Komentar

"Najprej te bodo ignorirali, potem zasmehovali, nato se bodo borili s tabo in na koncu boš zmagal."

V zadnjem mesecu, predvsem v luči volitev ustavnih sodnikov, se je spet veliko govorilo o negativni selekciji, neuradni kontinuiteti starih vzorcev in stanju duha v naši državi, ki nedvomno odvračajo mlado kri in resnično nove obraze od vodilnih funkcij. Še več, zdi se, kot da zavračanje vsega in vsakogar, ki z vzori dobrih praks iz tujine poizkuša pomagati, postaja vrednota.

27.01.2017 20:00
Piše: Tomaž Vernik
Ključne besede:   beg možganov   negativna selekcija   Slovenija   Univerza v Ljubljani   tujina   Klemen Jaklič   Harvard   Oxford

Beg možganov je za trenutno elito morda celo dobrodošel, saj jim veliko bolj ustreza osiromašeno in vedno bolj apatično okolje, v katerem se ljudje raje posvečajo svojim hobijem in vrtičkom, kot pa da bi se javno postavili za svoja prepričanja.

Ko sem leta 2001, takrat še sredi študija, prvič zapustil Slovenijo, sem v naivnem prepričanju verjel, da bom po vrnitvi v domovino lahko z novim znanjem, po svojih najboljših močeh pomagal in doprinesel k dvigu konkurenčnosti naše države. Potihem sem si želel strokovnih debat, izmenjave mnenj in skupnega iskanja rešitev s kolegi in domačo strokovno javnostjo, ter kot vsak mlad človek možnosti, da bi lahko prispeval k spreminjanju naše družbe na bolje. Celo v prejšnji državi je uradno veljajo, da "... le kdor se uči, bo kaj znal. In le kdor kaj zna, bo lahko koristil domovini...", zato se mi moja pričakovanja v ničemer niso zdela problematična. Sledilo je spoznanje, da sistem doma ne pozna nagrajevanja po načelu "več kot znaš, več veljaš", temveč ravno obratno, da boljše kot so tvoje reference in bolj kot pokažeš samoiniciativnost in zmožnost kritičnega razmišljanja, večjo nevarnost predstavljaš za nosilce odločanja in nadrejene. V odgovoru na skoraj vsako pobudo so mu našteli vsaj pet razlogov, zakaj to ni dobra ideja. Da je stvar še bolj bizarna, gre v Sloveniji ta reč tudi v obratni smeri, namreč skoraj po pravilu sistem nagrajuje poslušne, povprečno izobražene in izkušene, če hočete, bolj "gnetljive" in "voljne" posameznike, ki jih z navadno povsem nerealnimi argumenti postavlja pred bolj usposobljene. Pri tem igra "politična brezmadežnost" ključno vlogo, saj si, ko je tvoje ime enkrat "kontaminirano" z napačno politično opcijo (tudi če gre zgolj za javno izraženo mnenje, ki pač sovpada s stališči neke politične opcije), pri drugi strani (in njenih simpatizerjih) takoj avtomatično izločen.

 

Če gremo lepo od začetka. Nekdo na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) je pred časom pisal o tem, da celotno šolanje do diplome na posameznika državo stane neverjetnih 230.000 evrov! Študij je v Sloveniji financiran iz proračuna, zato bi moralo biti znanje - se pravi diplomanti, magistri in doktorji znanosti - vrednoteno kot dragocena naložba. Če se znanje nato oplementi še v tujini, toliko bolje. Država bi morala poskrbeti za ustrezno število izobraženih kadrov in hkrati ustreznih delovnih mest, kjer sposobni posamezniki lahko pripomorejo k uspešnosti države. Vse tuje univerze prav zato stalno prilagajajo študijske programe potrebam industrije in javnega sektorja. Najboljši študentje v letniku ob koncu študija navadno takoj dobijo službe. Za nedoločen čas, da ne bo pomote. Če se tako kot v Sloveniji, univerzitetni kader po zaključku študija raje zaposli v tujini, investirani denar tako rekoč podarimo državi gostiteljici.

 

Država je torej nekonkurenčna in ne zna pritegniti svojih sinov in hčera iz tujine. Se strinjate? Namenoma bom tu navedel primer dvojnega doktorja pravnih znanosti Klemna Jakliča in njegovih prizadevanj, da bi predaval na ljubljanski univerzi, ki se, mimogrede, v letu 2016 ni uvrstila niti med 600 (!) najboljših univerz na svetu! Harvard, kjer je Klemen doktoriral in kjer predava, je na tej lestvici na tretjem (!), Oxford, kjer je ddr. Jaklič prav tako doktoriral, pa na šestem (!) mestu. Kakšna so torej pravila in kakšna so merila ljubljanske univerze? Kako je mogoče, da osrednja izobraževalna institucija v državi, ki po vseh merilih odličnosti na svetovnem zemljevidu praktično ne obstaja, sploh lahko oceni, da predavatelj tretje najboljše univerze na svetu ne more doprinesti k dvigu nivoja znanja njenih študentov?! Kakšno sporočilo in zgled s takšnim ravnanjem pošilja svojim študentom?

