Komentar

"Najprej te bodo ignorirali, potem zasmehovali, nato se bodo borili s tabo in na koncu boš zmagal."

V zadnjem mesecu, predvsem v luči volitev ustavnih sodnikov, se je spet veliko govorilo o negativni selekciji, neuradni kontinuiteti starih vzorcev in stanju duha v naši državi, ki nedvomno odvračajo mlado kri in resnično nove obraze od vodilnih funkcij. Še več, zdi se, kot da zavračanje vsega in vsakogar, ki z vzori dobrih praks iz tujine poizkuša pomagati, postaja vrednota.

27.01.2017 20:00
Piše: Tomaž Vernik
Ključne besede:   beg možganov   negativna selekcija   Slovenija   Univerza v Ljubljani   tujina   Klemen Jaklič   Harvard   Oxford

Beg možganov je za trenutno elito morda celo dobrodošel, saj jim veliko bolj ustreza osiromašeno in vedno bolj apatično okolje, v katerem se ljudje raje posvečajo svojim hobijem in vrtičkom, kot pa da bi se javno postavili za svoja prepričanja.

Ko sem leta 2001, takrat še sredi študija, prvič zapustil Slovenijo, sem v naivnem prepričanju verjel, da bom po vrnitvi v domovino lahko z novim znanjem, po svojih najboljših močeh pomagal in doprinesel k dvigu konkurenčnosti naše države. Potihem sem si želel strokovnih debat, izmenjave mnenj in skupnega iskanja rešitev s kolegi in domačo strokovno javnostjo, ter kot vsak mlad človek možnosti, da bi lahko prispeval k spreminjanju naše družbe na bolje. Celo v prejšnji državi je uradno veljajo, da "... le kdor se uči, bo kaj znal. In le kdor kaj zna, bo lahko koristil domovini...", zato se mi moja pričakovanja v ničemer niso zdela problematična. Sledilo je spoznanje, da sistem doma ne pozna nagrajevanja po načelu "več kot znaš, več veljaš", temveč ravno obratno, da boljše kot so tvoje reference in bolj kot pokažeš samoiniciativnost in zmožnost kritičnega razmišljanja, večjo nevarnost predstavljaš za nosilce odločanja in nadrejene. V odgovoru na skoraj vsako pobudo so mu našteli vsaj pet razlogov, zakaj to ni dobra ideja. Da je stvar še bolj bizarna, gre v Sloveniji ta reč tudi v obratni smeri, namreč skoraj po pravilu sistem nagrajuje poslušne, povprečno izobražene in izkušene, če hočete, bolj "gnetljive" in "voljne" posameznike, ki jih z navadno povsem nerealnimi argumenti postavlja pred bolj usposobljene. Pri tem igra "politična brezmadežnost" ključno vlogo, saj si, ko je tvoje ime enkrat "kontaminirano" z napačno politično opcijo (tudi če gre zgolj za javno izraženo mnenje, ki pač sovpada s stališči neke politične opcije), pri drugi strani (in njenih simpatizerjih) takoj avtomatično izločen.

 

Če gremo lepo od začetka. Nekdo na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) je pred časom pisal o tem, da celotno šolanje do diplome na posameznika državo stane neverjetnih 230.000 evrov! Študij je v Sloveniji financiran iz proračuna, zato bi moralo biti znanje - se pravi diplomanti, magistri in doktorji znanosti - vrednoteno kot dragocena naložba. Če se znanje nato oplementi še v tujini, toliko bolje. Država bi morala poskrbeti za ustrezno število izobraženih kadrov in hkrati ustreznih delovnih mest, kjer sposobni posamezniki lahko pripomorejo k uspešnosti države. Vse tuje univerze prav zato stalno prilagajajo študijske programe potrebam industrije in javnega sektorja. Najboljši študentje v letniku ob koncu študija navadno takoj dobijo službe. Za nedoločen čas, da ne bo pomote. Če se tako kot v Sloveniji, univerzitetni kader po zaključku študija raje zaposli v tujini, investirani denar tako rekoč podarimo državi gostiteljici.

