Komentar

In memoriam Drago Demšar (1942 - 2017)

Ko sva se prejšnjo sredo po dolgem času srečala na najbolj nepričakovanem kraju - stranišču ljubljanske očesne klinike -, sva se spontano nasmejala na računa kraja srečanja, potem pa izmenjala nekaj stavkov. Drago Demšar se mi je zdel tak kot vedno, morda rahlo postaran, vendar še vedno tisti dobri stari lucidni Drago. Nikoli si ne bi mislil, da sem ga videl zadnjič.

24.01.2017 14:33
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Drago Demšar   pravo   Pravna fakulteta   skupščina   KZ   ZKP   Ljubo Bavcon   Roška   JBTZ   Jurčičeva nagrada

Foto: arhiv Portala PLUS

Ko so Bavcon, Francka Strmole et consortes na Pravni fakulteti tuhtali, kako pravno upravičiti aretacijo JBTZ, se je Drago Demšar na Roški z vsemi atomi svojega telesa boril za pravno državo.

Z osuplostjo berem, kaj v obliki nekakšnega ponesrečenega nekrologa (in brez podpisa avtorja) o Dragu Demšarju piše Delo. Nič ne piše, pač pa sramežljivo citira Demokracijo. Zgodovinski spomin je že tako kratek, da ga v bistvu sploh več ni, zato se osebnosti, kot je bil Drago Demšar, počasi iz naših življenj preseljujejo v enciklopedije, slovarje in literaturo. Odnos moderne slovenske države - pravzaprav pa tudi družbe - do ljudi, ki so pomembno zaznamovali našo preteklost, je res postal fascinantno ignorantski. Kot da se je naše štetje začeli okoli leta 1991, pred tem pa ni bilo nikogar in ničesar, ki bi kričal v bučanju brezumja. Posebej se zdi neverjetno, da tako zlahka pozabljamo na vse tiste upornike z razlogom, ki so se totalitarni Državi upirali že v šestdesetih in sedemdesetih letih. Drago Demšar, ki bi kot odličen študent in diplomant lahko naredil kariero na ljubljanski Pravni fakulteti, se je upiral. Lahko bi se odločil, da se ne bo in bi raje plaval s tokom. Temu prepričanju je ostal zvesti vse življenje. Zaradi predolgega jezika je tri tedne presedel v zaporu, kjer se je ponorčeval iz Kalinovih in Putrihovih kipih na pročelju tedanje republiške Skupščine. Morda ga je epizoda spametovala do te mere, da se je z režimom odtlej raje spopadal z močjo argumenta na sodiščih, saj se je odločil za advokaturo. Kljub izjemnemu talentu za kazensko pravo zaradi konflikta z Ljubom Bavconom ni mogel razmišljati o akademski karieri na ljubljanski Pravni fakulteti. Morda je za slovensko zgodovino to celo dobro, saj se je zaradi tega odločil za magisterij v Zagrebu (1973), še prej pa je naredil pravosodni izpit in se počasi formiral kot odvetnik. V svoji stari pisarni na Kongresnem trgu bo ostal skorajda do konca aktivne kariere.

 

Drago Demšar je širši slovenski in jugoslovanski javnosti postal znan še pred afero JBTZ. Leta 1984 je v Beogradu zagovarjal Vladimirja Mijanovića, nekaj let kasneje pa tudi odstavljenega kosovskega politika Azema Vllasija. Na beograjskem sojenju Mijanoviću so ga zaradi tega, ker je preveč goreče opravljal svoje delo, denarno kaznovali in odstranili iz dvorane. Absurnost jugoslovanskega režima se je kazala tudi tako, da ni bil sposoben mentalno sprejeti dejstva, da je imela SFRJ vsaj formalno ustavo, kazenski zakonik in zakon o kazenskega postopku, v katerem so bile obdolžencu oziroma obtožencu dane procesne pravice. Drago Demšar je bil v tem pogledu zgolj dosleden legalist, ki je za razliko od večine drugih pravnikov jasno in glasno opozarjal na burleske, v kateri je sodelovalo pravosodje.

 

Po številnih pravnih bitkah, ki jih je Drago izbojeval za Mladino, Katedro in Tribuno, je bilo skorajda logično, da bo leta 1988 postal član kolegija Odbora za varstvo človekovih pravic, aktivno pa je sodeloval tudi pri obrambi četverice (JBTZ). Sprva je bilo mišljeno, da bo pomagal predvsem Franciju Zavrlu, vendar je na koncu postal nekakšen kolektivni odvetnik celotne četverice. Drago Demšar je bil v tistih časih eden tistih slovenskih pravnikov, ki ni niti sekunde pomišljal, na čigavo stran se bo postavil. Ko so Bavcon, Francka Strmole in ostali rdeči reakcionarji na pravni fakulteti tuhtali, kako pravno upravičiti aretacijo četverice, se je Demšar na Roški v duhu najbolj pristnega aktivnega državljanstva boril za pravno državo.