 

Podobnih primerov je še kar nekaj; od veterinarjev diplomatov, geologov in humanistov, če jih omenim le nekaj.

 

Po drugi strani je beg možganov za trenutno elito morda celo dobrodošel, saj jim veliko bolj ustreza osiromašeno in vedno bolj apatično okolje, v katerem se ljudje raje posvečajo svojim hobijem in vrtičkom, kot pa da bi se javno postavili za svoja prepričanja. Trdno sem prepričan, da Slovenija kljub temu še vedno premore takšne posameznike, ki pa verjetno v poplavi nesmislov, napak in zgrešenih potez počasi izgubljajo upanje. Življenje s plašnicami sicer res ohranjanja zdrav razum, a hkrati ne zagotavlja, da se bo stanje spremenilo na bolje. Zgodovina nas uči, da je pomembno imeti izoblikovano mnenje, poznati argumente in tudi hrbtenico, da to mnenje zagovarjaš. Zdi se, da predvsem slednje vse bolj postaja relikt, ki ti ga sistem na vsakem koraku skuša zlomiti, če ne celo amputirati. Pasivnost kot samoobramba je zato do neke mere razumljiva, a ne opravičuje stanja, v katerem smo. Med sabo se stalno primerjamo in takoj, ko nekdo razmišlja drugače, je označen in "opredalčkan" kot desničar, anarhist, fašist itd. Vsi (si) moramo biti namreč v vsem čim bolj enaki, nihče ne sme izstopati. Če se to kljub temu zgodi, sistem posameznika hitro opomni, kam sodi. Pri tem je zanimivo, da kljub temu obstajajo izbranci, ki veljajo za največje strokovnjake, poznavalce in politične analitike. Zadrega nastane, ko se ti posamezniki zaradi samoljubja in / ali pomanjkanja samokritike sami postavijo v mednarodno okolje. Tam se izkaže, da so povsem nedorasli merilom, ki jih določena funkcija zahteva. Spomnite se primerov kandidatur Bratuškove, Türka itd.

 

Slovenija ima - in o tem se je že veliko pisalo - torej velik problem z osnovnimi vrednotami, ne le moralne, temveč očitno tudi povsem tehnične narave, ki mu v veliki meri botruje interes elite in nejasno zastavljena pravila igre. Živimo v balončku in po izmišljenih pravilih s kompasom, ki kaže na vzhod-jugovzhod (namesto na sever). Ustvarili smo si navidezno resničnost, kjer je posameznikom lažje verjeti spletkam in teorijam zarot na socialnih omrežjih, kot pa sprejeti bolečo resnico in odgovornost za duhovno luknjo, v katero je padla Slovenija. Ukvarjamo se s "chemtrailsi", svetovno židovsko zaroto in ameriško notranjo politiko, hkrati pa na svojem pragu toleriramo potvarjanje dejstev, goljufije, prirejene razpise in ne nazadnje nesposobne in nekompetentne ljudi na vodilnih mestih v državi.

 

Intelektualna smetana in znanje se izseljujeta v tujino, država izgublja generacije sposobnih in po pravilu visoko izobraženih ljudi, ki bi bili sposobni v prihodnosti prevzeti vodilne funkcije. Z demokracijo smo prevzeli odgovornost, da sami odločamo o svoji prihodnosti. Na žalost smo dobili tudi možnost, da lahko živimo tako in tam (geografsko), kjer mislimo, da je za nas bolje. Ljudje še vedno pričakujejo, da se bo vse zgodilo brez truda, da jim določeni privilegiji avtomatično pripadajo in da je kdorkoli, ki misli drugače, "kapitalist" in nedovzeten za stisko deprivilegiranih. Vsi smo blazno socialni, liberalni in sploh navdahnjeni z idejami hippie generacije, hkrati pa pričakujemo, da bomo polno uživali zahodnjaški stil življenja. Bodimo torej načelni in dosledni do konca. Pitje Coca Cole in uporaba aparatur Apple ima svojo ceno, saj s tem sprejemamo vrednote in način življenja zahoda, katerih simbol so. Izbira je seveda povsem vaša in Interspar Cola, Lidl Freeway Cola ali pa ruske in kitajske alternative aparatur so vam seveda na voljo.

