Komentar

Ali je Nemčiji sploh kaj do Evrope, ali ji je zgolj do vladanja?

Nestrinjanje med Združenim kraljestvom in Nemčijo, ki se ima za voditeljico današnje Evropske unije, ima brado, ki je dolga že četrt stoletja. Naš britanski sodelavec se zato sprašuje, kakšni so dejanski nemški motivi, ki to močno gospodarsko silo ohranjajo v Evropski uniji: je to nekakšen nemški altruizem, ki ga napaja občutek krivde zaradi tragedije, imenovane nacionalni socializem, ali pa gre dejansko zgolj za leporečje, za katerim se kriva sla po vladanju oziroma obvladovanju kontinentalne Evrope. 

25.01.2017 22:28
Piše: Keith Miles
Ključne besede:   Nemčija   Združeno kraljestvo   EGS   EU   Evropska unija   Slovenija

Foto: Bild

Mednarodni denarni sklad je izračunal, da je resnični nemški menjalni tečaj danes podcenjen za 15 do 20 %, kar škoduje drugim izvoznikom, tudi Sloveniji.

Rojstvo Brexita je naplavilo običajne EU gorečneže, ki obtožujejo Združeno kraljestvo, da "mu ni do skupnosti". Obtoževanje ne drži, vredno je pogledati nekaj dejstev. To mi je prišlo na misel, ker je kratkim minilo 25 let, odkar so članice tedanje Evropske gospodarske skupnosti (EGS) 15. januarja 1992 priznale Slovenijo in Hrvaško. Ker sem bil v to sam neposredno vpleten, se tega zelo dobro spominjam. Spomnim se razprave o maastrichtski pogodbi med 9. in 10. decembrom 1991. Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel me je vprašal, kaj si mislim o stališču Združenega kraljestva. Odgovoril sem mu, da bi - sodeč po "klepetanju" ali "špekulaciji" v določenih krogih v Londonu - Združeno kraljestvo sprejelo nemško stališče, da bi vse države članice EGS morale priznati Slovenijo in Hrvaško hkrati, toda v duhu celotne slike bi se Nemci strinjali z ločenim mnenjem Združenega kraljestva in britansko zavrnitvijo dogovora.

 

Glavna zavrnitev je bila nestrinjanje s sprejetjem evra. Druga zavrnitev se je nanašala na delo socialnih služb. Prva je bila zelo razumna, drugo je spodnesel pravniški aktivizem sodišča Evropskih skupnosti, kar je v nasprotju z mojimi pogledi na demokratična načela. Pogodba je pripeljala do rojstva evra. Ena od pogodbenih zavez za vse članice je bila "vodenje zdrave fiskalne politike, z dolgom, omejenim na 60 % BDP in letnimi primanjkljaji, ne večjimi od 3 % BDP".

 

Zanimivo je bilo opaziti, da Nemčija ni sodelovala z ostalimi državami zveze, ampak je pohitela s priznanjem že 23. decembra 1991. To je naredila kljub polnemu zavedanju, da nima vojaških sposobnosti za podporo obema državama, če bi prišlo do hudega odpora. Seveda smo vsi želeli zgodnje priznanje, toda ostaja dejstvo, da je Nemčija ravnala po svoje. Prav tako je zanimivo opažanje, da je v srhljivem romanu znanega zgodovinarja Andrewa Robertsa iz leta 1995 z naslovom Aachenski memorandum omenjen ravno ta "sporazum" o zavrnitvi socialnega poglavja, čeprav mi je zagotovil, da o tem nima nobenega dokaza. Menda je slišal enake "špekulativne" komentarje kot jaz.

 

Francija je dostikrat kršila zgornje obveznosti, in Nemčija prav tako. Leta 2003 sta Francija in Nemčija ignorirali pogoje v pogodbi o stabilnosti in rasti tekočega proračunskega primanjkljaja, večjega od 3 %. Zdaj Nemčija, ki ima največ koristi od evra, krši sporazume s prevelikim trgovinskim presežkom, ki presega dovoljenih 6 %. Trgovinski presežek je dramatično rastel v škodo mnogih držav. Mednarodni denarni sklad (IMF) je izračunal, da je resnični nemški menjalni tečaj zdaj podcenjen za 15 do 20 %, kar škoduje drugim izvoznikom, tudi Sloveniji.