 

Socialistično revolucionarno pravo je povozil čas, hrbet pa mu je obrnilo tudi ljudstvo. Sčasoma so tudi mnogi apologeti nekdanjega režima oportunistično obrnili ploščo, se transformirali v "demokrate" in zasedli vodilne položaje v novi državi. Drago Demšar se je v maniri kritičnega in distanciranega borca proti krivicam in nepravu vseskozi držal ob strani. Nikoli ni prejel nobenega položaja ali priznanja za svoje delo. Namesto tega jih je izrekal sam v svojstvu predsednika Jurčičevega sklada, ki je podeljeval nagrade za novinarsko in publicistično dejavnost. Februarja 2001 sem to priznanje iz njegovih rok prejel tudi jaz. "Pa ne vsega takoj zaprav't", se je pošalil, ko mi je dal potrdilo o denarni nagradi.

 

Drago je bil moj odvetnik v času kariere na tedniku MAG. Skupaj sva šla tudi na njegovo zadnjo obravnavo pred dokončno upokojitvijo, ki je bila na sodišču v Novem mestu, tožil pa me je nek uniformiranec. Kljub temu, da sva vedela, da bova izgubila, se je gospod Demšar boril do zadnjega. Na koncu je sodnica precej zmanjšala odškodnino, bržkone zaradi odločnega in dobro argumentiranega nastopa odvetnika Demšarja.

 