 

Slovenci imamo v tem trenutku natančno to in točno toliko, kolikor si zaslužimo. S svojim ravnanjem oblikujemo svojo družbo in odnose v njej, volimo posameznike, ki upravljajo z državo in našo prihodnostjo in hkrati smo edino mi tisti, ki lahko kaj spremenimo. Končno bi se morali otresti skoraj že folklornega zniževanja in iskanja izgovorov za uspehe drugih, in dojeti, da so ti posamezniki, za razliko od nas, za svoj uspeh žrtvovali udobno domače okolje, prosti čas in pogosto tudi večji del družinskega življenja. Pot do vodje oddelka na prestižni kliniki, monografije pri Oxford University Press ali visoke pozicije pri Svetovni banki imajo svojo ceno in navadno žal ne vključujejo vikend smučanja na Krvavcu ali kolesarskih izletov po Pohorju. Kdaj bomo končno dojeli, da je uspeh rojaka (toliko bolj, če je mednaroden) plus za vso nacijo in posredno za našo prihodnost? Kdaj bo država dojela, da so spremembe del rasti in napredka, da je znanje zares ključ do uspeha in da je beg možganov za nacijo izgubljena priložnost?

 

Mahatma Gandhi je nekoč izjavil: "Najprej te bodo ignorirali, potem te bodo zasmehovali, nato se bodo borili s tabo in na koncu boš zmagal". Upam in želim si, da to velja za vse Klemne Jakliče v naši državi. Vsako dejanje - ne glede na to kako majhno in brezpomembno se zdi -, torej šteje. Vaše še posebej.

 

 