 

Kar zadeva izvajanje smernic EU, številke tako imenovanega premostitvenega primanjkljaja konec leta 2015 kažejo, da je bila Nemčija ena od najslabših izvajalcev. Slovenija je bila sicer v slabem položaju, toda opazili boste, da je Luksemburg gospoda Junckerja najslabši.

 

Potem imamo tu polom z begunci, ko je Nemčija naprej vabila migrante, naj pridejo, nato pa zahtevala, naj se porazdelijo med državami EU.

 

Bo Nemčija kaznovana za kršitev dovoljenega 6 % maksimuma? Nemčija je bila zagotovo neizprosna do drugih držav, posebno do Grčije! Sprašujem se, če je klub EU pošten klub? Je Nemčiji res do skupnosti ali ji je samo do vladanja?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Kurz gleda slovensko politiko ali kaj mora narediti Janez Janša, da bo desnica končno na oblasti
22
15.10.2017 23:05
Avstrijcem res privoščim: medtem ko naše predvolilne ankete kažejo, da bi na volitvah spet močno zmagala levica, bodo severni ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zakaj duhovnik popolnoma nenapovedano ponoči obišče učitelja na domu?
10
15.10.2017 00:50
Cankarjevi Hlapci v ljubljanski Drami, ki jih je režiral Janez Pipan, časovno in zgodovinsko sovpadejo s časom pred in po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Vpliv, moč, denar in šovinizem v Mestni občini Hollywood
8
13.10.2017 23:59
ZJ ima takorekoč pin-kodo enega največjih bankomatov v državi. V nasprotju z državnim proračunom, ki je bolj ali manj zakoličen, ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Primer Tanje Gobec ali zgodba o neustavljivi želji po obsojanju
23
12.10.2017 23:17
Prislovične slovenske nacionalne značajske lastnosti, ki jih nekateri mediji še podžigajo, so ponovno pokazale svoje zobe. ... Več.
Piše: Uredništvo
Dragi Katalonci, romantike v politiki že dolgo ni več, štejejo edinole ekonomski interesi
24
11.10.2017 00:30
Sinoči enostavno ni bilo več mogoče spregledati nauka katalonskega projekta osamosvajanja izpod španske krone: namreč, da se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prosti čas je bolje preživljati v naravi, kot pa ga zapravljati z nedeljskimi nakupi v trgovinah
16
09.10.2017 00:00
V parlament je prišel predlog zakona, s katerim bi ponovno omejili obratovanje trgovin ob nedeljah. Takšno omejitev smo leta ... Več.
Piše: Bine Kordež
Koncert "vljudnih mož" iz ruske Rdeče armade v Stožicah pomeni tiho priznanje ruske aneksije Krima
12
08.10.2017 11:00
Prihodnji mesec bo v ljubljanskih Stožicah koncertiral ruski vojaški zbor Rdeče armade Alekdandrova. Če kdo misli, da je vojaški ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Odmev mladega komunista na vatikanskih ulicah
3
08.10.2017 00:33
Visoki mladinski funkcionar je sredi šestdesetih odletel izBeogradaprekRimanaMaltona svetovni kongres mladih. Predstavljal je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pričevanje o nasilju v Gironi, Katalonija: "Bili so kot tolpa plačancev, lačnih nasilja"
8
06.10.2017 19:57
Ustrahovali so otroke, mladostnike, ženske in stare ljudi, vse nas; prostor so zapustili zmagoslavno potem ko so polomili nekaj ... Več.
Piše: Xavier Serra
Ali lahko v Španiji pričakujemo državljansko vojno?
6
04.10.2017 23:31
Ko smo leta 1990 in 1991 Slovenci razlagali svoje načrte z osamosvojitvijo državnikom ali diplomatom iz Evropske unije, smo bili ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Vpliv nemških volitev na razpoloženje na kontinentu
3
04.10.2017 00:30
Prenašanje vedno več odločitev vBruselj, stran od navadnega volivca, spreminja nacionalne politike v elitističen oddvojen svet ... Več.
Piše: Keith Miles