Prav takšnega si ga bom vedno zapomnil: slokega in visokega v rjavi odvetniški togi, grmečega in strogega, ko je šlo za dokazovanje, toda hkrati blagega, ko se je sredi obravnave sklonil k meni in pomežiknil, češ, saj je vse v redu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Mladina go home!*
18
10.12.2017 18:30
Kaj se je tem tipom na Mladini pravzaprav zgodilo v zadnjih tridesetih letih, da so iz najbolj naprednega in pogumnega medija ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Antigona razširja prostor svobode, razširja zavest med pravom in pravičnostjo tudi za mrtve
16
09.12.2017 23:41
Moja predstava Nenehna Antigona ni preprosta shizma, temveč zahtevna etično-estetska verzija Antigone. V novem veku je človeštvo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Špansko zaničevanje Kataloncev pred volitvami 21. decembra se stopnjuje: zdaj je prepovedana celo rumena barva!
3
08.12.2017 11:34
Vse se vrti le okrog boja za ali proti neodvisnosti. Ne govori se o tem, da je španska pokojninska blagajna v rdečih številkah, ... Več.
Piše: Alenka Vrečar
Primer Henkel Slovenija: umetnost izogibanja davkov brez bega v davčne oaze
8
07.12.2017 23:11
Analizirali smo poslovanje družbe Henkel Slovenija, kjer je v zadnjih letih prišlo do pomembnih sprememb - ob enakem ali celo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Obsodba v imenu ljudstva: Za božjo voljo, zaustavite vendar že tega Jakliča!
18
07.12.2017 00:05
Z ustavnega sodišča prihajajo informacije, da so se bojazni pred prihodom sodnika Klemna Jakliča uresničile , so pred dnevi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Simbolizem španske demokracije: volitve v Kataloniji bodo na dan, ko nastopi koledarska zima
14
05.12.2017 23:48
Samo dva tedna nas ločita od volitev v Kataloniji. Gre za prelomni dogodek, saj bo od volilnega izida odvisno, ali bo Katalonija ... Več.
Piše: Bojan Brezigar
Za Cerarjeve je vladanje kot igra na srečo z elementi goljufanja državljanov
9
04.12.2017 19:16
Zadnji dogodki, ki v določenih primerih - npr. obvodi odločb ustavnega sodišča, selektivno in kreativno branje in razlaganje ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Čarobna gora snežink
6
03.12.2017 02:15
Italijani ne vedo ničesar o slovenski kulturi, ampak dejansko ničesar! Navkljub dejstvu, da je slovenska kultura kultura ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Plemenita provokacija: Hrvati imajo prav glede arbitraže!
14
01.12.2017 22:45
Hrvaška stran se nikakor noče podrediti mednarodni arbitražni odločitvi, kar je popolnoma logično in pravilno. Čeprav iščejo ... Več.
Piše: Zmago Jelinčič Pl.
Leta debelih krav: Bankam v Sloveniji je lani ostalo kar 460 milijonov evrov bruto donosa
5
26.11.2017 19:00
V zadnjem času pogosto beremo in slišimo, kako v naših bankah leži ogromno neizkoriščenih sredstev, predvsem vlog prebivalstva. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ko Arthur pred hotelom Chelsea sredi New Yorka sreča Fredericka ...
4
25.11.2017 21:22
Moj današnji tekst želi biti metodološko pregleden in je bolj kot komentar pričanje o znanstveni mediaciji. Potrditi hoče ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Vsi smo nekakšni talci; eni še vedno ujetniki komunizma, drugi svoje nevednosti
17
23.11.2017 23:30
Proruska politika, ki jo vodi slovenska država v zadnjih nekaj letih, ni zgolj neokusna, ampak tudi škodljiva za naše nacionalne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Afera "sirski frizer": Ni res, da je edina prava pot pravna pot!
23
21.11.2017 22:45
Pot za uresničitev kakršnekoli ideje, za katero nosilec meni, da je boljša, lepša ali pravičnejša za našo skupnost, pri nas ni ... Več.
Piše: Miha Burger
Rajski dokumenti kot izgovor za medijski teror nad Ivanom Simičem
13
20.11.2017 19:54
Pred dvema tednoma so mi v časopisu Delo brezplačno namenili celostranski oglas, pet dni kasneje pa še enega. Glede na visoke ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naše travme so proizvod kozmičnega morja
7
19.11.2017 00:38
Umetnost je umetnost zgolj v odnosu do sorodnega. Do sorodnega tistega, ki te gleda. Druga inteligenca umetnosti ni sposobna ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Sočustovanje z azilanti je plemenito, pozivanje k nespoštovanju pravne države pa nezakonito
21
18.11.2017 00:30
Premier Miro Cerar se je v primeru sirskega azilanta Ahmada Š. ponovno pokazal kot šibka in labilna osebnost, ki svoje mnenje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O slabostih državnega lastništva: prodaja ni vedno edina rešitev
6
16.11.2017 00:02
Državno lastništvo ima nedvomno precej slabosti in omejitev, tako zaradi pogosto večje rigidnosti uprav, premajhnega nadzora ter ... Več.
Piše: Bine Kordež
Plečnikov stadion, idealen muzej na prostem za kipe Kardelja, Kidriča, Mačka in ostalih revolucionarjev
11
14.11.2017 23:55
Naš britanski kolumnist Keith Miles se je tokrat pozabaval z vprašanjem spomenikov, ki jih v naših krajih ne manjka, sploh ... Več.
Piše: Keith Miles
Ali je visoka volilna abstinenca razlog ali cilj utrujenih političnih elit?
17
14.11.2017 11:56
Problem naše države se na prvi pogled odraža v sicer enostavnem dejstvu: država (javni sektor), kljub dobremu stanju v ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Romantični pesniki so peli pesem planetarni skupnosti, pristali pa v nacionalni književnosti
2
11.11.2017 23:59
S stilno formacijo romantika se je začelo vse spreminjati. Z romantičnim prostranstvom se je zgradila tudi naša modernost, ki jo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Obsodba v imenu ljudstva: Za božjo voljo, zaustavite vendar že tega Jakliča!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.765
02/
Mladina go home!*
Oskar Salobir
Ogledov: 3.832
03/
Udbovska deca: lustracija ni bila možna, saj bi bil lustriran najmanj vsak peti Slovenec
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 11.560
04/
Za Cerarjeve je vladanje kot igra na srečo z elementi goljufanja državljanov
Bojan Dobovšek
Ogledov: 2.065
05/
Vremenska in piarovska katastrofa Mira Cerarja: ko je okvara na vladnem letalu izgovor za obisk prizadetih krajev, so volitve pred vrati!
Uredništvo
Ogledov: 1.447
06/
Privatizacija NLB: vlada tišči glavo v pesek, hkrati pa meče pesek v oči Evropski komisiji in državljanom
Bojan Dobovšek
Ogledov: 1.465
07/
Plemenita provokacija: Hrvati imajo prav glede arbitraže!
Zmago Jelinčič Pl.
Ogledov: 3.370
08/
Peršakova "luda kuća*": Inšpektor za medije že 560 dni ignorira kršitev medijske zakonodaje, grozi pa z globo znanemu fotografu, ker ima spletno stran v angleščini!
Uredništvo
Ogledov: 1.432
09/
Primer Henkel Slovenija: umetnost izogibanja davkov brez bega v davčne oaze
Bine Kordež
Ogledov: 992
10/
Javna obsodba – fizičnega (!) - nasilja nad sodnikom Vrhovnega sodišča Janom Zobcem
Uredništvo
Ogledov: 892