Tomaž Vernik je pedolog, strokovnjak za okoljsko znanost. Živi v grofiji Surrey v Veliki Britaniji.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
18
Davčni strokovnjak Ivan Simič odgovarja novinarskim asom Suzani Rankov, Vesni Vuković, Primožu Cirmanu in Tomažu Modicu
9
27.06.2017 22:59
Objavljamo tretji prispevek v polemiki, ki jo minuli teden sprožil članek Ivana Simiča o iznajdljivem davčnem poslovanju ... Več.
Piše: Ivan Simič
Ob 26. obletnici druge Živalske farme
21
26.06.2017 22:43
Vsem bralkam in bralcem, državljankam in državljanom ter davkoplačevalkam in davkoplačevalcem, ki jim je svobodna in ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
France Bučar je nasprotoval arbitraži tudi zato, ker ni zaupal Borutu Pahorju
15
25.06.2017 23:01
Dr. France Bučar, moj predhodnik na mestu predsednika Slovenskega panevropskega gibanja (SPG), je bil velik nasprotnik ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Hommage Miletu Korunu, mojstru, ki v umetnosti zastopa nič
1
25.06.2017 05:08
Danes lahko pogojno že govorimo o zaključenem režijskem opusu modernista Mileta Koruna, navkljub njegovemu nadvse impresivnem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moja arbitraža: Kako sem kot dobri samaritan leto za letom polnil hrvaški proračun
16
23.06.2017 18:30
Ali je za povprečnega Slovenca res samoumevno, da poleti dopustuje na Hrvaškem? Kaj to v resnici pomeni o našem nacionalnem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Gay is ok!" ali razmislek o tem, kako so mediji poročali o smrti Rudolpha Moshammerja in Gašperja Tiča
23
21.06.2017 19:20
Ko razmišljam o nenavadni hipokriziji mnogih slovenskih medijev in njihovih kreatorjev, ki glede nasilne smrti igralca Gašperja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Žilne opornice in žilavi uporniki v socialistični Sloveniji
8
19.06.2017 19:15
Zgodba z žilnimi opornicami se vleče kot jara kača. Ne zato, ker bi bila zapletena. Pač pa zato, ker v tem eklatantnem primeru ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Izolacija Katarja je le vrh precej večje in globalne strategije velesil
10
19.06.2017 00:25
Malokateri politik na svetu je resnično razumel posledice izolacije Katarja s strani Savdske Arabije ter ostalih sunitskih držav ... Več.
Piše: Laris Gaiser
In memoriam: Kako se spominjam Helmuta Kohla
0
18.06.2017 11:00
Ob smrti dolgoletnega nemškega kanclerja, arhitekta nemške združitve in tesnega zagovornika francosko-nemške sprave Helmuta ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kuratorji branijo umetnost pred barbarizmi vseh vrst
6
17.06.2017 21:28
Današnji komentar se mi je prelomilna dvoje.Omahnili semv gledališkijašek gledališkedramaturgije. Vse preveč je v meni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako bi rada Milojka Kolar Celarc prelisičila vesoljno Slovenijo, da bi se izognila svojemu odstopu
3
16.06.2017 20:30
Kaj se skriva v ozadju na prvi pogled nedologične zahteve ministrice za zdravje po odstopu generalnega in strokovne direktorice ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O "exitih": Bolj kot v Evropo in na Zahod nas vleče na Vzhod in v preteklost
1
16.06.2017 18:26
Glede prihodnosti Evropske unije in Slovenije obstajata dve bistveni vprašanji, in sicer, (1)ali je Evropska unija primerno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Spomeniki mrtvim so na Slovenskem del ideološke polarizacije živih
7
14.06.2017 21:07
Naš britanski komentator se je tokrat ustavil ob dilemi, ki vsake toliko razburka javno mnenje. Žal skoraj vedno v ideološkem ... Več.
Piše: Keith Miles
Regionalni kaos na Bližnjem vzhodu: nemirna dediščina in sedanji premiki
4
13.06.2017 20:47
Ko govorimo o današnjem Bližnjem vzhodu - glavnih konceptih njegovih delitev in meja, moramo najprej analizirati njegove ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Slovenija in gospodarska rast: Ali se naše gospodarstvo res pregreva?
7
11.06.2017 23:00
Izvoz ostaja še naprej največji generator gospodarske rasti Slovenije, pri čemer je zadnje leto pričela močneje naraščati tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Johannes Keppler je moral sanjati Luno, da je sploh lahko govoril resnico o znanosti
1
10.06.2017 22:59
Na mednarodnem simpoziju Zemlja brez ljudi, II. se te dni v galerijiKapelicav Ljubljani vrstijo na ultimativnih panelih vrhunski ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Iranska pralnica: Vaša banka, vaši pastirji in njihove milijarde
8
09.06.2017 10:59
Kaj je bančni rop v primerjavi z njeno ustanovitvijo, pravi misel. In kaj je nekaj tisoč evrov v primerjavi z milijardo! Kajti ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Ko tudi referendumi niso rešitev, je skrajni čas za aktivno državljanstvo
4
08.06.2017 21:47
Da se naredi, kar je prav, je vedno pravi čas , je nekoč zapisal Martin Luther King Jr.To, da soodločaš o javni zadevi ali ... Več.
Piše: Miha Burger
Cerarjeva vlada ima vsaj kar se športa tiče nov slogan: Piva in iger!
7
05.06.2017 22:52
V teh dneh so poslanci koalicije precej nekritično, kot je to v tem mandatu sicer v navadi, potrdili spremembe Zakona o športu. ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Kemis in Slovenci: V odpadkih je denar, če pa vam dovolijo goljufati, je denarja veliko
7
04.06.2017 20:00
Naš občasni sodelavec, ki je strokovnjak na področju okoljske znanosti in je iz Slovenije že pred leti emigriral v Veliko ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Gay is ok!" ali razmislek o tem, kako so mediji poročali o smrti Rudolpha Moshammerja in Gašperja Tiča
Dejan Steinbuch
Ogledov: 9.622
02/
Iznajdljivo davčno poslovanje novinarskih asov Suzane Rankov, Vesne Vuković, Primoža Cirmana in Tomaža Modica
Ivan Simič
Ogledov: 4.368
03/
Ob 26. obletnici druge Živalske farme
Blaž Mrevlje
Ogledov: 4.081
04/
Moja arbitraža: Kako sem kot dobri samaritan leto za letom polnil hrvaški proračun
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.529
05/
France Bučar je nasprotoval arbitraži tudi zato, ker ni zaupal Borutu Pahorju
Laris Gaiser
Ogledov: 2.821
06/
Davčni strokovnjak Ivan Simič odgovarja novinarskim asom Suzani Rankov, Vesni Vuković, Primožu Cirmanu in Tomažu Modicu
Ivan Simič
Ogledov: 2.326
07/
Izolacija Katarja je le vrh precej večje in globalne strategije velesil
Laris Gaiser
Ogledov: 2.376
08/
Žilne opornice in žilavi uporniki v socialistični Sloveniji
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.378
09/
Pravica do popravka: "Iznajdljivo davčno poslovanje novinarskih asov Suzane Rankov, Vesne Vuković, Primoža Cirmana in Tomaža Modica"
Uredništvo
Ogledov: 1.286
10/
Kako zanikrno se je Cerarjeva vlada lotila postopka imenovanja direktorja Agencije za varstvo konkurence!
Aljoša Pečan
Ogledov: 969