Komentar

"Najprej te bodo ignorirali, potem zasmehovali, nato se bodo borili s tabo in na koncu boš zmagal."

V zadnjem mesecu, predvsem v luči volitev ustavnih sodnikov, se je spet veliko govorilo o negativni selekciji, neuradni kontinuiteti starih vzorcev in stanju duha v naši državi, ki nedvomno odvračajo mlado kri in resnično nove obraze od vodilnih funkcij. Še več, zdi se, kot da zavračanje vsega in vsakogar, ki z vzori dobrih praks iz tujine poizkuša pomagati, postaja vrednota.

27.01.2017 20:00
Piše: Tomaž Vernik
Ključne besede:   beg možganov   negativna selekcija   Slovenija   Univerza v Ljubljani   tujina   Klemen Jaklič   Harvard   Oxford

Beg možganov je za trenutno elito morda celo dobrodošel, saj jim veliko bolj ustreza osiromašeno in vedno bolj apatično okolje, v katerem se ljudje raje posvečajo svojim hobijem in vrtičkom, kot pa da bi se javno postavili za svoja prepričanja.

Ko sem leta 2001, takrat še sredi študija, prvič zapustil Slovenijo, sem v naivnem prepričanju verjel, da bom po vrnitvi v domovino lahko z novim znanjem, po svojih najboljših močeh pomagal in doprinesel k dvigu konkurenčnosti naše države. Potihem sem si želel strokovnih debat, izmenjave mnenj in skupnega iskanja rešitev s kolegi in domačo strokovno javnostjo, ter kot vsak mlad človek možnosti, da bi lahko prispeval k spreminjanju naše družbe na bolje. Celo v prejšnji državi je uradno veljajo, da "... le kdor se uči, bo kaj znal. In le kdor kaj zna, bo lahko koristil domovini...", zato se mi moja pričakovanja v ničemer niso zdela problematična. Sledilo je spoznanje, da sistem doma ne pozna nagrajevanja po načelu "več kot znaš, več veljaš", temveč ravno obratno, da boljše kot so tvoje reference in bolj kot pokažeš samoiniciativnost in zmožnost kritičnega razmišljanja, večjo nevarnost predstavljaš za nosilce odločanja in nadrejene. V odgovoru na skoraj vsako pobudo so mu našteli vsaj pet razlogov, zakaj to ni dobra ideja. Da je stvar še bolj bizarna, gre v Sloveniji ta reč tudi v obratni smeri, namreč skoraj po pravilu sistem nagrajuje poslušne, povprečno izobražene in izkušene, če hočete, bolj "gnetljive" in "voljne" posameznike, ki jih z navadno povsem nerealnimi argumenti postavlja pred bolj usposobljene. Pri tem igra "politična brezmadežnost" ključno vlogo, saj si, ko je tvoje ime enkrat "kontaminirano" z napačno politično opcijo (tudi če gre zgolj za javno izraženo mnenje, ki pač sovpada s stališči neke politične opcije), pri drugi strani (in njenih simpatizerjih) takoj avtomatično izločen.

 

Če gremo lepo od začetka. Nekdo na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) je pred časom pisal o tem, da celotno šolanje do diplome na posameznika državo stane neverjetnih 230.000 evrov! Študij je v Sloveniji financiran iz proračuna, zato bi moralo biti znanje - se pravi diplomanti, magistri in doktorji znanosti - vrednoteno kot dragocena naložba. Če se znanje nato oplementi še v tujini, toliko bolje. Država bi morala poskrbeti za ustrezno število izobraženih kadrov in hkrati ustreznih delovnih mest, kjer sposobni posamezniki lahko pripomorejo k uspešnosti države. Vse tuje univerze prav zato stalno prilagajajo študijske programe potrebam industrije in javnega sektorja. Najboljši študentje v letniku ob koncu študija navadno takoj dobijo službe. Za nedoločen čas, da ne bo pomote. Če se tako kot v Sloveniji, univerzitetni kader po zaključku študija raje zaposli v tujini, investirani denar tako rekoč podarimo državi gostiteljici.

 

Država je torej nekonkurenčna in ne zna pritegniti svojih sinov in hčera iz tujine. Se strinjate? Namenoma bom tu navedel primer dvojnega doktorja pravnih znanosti Klemna Jakliča in njegovih prizadevanj, da bi predaval na ljubljanski univerzi, ki se, mimogrede, v letu 2016 ni uvrstila niti med 600 (!) najboljših univerz na svetu! Harvard, kjer je Klemen doktoriral in kjer predava, je na tej lestvici na tretjem (!), Oxford, kjer je ddr. Jaklič prav tako doktoriral, pa na šestem (!) mestu. Kakšna so torej pravila in kakšna so merila ljubljanske univerze? Kako je mogoče, da osrednja izobraževalna institucija v državi, ki po vseh merilih odličnosti na svetovnem zemljevidu praktično ne obstaja, sploh lahko oceni, da predavatelj tretje najboljše univerze na svetu ne more doprinesti k dvigu nivoja znanja njenih študentov?! Kakšno sporočilo in zgled s takšnim ravnanjem pošilja svojim študentom?

 

Podobnih primerov je še kar nekaj; od veterinarjev diplomatov, geologov in humanistov, če jih omenim le nekaj.

