Komentar

In memoriam Drago Demšar (1942 - 2017)

Ko sva se prejšnjo sredo po dolgem času srečala na najbolj nepričakovanem kraju - stranišču ljubljanske očesne klinike -, sva se spontano nasmejala na računa kraja srečanja, potem pa izmenjala nekaj stavkov. Drago Demšar se mi je zdel tak kot vedno, morda rahlo postaran, vendar še vedno tisti dobri stari lucidni Drago. Nikoli si ne bi mislil, da sem ga videl zadnjič.

24.01.2017 14:33
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Drago Demšar   pravo   Pravna fakulteta   skupščina   KZ   ZKP   Ljubo Bavcon   Roška   JBTZ   Jurčičeva nagrada

Foto: arhiv Portala PLUS

Ko so Bavcon, Francka Strmole et consortes na Pravni fakulteti tuhtali, kako pravno upravičiti aretacijo JBTZ, se je Drago Demšar na Roški z vsemi atomi svojega telesa boril za pravno državo.

Z osuplostjo berem, kaj v obliki nekakšnega ponesrečenega nekrologa (in brez podpisa avtorja) o Dragu Demšarju piše Delo. Nič ne piše, pač pa sramežljivo citira Demokracijo. Zgodovinski spomin je že tako kratek, da ga v bistvu sploh več ni, zato se osebnosti, kot je bil Drago Demšar, počasi iz naših življenj preseljujejo v enciklopedije, slovarje in literaturo. Odnos moderne slovenske države - pravzaprav pa tudi družbe - do ljudi, ki so pomembno zaznamovali našo preteklost, je res postal fascinantno ignorantski. Kot da se je naše štetje začeli okoli leta 1991, pred tem pa ni bilo nikogar in ničesar, ki bi kričal v bučanju brezumja. Posebej se zdi neverjetno, da tako zlahka pozabljamo na vse tiste upornike z razlogom, ki so se totalitarni Državi upirali že v šestdesetih in sedemdesetih letih. Drago Demšar, ki bi kot odličen študent in diplomant lahko naredil kariero na ljubljanski Pravni fakulteti, se je upiral. Lahko bi se odločil, da se ne bo in bi raje plaval s tokom. Temu prepričanju je ostal zvesti vse življenje. Zaradi predolgega jezika je tri tedne presedel v zaporu, kjer se je ponorčeval iz Kalinovih in Putrihovih kipih na pročelju tedanje republiške Skupščine. Morda ga je epizoda spametovala do te mere, da se je z režimom odtlej raje spopadal z močjo argumenta na sodiščih, saj se je odločil za advokaturo. Kljub izjemnemu talentu za kazensko pravo zaradi konflikta z Ljubom Bavconom ni mogel razmišljati o akademski karieri na ljubljanski Pravni fakulteti. Morda je za slovensko zgodovino to celo dobro, saj se je zaradi tega odločil za magisterij v Zagrebu (1973), še prej pa je naredil pravosodni izpit in se počasi formiral kot odvetnik. V svoji stari pisarni na Kongresnem trgu bo ostal skorajda do konca aktivne kariere.

 

Drago Demšar je širši slovenski in jugoslovanski javnosti postal znan še pred afero JBTZ. Leta 1984 je v Beogradu zagovarjal Vladimirja Mijanovića, nekaj let kasneje pa tudi odstavljenega kosovskega politika Azema Vllasija. Na beograjskem sojenju Mijanoviću so ga zaradi tega, ker je preveč goreče opravljal svoje delo, denarno kaznovali in odstranili iz dvorane. Absurnost jugoslovanskega režima se je kazala tudi tako, da ni bil sposoben mentalno sprejeti dejstva, da je imela SFRJ vsaj formalno ustavo, kazenski zakonik in zakon o kazenskega postopku, v katerem so bile obdolžencu oziroma obtožencu dane procesne pravice. Drago Demšar je bil v tem pogledu zgolj dosleden legalist, ki je za razliko od večine drugih pravnikov jasno in glasno opozarjal na burleske, v kateri je sodelovalo pravosodje.

 

Po številnih pravnih bitkah, ki jih je Drago izbojeval za Mladino, Katedro in Tribuno, je bilo skorajda logično, da bo leta 1988 postal član kolegija Odbora za varstvo človekovih pravic, aktivno pa je sodeloval tudi pri obrambi četverice (JBTZ). Sprva je bilo mišljeno, da bo pomagal predvsem Franciju Zavrlu, vendar je na koncu postal nekakšen kolektivni odvetnik celotne četverice. Drago Demšar je bil v tistih časih eden tistih slovenskih pravnikov, ki ni niti sekunde pomišljal, na čigavo stran se bo postavil. Ko so Bavcon, Francka Strmole in ostali rdeči reakcionarji na pravni fakulteti tuhtali, kako pravno upravičiti aretacijo četverice, se je Demšar na Roški v duhu najbolj pristnega aktivnega državljanstva boril za pravno državo.

