Pred dnevi smo v enem izmed programov tuje televizijske hiše Fox opazili tudi oglas ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je bil posnet v sklopu kampanje Naša super hrana. Triletna kampanja, kot lahko preberemo na portalu javnega servisa, bo promovirala lokalno pridelano hrano, akterji sektorja mleko in meso pa naj bi vanjo v treh letih vložili okrog 1,5 milijona evrov. Prav toliko bo primaknila tudi država. A koliko denarja, predvsem državnega, bo na koncu pristalo na računih v tujini?
Kot so nas opozorili predstavniki nekaterih lokalnih medijev, je odločitev države, da tovrstno kampanjo oglašuje tudi v tujih programih, kakršen je Fox, nenavadna. Zakaj? Predvsem zato, ker so slovenski mediji v neenakem položaju s tujimi, ki na slovenskih tleh zgolj oddajajo svoje programe. Zanje namreč omejitve in obveznosti, kakršne morajo spoštovati domači izdajatelji, ne veljajo, v razvid medijev sploh niso vpisani. Televizijska hiša Fox na primer v Sloveniji ne zaposluje urednikov, novinarjev ali producentov, ki bi pripravljali lokalni program, a vseeno trži program in tako odžira oglaševalski denar slovenskim medijem, predvsem lokalnim in regionalnim, ki se morajo na prenormiranem trgu boriti za vsako drobtinico oglaševalskega kolača. Tega se zavedajo tudi na ministrstvu za kulturo, saj so v kontroverzni medijski strategiji med drugim poudarili:
"Posebno vprašanje so tuji tematski televizijski programi, ki s slovenskimi oglasi naslavljajo slovensko občinstvo, pri čemer pa ti programi ne razširjajo slovenskih avdiovizualnih del niti kako drugače ne prispevajo h kulturni raznolikosti v Republiki Sloveniji. Za zagotovitev enakopravnejših pogojev delovanja na trgu oziroma za izničenje izgube oglaševalskih sredstev za slovenske izdajatelje bi zato morali poiskati rešitve (…)."
Ali ni nenavadno, da promovira država lokalno hrano v tujih programih, ki lokalnim izdajateljem že tako ali tako odžirajo oglaševalski denar? Ali bi na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mirno gledali, če bi na primer ministrstvo za kulturo proslavo ob 25. obletnici osamosvojitve Slovenije z državnim denarjem oglaševalo na hrvaških sladoledih, ker so v poletnih mesecih pač "in"? Kako pa bi se odzvali, če bi javna Radiotelevizija Slovenija svojo novo oddajo narodnozabavne glasbe z denarjem državljanov oglaševala na mlečnih in mesnih izdelkih avstrijskega proizvajalca? So torej na kmetijskem ministrstvu pozorni na lokalno kakovost, kar poudarjajo na vsakem koraku?
"Problematika, ki jo navajate, je vsekakor vredna pozornosti, vendar to področje ne sodi v pristojnost Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pač pa Ministrstva za kulturo, ki je odgovorno za področje medijev v Sloveniji," so si na ministrstvu, ki ga vodi Dejan Židan, umili roke. In brezkompromisno dodali: "Medijski načrt je tako pripravila oglaševalska agencija, ki ima za to usposobljene strokovnjake za medijsko planiranje in mora s predlaganimi komunikacijsko-oglaševalskimi aktivnostmi zasledovati cilje kampanje. Pri pripravi vsakega medijskega načrta se zato upošteva podatke o gledanosti televizije, branosti tiskanih medijev, poslušanosti radijskih postaj in obiskanosti spletnih strani. Na podlagi teh podatkov se pripravi medijski načrt, ki vključuje medijske kanale, preko katerih na najbolj učinkovit način (tudi s finančnega vidika) dosegamo določeno ciljno skupino. Tako je bil pripravljen tudi izbor TV kanalov za kampanjo 'Naša super hrana'. Nezanemarljiv delež ciljne skupine v Sloveniji namreč spremlja kabelske programe FOX, zato le-ti učinkovito in smiselno pripomorejo k doseganju ciljne skupine in doseganju zastavljenih medijskih kazalcev."
O tem, ali s svojimi komunikacijsko-oglaševalskimi aktivnostmi res dosegajo slovenske potrošnike oziroma ciljno občinstvo, kot zagotavljajo na kmetijskem ministrstvu, in ali imajo tovrstne kampanje sploh kakšne učinke, se je tako ali tako razpisal že Roni Kordiš – Had …