 

Po drugi strani je beg možganov za trenutno elito morda celo dobrodošel, saj jim veliko bolj ustreza osiromašeno in vedno bolj apatično okolje, v katerem se ljudje raje posvečajo svojim hobijem in vrtičkom, kot pa da bi se javno postavili za svoja prepričanja. Trdno sem prepričan, da Slovenija kljub temu še vedno premore takšne posameznike, ki pa verjetno v poplavi nesmislov, napak in zgrešenih potez počasi izgubljajo upanje. Življenje s plašnicami sicer res ohranjanja zdrav razum, a hkrati ne zagotavlja, da se bo stanje spremenilo na bolje. Zgodovina nas uči, da je pomembno imeti izoblikovano mnenje, poznati argumente in tudi hrbtenico, da to mnenje zagovarjaš. Zdi se, da predvsem slednje vse bolj postaja relikt, ki ti ga sistem na vsakem koraku skuša zlomiti, če ne celo amputirati. Pasivnost kot samoobramba je zato do neke mere razumljiva, a ne opravičuje stanja, v katerem smo. Med sabo se stalno primerjamo in takoj, ko nekdo razmišlja drugače, je označen in "opredalčkan" kot desničar, anarhist, fašist itd. Vsi (si) moramo biti namreč v vsem čim bolj enaki, nihče ne sme izstopati. Če se to kljub temu zgodi, sistem posameznika hitro opomni, kam sodi. Pri tem je zanimivo, da kljub temu obstajajo izbranci, ki veljajo za največje strokovnjake, poznavalce in politične analitike. Zadrega nastane, ko se ti posamezniki zaradi samoljubja in / ali pomanjkanja samokritike sami postavijo v mednarodno okolje. Tam se izkaže, da so povsem nedorasli merilom, ki jih določena funkcija zahteva. Spomnite se primerov kandidatur Bratuškove, Türka itd.

 

Slovenija ima - in o tem se je že veliko pisalo - torej velik problem z osnovnimi vrednotami, ne le moralne, temveč očitno tudi povsem tehnične narave, ki mu v veliki meri botruje interes elite in nejasno zastavljena pravila igre. Živimo v balončku in po izmišljenih pravilih s kompasom, ki kaže na vzhod-jugovzhod (namesto na sever). Ustvarili smo si navidezno resničnost, kjer je posameznikom lažje verjeti spletkam in teorijam zarot na socialnih omrežjih, kot pa sprejeti bolečo resnico in odgovornost za duhovno luknjo, v katero je padla Slovenija. Ukvarjamo se s "chemtrailsi", svetovno židovsko zaroto in ameriško notranjo politiko, hkrati pa na svojem pragu toleriramo potvarjanje dejstev, goljufije, prirejene razpise in ne nazadnje nesposobne in nekompetentne ljudi na vodilnih mestih v državi.

 

Intelektualna smetana in znanje se izseljujeta v tujino, država izgublja generacije sposobnih in po pravilu visoko izobraženih ljudi, ki bi bili sposobni v prihodnosti prevzeti vodilne funkcije. Z demokracijo smo prevzeli odgovornost, da sami odločamo o svoji prihodnosti. Na žalost smo dobili tudi možnost, da lahko živimo tako in tam (geografsko), kjer mislimo, da je za nas bolje. Ljudje še vedno pričakujejo, da se bo vse zgodilo brez truda, da jim določeni privilegiji avtomatično pripadajo in da je kdorkoli, ki misli drugače, "kapitalist" in nedovzeten za stisko deprivilegiranih. Vsi smo blazno socialni, liberalni in sploh navdahnjeni z idejami hippie generacije, hkrati pa pričakujemo, da bomo polno uživali zahodnjaški stil življenja. Bodimo torej načelni in dosledni do konca. Pitje Coca Cole in uporaba aparatur Apple ima svojo ceno, saj s tem sprejemamo vrednote in način življenja zahoda, katerih simbol so. Izbira je seveda povsem vaša in Interspar Cola, Lidl Freeway Cola ali pa ruske in kitajske alternative aparatur so vam seveda na voljo.

 

Slovenci imamo v tem trenutku natančno to in točno toliko, kolikor si zaslužimo. S svojim ravnanjem oblikujemo svojo družbo in odnose v njej, volimo posameznike, ki upravljajo z državo in našo prihodnostjo in hkrati smo edino mi tisti, ki lahko kaj spremenimo. Končno bi se morali otresti skoraj že folklornega zniževanja in iskanja izgovorov za uspehe drugih, in dojeti, da so ti posamezniki, za razliko od nas, za svoj uspeh žrtvovali udobno domače okolje, prosti čas in pogosto tudi večji del družinskega življenja. Pot do vodje oddelka na prestižni kliniki, monografije pri Oxford University Press ali visoke pozicije pri Svetovni banki imajo svojo ceno in navadno žal ne vključujejo vikend smučanja na Krvavcu ali kolesarskih izletov po Pohorju. Kdaj bomo končno dojeli, da je uspeh rojaka (toliko bolj, če je mednaroden) plus za vso nacijo in posredno za našo prihodnost? Kdaj bo država dojela, da so spremembe del rasti in napredka, da je znanje zares ključ do uspeha in da je beg možganov za nacijo izgubljena priložnost?

 

Mahatma Gandhi je nekoč izjavil: "Najprej te bodo ignorirali, potem te bodo zasmehovali, nato se bodo borili s tabo in na koncu boš zmagal". Upam in želim si, da to velja za vse Klemne Jakliče v naši državi. Vsako dejanje - ne glede na to kako majhno in brezpomembno se zdi -, torej šteje. Vaše še posebej.

 

 

Tomaž Vernik je pedolog, strokovnjak za okoljsko znanost. Živi v grofiji Surrey v Veliki Britaniji.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
18
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,540
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,402
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,798
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,326
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,326
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,077
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,207
08/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,045
09/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
Uredništvo
Ogledov: 884
10/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 590