 

Socialistično revolucionarno pravo je povozil čas, hrbet pa mu je obrnilo tudi ljudstvo. Sčasoma so tudi mnogi apologeti nekdanjega režima oportunistično obrnili ploščo, se transformirali v "demokrate" in zasedli vodilne položaje v novi državi. Drago Demšar se je v maniri kritičnega in distanciranega borca proti krivicam in nepravu vseskozi držal ob strani. Nikoli ni prejel nobenega položaja ali priznanja za svoje delo. Namesto tega jih je izrekal sam v svojstvu predsednika Jurčičevega sklada, ki je podeljeval nagrade za novinarsko in publicistično dejavnost. Februarja 2001 sem to priznanje iz njegovih rok prejel tudi jaz. "Pa ne vsega takoj zaprav't", se je pošalil, ko mi je dal potrdilo o denarni nagradi.

 

Drago je bil moj odvetnik v času kariere na tedniku MAG. Skupaj sva šla tudi na njegovo zadnjo obravnavo pred dokončno upokojitvijo, ki je bila na sodišču v Novem mestu, tožil pa me je nek uniformiranec. Kljub temu, da sva vedela, da bova izgubila, se je gospod Demšar boril do zadnjega. Na koncu je sodnica precej zmanjšala odškodnino, bržkone zaradi odločnega in dobro argumentiranega nastopa odvetnika Demšarja.

 

