujejo znanja, ker bi to koristilo učencem, pač pa obravnavajo svoje učence kot koristne znanju. Seveda ... Več.
Piše: Roger Scruton
Homagge nekemu dramatiku: Vse ljubezni in države Vladimirja Stojsavljevića
5
14.02.2021 06:41
Vladimir Stojsavljević letos praznuje sedemdesetletnico. Današnji komentar je posvečen njegovim gledališkim naporom. Tri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Quo vadis, Evropa: Eden izmed razlogov za (nezakonite) migracije je lahko tudi majhna rodnost v Evropski uniji
14
11.02.2021 06:30
Pred kratkim sem na portalu+ prebral prispevek Janeza Vuka Quo vadis Evropa: Ali je stara dama v podobnem procesu zatona, kot ... Več.
Piše: Uroš Gabrijelčič
Vlada in epidemija: Ko se stroka ukloni politiki, so rezultati običajno porazni
15
10.02.2021 11:01
Politika mora razumeti vlogo stroke in tudi v primerih, ko bi bili strokovni predlogi neživljenjski, odigrati svojo vlogo. Če pa ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
5
10.02.2021 07:11
Že v študentskih letih, ko sem se začel intenzivno ukvarjati ne le s slovensko poezijo, ampak tudi s kulturnimi in drugimi ... Več.
Piše: Denis Poniž
Bi se danes kresnila? Ali moram vprašati preciznejše?
21
09.02.2021 00:28
Eva je v raju bezsramno zapeljala Adama s slastnim sadežem. Fred je z gorjačo mahnil Vilmo ter jo odvlekel v zavetje temne jame. ... Več.
Piše: Ana Jud
Najtemnejše ure Franza Prescherna: Tista poglavja v pesnikovi biografiji, ki jih je cenzura zamolčala
15
08.02.2021 07:32
Kdaj nam bo končno zmanjkalo klišejev o Slovencih in kulturi? Bil bi že čas, da se jih osvobodimo, podobno kot zlagane morale, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.357
02/
Če je Angela Merkel v resnici Hitlerjeva hči, potem je v Sloveniji res konec medijske svobode!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.611
03/
Janša in Politico: Zakaj je Slovenija postala trn v peti interesov vulgarne bruseljske kleptokracije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.455
04/
Uredniški komentar: Če premier Janša ne bo prenehal s tvitanjem, mu grozi usoda Donalda Trumpa!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.155
05/
O spolnem nasilju: Tiho bodi in umikaj se, pa bo vse v redu!
Simona Rebolj
Ogledov: 1.958
06/
Kogar hoče bog uničiti, mu prej vzame pamet: Zakaj Evropska unija kar naprej slabi
Keith Miles
Ogledov: 1.190
07/
Janševo pismo predsednici Evropske komisije je tudi mini priročnik o slovenski tranziciji, s katero se Evropska unija zagotovo ne misli ukvarjati
Uredništvo
Ogledov: 1.094
08/
Britansko-ameriške vezi s tretjim rajhom: Hitler je "narodni heroj, ki je rešil državo pred obupom in propadom"
Shane Quinn
Ogledov: 1.121
09/
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
Ana Jud
Ogledov: 1.085
10/
"Fukfehtarji" mirno nadlegujejo, njihove žrtve pa se morajo vnaprej opravičevat, ker so spregovorile
Simona Rebolj
Ogledov: 8.873