 

Država je torej nekonkurenčna in ne zna pritegniti svojih sinov in hčera iz tujine. Se strinjate? Namenoma bom tu navedel primer dvojnega doktorja pravnih znanosti Klemna Jakliča in njegovih prizadevanj, da bi predaval na ljubljanski univerzi, ki se, mimogrede, v letu 2016 ni uvrstila niti med 600 (!) najboljših univerz na svetu! Harvard, kjer je Klemen doktoriral in kjer predava, je na tej lestvici na tretjem (!), Oxford, kjer je ddr. Jaklič prav tako doktoriral, pa na šestem (!) mestu. Kakšna so torej pravila in kakšna so merila ljubljanske univerze? Kako je mogoče, da osrednja izobraževalna institucija v državi, ki po vseh merilih odličnosti na svetovnem zemljevidu praktično ne obstaja, sploh lahko oceni, da predavatelj tretje najboljše univerze na svetu ne more doprinesti k dvigu nivoja znanja njenih študentov?! Kakšno sporočilo in zgled s takšnim ravnanjem pošilja svojim študentom?

 

Podobnih primerov je še kar nekaj; od veterinarjev diplomatov, geologov in humanistov, če jih omenim le nekaj.

 

Po drugi strani je beg možganov za trenutno elito morda celo dobrodošel, saj jim veliko bolj ustreza osiromašeno in vedno bolj apatično okolje, v katerem se ljudje raje posvečajo svojim hobijem in vrtičkom, kot pa da bi se javno postavili za svoja prepričanja. Trdno sem prepričan, da Slovenija kljub temu še vedno premore takšne posameznike, ki pa verjetno v poplavi nesmislov, napak in zgrešenih potez počasi izgubljajo upanje. Življenje s plašnicami sicer res ohranjanja zdrav razum, a hkrati ne zagotavlja, da se bo stanje spremenilo na bolje. Zgodovina nas uči, da je pomembno imeti izoblikovano mnenje, poznati argumente in tudi hrbtenico, da to mnenje zagovarjaš. Zdi se, da predvsem slednje vse bolj postaja relikt, ki ti ga sistem na vsakem koraku skuša zlomiti, če ne celo amputirati. Pasivnost kot samoobramba je zato do neke mere razumljiva, a ne opravičuje stanja, v katerem smo. Med sabo se stalno primerjamo in takoj, ko nekdo razmišlja drugače, je označen in "opredalčkan" kot desničar, anarhist, fašist itd. Vsi (si) moramo biti namreč v vsem čim bolj enaki, nihče ne sme izstopati. Če se to kljub temu zgodi, sistem posameznika hitro opomni, kam sodi. Pri tem je zanimivo, da kljub temu obstajajo izbranci, ki veljajo za največje strokovnjake, poznavalce in politične analitike. Zadrega nastane, ko se ti posamezniki zaradi samoljubja in / ali pomanjkanja samokritike sami postavijo v mednarodno okolje. Tam se izkaže, da so povsem nedorasli merilom, ki jih določena funkcija zahteva. Spomnite se primerov kandidatur Bratuškove, Türka itd.

 

Slovenija ima - in o tem se je že veliko pisalo - torej velik problem z osnovnimi vrednotami, ne le moralne, temveč očitno tudi povsem tehnične narave, ki mu v veliki meri botruje interes elite in nejasno zastavljena pravila igre. Živimo v balončku in po izmišljenih pravilih s kompasom, ki kaže na vzhod-jugovzhod (namesto na sever). Ustvarili smo si navidezno resničnost, kjer je posameznikom lažje verjeti spletkam in teorijam zarot na socialnih omrežjih, kot pa sprejeti bolečo resnico in odgovornost za duhovno luknjo, v katero je padla Slovenija. Ukvarjamo se s "chemtrailsi", svetovno židovsko zaroto in ameriško notranjo politiko, hkrati pa na svojem pragu toleriramo potvarjanje dejstev, goljufije, prirejene razpise in ne nazadnje nesposobne in nekompetentne ljudi na vodilnih mestih v državi.