Prav takšnega si ga bom vedno zapomnil: slokega in visokega v rjavi odvetniški togi, grmečega in strogega, ko je šlo za dokazovanje, toda hkrati blagega, ko se je sredi obravnave sklonil k meni in pomežiknil, češ, saj je vse v redu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Kurz gleda slovensko politiko ali kaj mora narediti Janez Janša, da bo desnica končno na oblasti
22
15.10.2017 23:05
Avstrijcem res privoščim: medtem ko naše predvolilne ankete kažejo, da bi na volitvah spet močno zmagala levica, bodo severni ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zakaj duhovnik popolnoma nenapovedano ponoči obišče učitelja na domu?
10
15.10.2017 00:50
Cankarjevi Hlapci v ljubljanski Drami, ki jih je režiral Janez Pipan, časovno in zgodovinsko sovpadejo s časom pred in po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Vpliv, moč, denar in šovinizem v Mestni občini Hollywood
8
13.10.2017 23:59
ZJ ima takorekoč pin-kodo enega največjih bankomatov v državi. V nasprotju z državnim proračunom, ki je bolj ali manj zakoličen, ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Primer Tanje Gobec ali zgodba o neustavljivi želji po obsojanju
23
12.10.2017 23:17
Prislovične slovenske nacionalne značajske lastnosti, ki jih nekateri mediji še podžigajo, so ponovno pokazale svoje zobe. ... Več.
Piše: Uredništvo
Dragi Katalonci, romantike v politiki že dolgo ni več, štejejo edinole ekonomski interesi
24
11.10.2017 00:30
Sinoči enostavno ni bilo več mogoče spregledati nauka katalonskega projekta osamosvajanja izpod španske krone: namreč, da se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prosti čas je bolje preživljati v naravi, kot pa ga zapravljati z nedeljskimi nakupi v trgovinah
16
09.10.2017 00:00
V parlament je prišel predlog zakona, s katerim bi ponovno omejili obratovanje trgovin ob nedeljah. Takšno omejitev smo leta ... Več.
Piše: Bine Kordež
Koncert "vljudnih mož" iz ruske Rdeče armade v Stožicah pomeni tiho priznanje ruske aneksije Krima
12
08.10.2017 11:00
Prihodnji mesec bo v ljubljanskih Stožicah koncertiral ruski vojaški zbor Rdeče armade Alekdandrova. Če kdo misli, da je vojaški ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Odmev mladega komunista na vatikanskih ulicah
3
08.10.2017 00:33
Visoki mladinski funkcionar je sredi šestdesetih odletel izBeogradaprekRimanaMaltona svetovni kongres mladih. Predstavljal je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pričevanje o nasilju v Gironi, Katalonija: "Bili so kot tolpa plačancev, lačnih nasilja"
8
06.10.2017 19:57
Ustrahovali so otroke, mladostnike, ženske in stare ljudi, vse nas; prostor so zapustili zmagoslavno potem ko so polomili nekaj ... Več.
Piše: Xavier Serra
Ali lahko v Španiji pričakujemo državljansko vojno?
6
04.10.2017 23:31
Ko smo leta 1990 in 1991 Slovenci razlagali svoje načrte z osamosvojitvijo državnikom ali diplomatom iz Evropske unije, smo bili ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Vpliv nemških volitev na razpoloženje na kontinentu
3
04.10.2017 00:30
Prenašanje vedno več odločitev vBruselj, stran od navadnega volivca, spreminja nacionalne politike v elitističen oddvojen svet ... Več.
Piše: Keith Miles
Ruplovo poročilo: nekaj vtisov vodje mednarodnih opazovalcev v Kataloniji
2
03.10.2017 11:58
PritiskBeogradaje bil seveda podoben pritisku izMadrida, pri čemer je bil španskiRajoyvendarle za spoznanje bolj vljuden od ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prekletstvo večinskega volilnega sistema
15
02.10.2017 20:45
Če bi bil Janez Drnovšek za večinski sistem volitev v Državni zbor, bi bilo od leta 1992 v naši državi marsikaj drugače. Ker je ... Več.
Piše: Zoran Božič
Uredniški komentar: Samostojna Katalonija, ponosna Slovenija in negotova Evropska unija
11
02.10.2017 00:15
Ko bo Katalonija tudi formalno razglasila samostojnost in neodvisnost, bodo lahko v Barceloni postavili spomenik Špancu Marianu ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ne spomnim se ... ali kako so bankirji padli v stanje hude amnezije
6
01.10.2017 11:00
Logarjeva parlamentarna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu je potrdila to, kar ugotavljamo že dlje ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Arhitektura je težnja k nadstrukturi najnovejših družbenih odnosov
1
30.09.2017 22:45
Jeremija Bentham, angleški pravnik in filozof, je v svojem delu Odlomek o vladanju (Fragment on Government, 1776) zapisal: Kadar ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pismo iz Barcelone: Pet stvari, ki si jih morate zapomniti glede Katalonije
3
29.09.2017 23:35
Vicent Partal je urednik barcelonskega spletega portala vilaweb.cat, v svojem prispevku, ki ga na portalu+ objavljamo z njegovim ... Več.
Piše: Vicent Partal
Mislim, da je naša moralna dolžnost, da podpremo pravico Kataloncev do svobodne izbire njihove prihodnosti
14
28.09.2017 23:45
V teh dneh, ko z osuplostjo in zgražanjem spremljamo necivilizirano početje španske vlade v provinciKatalonija, nam na misel ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse, česar niste hoteli vedeti o TEŠ 6
9
25.09.2017 22:21
Izvirni članek o razvpitem šestem bloku prav tako razvpite Termoelektrarne Šoštanj je Bine Kordež napisal že novembra 2014, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Unisex stranišča in WC enakost
11
24.09.2017 10:59
Unisex stranišča so na pohodu. V dobi politične korektnosti, enakosti med spoloma in zavedanja pravic transseksualcev postajajo ... Več.
Piše: Oskar Salobir
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Primer Tanje Gobec ali zgodba o neustavljivi želji po obsojanju
Uredništvo
Ogledov: 27.821
02/
Adem Skender: državni uradnik, ki je nezakonito omogočil medijski megaprevzem za vrtoglavih 230 milijonov evrov!
Uredništvo
Ogledov: 4.424
03/
Kurz gleda slovensko politiko ali kaj mora narediti Janez Janša, da bo desnica končno na oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.264
04/
Milojka peklensko pritiska na svetnike UKC, saj bi rada zrušila vodstvo Kliničnega centra
Uredništvo
Ogledov: 1.580
05/
Dragi Katalonci, romantike v politiki že dolgo ni več, štejejo edinole ekonomski interesi
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.491
06/
Koncert "vljudnih mož" iz ruske Rdeče armade v Stožicah pomeni tiho priznanje ruske aneksije Krima
Mykhailo Brodovych
Ogledov: 1.436
07/
Vpliv, moč, denar in šovinizem v Mestni občini Hollywood
Oskar Salobir
Ogledov: 1.353
08/
Prosti čas je bolje preživljati v naravi, kot pa ga zapravljati z nedeljskimi nakupi v trgovinah
Bine Kordež
Ogledov: 1.273
09/
Pričevanje o nasilju v Gironi, Katalonija: "Bili so kot tolpa plačancev, lačnih nasilja"
Xavier Serra
Ogledov: 1.272
10/
Odmev mladega komunista na vatikanskih ulicah
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.060