Ruplovo poročilo: nekaj vtisov vodje mednarodnih opazovalcev v Kataloniji
2
03.10.2017 11:58
PritiskBeogradaje bil seveda podoben pritisku izMadrida, pri čemer je bil španskiRajoyvendarle za spoznanje bolj vljuden od ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prekletstvo večinskega volilnega sistema
15
02.10.2017 20:45
Če bi bil Janez Drnovšek za večinski sistem volitev v Državni zbor, bi bilo od leta 1992 v naši državi marsikaj drugače. Ker je ... Več.
Piše: Zoran Božič
Uredniški komentar: Samostojna Katalonija, ponosna Slovenija in negotova Evropska unija
11
02.10.2017 00:15
Ko bo Katalonija tudi formalno razglasila samostojnost in neodvisnost, bodo lahko v Barceloni postavili spomenik Špancu Marianu ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ne spomnim se ... ali kako so bankirji padli v stanje hude amnezije
6
01.10.2017 11:00
Logarjeva parlamentarna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu je potrdila to, kar ugotavljamo že dlje ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Arhitektura je težnja k nadstrukturi najnovejših družbenih odnosov
1
30.09.2017 22:45
Jeremija Bentham, angleški pravnik in filozof, je v svojem delu Odlomek o vladanju (Fragment on Government, 1776) zapisal: Kadar ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pismo iz Barcelone: Pet stvari, ki si jih morate zapomniti glede Katalonije
3
29.09.2017 23:35
Vicent Partal je urednik barcelonskega spletega portala vilaweb.cat, v svojem prispevku, ki ga na portalu+ objavljamo z njegovim ... Več.
Piše: Vicent Partal
Mislim, da je naša moralna dolžnost, da podpremo pravico Kataloncev do svobodne izbire njihove prihodnosti
14
28.09.2017 23:45
V teh dneh, ko z osuplostjo in zgražanjem spremljamo necivilizirano početje španske vlade v provinciKatalonija, nam na misel ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse, česar niste hoteli vedeti o TEŠ 6
9
25.09.2017 22:21
Izvirni članek o razvpitem šestem bloku prav tako razvpite Termoelektrarne Šoštanj je Bine Kordež napisal že novembra 2014, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Unisex stranišča in WC enakost
11
24.09.2017 10:59
Unisex stranišča so na pohodu. V dobi politične korektnosti, enakosti med spoloma in zavedanja pravic transseksualcev postajajo ... Več.
Piše: Oskar Salobir
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Primer Tanje Gobec ali zgodba o neustavljivi želji po obsojanju
Uredništvo
Ogledov: 27.825
02/
Adem Skender: državni uradnik, ki je nezakonito omogočil medijski megaprevzem za vrtoglavih 230 milijonov evrov!
Uredništvo
Ogledov: 4.424
03/
Kurz gleda slovensko politiko ali kaj mora narediti Janez Janša, da bo desnica končno na oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.264
04/
Milojka peklensko pritiska na svetnike UKC, saj bi rada zrušila vodstvo Kliničnega centra
Uredništvo
Ogledov: 1.580
05/
Dragi Katalonci, romantike v politiki že dolgo ni več, štejejo edinole ekonomski interesi
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.491
06/
Koncert "vljudnih mož" iz ruske Rdeče armade v Stožicah pomeni tiho priznanje ruske aneksije Krima
Mykhailo Brodovych
Ogledov: 1.436
07/
Vpliv, moč, denar in šovinizem v Mestni občini Hollywood
Oskar Salobir
Ogledov: 1.353
08/
Prosti čas je bolje preživljati v naravi, kot pa ga zapravljati z nedeljskimi nakupi v trgovinah
Bine Kordež
Ogledov: 1.273
09/
Pričevanje o nasilju v Gironi, Katalonija: "Bili so kot tolpa plačancev, lačnih nasilja"
Xavier Serra
Ogledov: 1.272
10/
Odmev mladega komunista na vatikanskih ulicah
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.060