 

Intelektualna smetana in znanje se izseljujeta v tujino, država izgublja generacije sposobnih in po pravilu visoko izobraženih ljudi, ki bi bili sposobni v prihodnosti prevzeti vodilne funkcije. Z demokracijo smo prevzeli odgovornost, da sami odločamo o svoji prihodnosti. Na žalost smo dobili tudi možnost, da lahko živimo tako in tam (geografsko), kjer mislimo, da je za nas bolje. Ljudje še vedno pričakujejo, da se bo vse zgodilo brez truda, da jim določeni privilegiji avtomatično pripadajo in da je kdorkoli, ki misli drugače, "kapitalist" in nedovzeten za stisko deprivilegiranih. Vsi smo blazno socialni, liberalni in sploh navdahnjeni z idejami hippie generacije, hkrati pa pričakujemo, da bomo polno uživali zahodnjaški stil življenja. Bodimo torej načelni in dosledni do konca. Pitje Coca Cole in uporaba aparatur Apple ima svojo ceno, saj s tem sprejemamo vrednote in način življenja zahoda, katerih simbol so. Izbira je seveda povsem vaša in Interspar Cola, Lidl Freeway Cola ali pa ruske in kitajske alternative aparatur so vam seveda na voljo.

 

Slovenci imamo v tem trenutku natančno to in točno toliko, kolikor si zaslužimo. S svojim ravnanjem oblikujemo svojo družbo in odnose v njej, volimo posameznike, ki upravljajo z državo in našo prihodnostjo in hkrati smo edino mi tisti, ki lahko kaj spremenimo. Končno bi se morali otresti skoraj že folklornega zniževanja in iskanja izgovorov za uspehe drugih, in dojeti, da so ti posamezniki, za razliko od nas, za svoj uspeh žrtvovali udobno domače okolje, prosti čas in pogosto tudi večji del družinskega življenja. Pot do vodje oddelka na prestižni kliniki, monografije pri Oxford University Press ali visoke pozicije pri Svetovni banki imajo svojo ceno in navadno žal ne vključujejo vikend smučanja na Krvavcu ali kolesarskih izletov po Pohorju. Kdaj bomo končno dojeli, da je uspeh rojaka (toliko bolj, če je mednaroden) plus za vso nacijo in posredno za našo prihodnost? Kdaj bo država dojela, da so spremembe del rasti in napredka, da je znanje zares ključ do uspeha in da je beg možganov za nacijo izgubljena priložnost?

 

Mahatma Gandhi je nekoč izjavil: "Najprej te bodo ignorirali, potem te bodo zasmehovali, nato se bodo borili s tabo in na koncu boš zmagal". Upam in želim si, da to velja za vse Klemne Jakliče v naši državi. Vsako dejanje - ne glede na to kako majhno in brezpomembno se zdi -, torej šteje. Vaše še posebej.

 

 

Tomaž Vernik je pedolog, strokovnjak za okoljsko znanost. Živi v grofiji Surrey v Veliki Britaniji.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
18
London po Londonu
6
22.03.2017 23:59
Natanko leto dni po terorističnih napadih v Bruslju se je zgodil nov incident v Londonu, ki bi utegnil prav tako imeti podobno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Vsi mi smo Američani
4
19.03.2017 11:59
Če napišem, da smo vsi američani, potem hočem reči, da je vse kar vsak dan delamo, mislimo ali oblačimo, na takšen ali drugačen ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Kapitalska patologija stolpnic: čim manj stroškov za čim več vsebin
3
19.03.2017 07:25
Vstopimo v sredico komentarjakarbrez uvoda, v svet stolpnic, v svet urbanih inovacij. To je tekst o njihovi lepoti in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Obletnice: Jože Pučnik in Nova revija
1
18.03.2017 15:13
Jože Pučnik je bil hkrati svobodoljuben in konservativen politik. V Novi reviji,pozneje pa v državni politiki si je prizadeval ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Milojka, prihaja Gorski zdravnik, čas je za zdravstveno reformo!
2
16.03.2017 00:57
Morda niste vedeli, toda danes popoldne pride v Ljubljano znameniti Gorski zdravnik, der Bergdoktor. V Mercator v Šiško, kjer bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nekaj preprostih dejstev o "državni pomoči" Cimosu
23
14.03.2017 22:59
Državna pomoč in Cimos je verjetno ena izmed najbolj pogostih besednih zvez zadnjihtednov. Ne mine dan, da ne bi vsaj nekajkrat ... Več.
Piše: Bine Kordež
Makedonski sod smodnika: vroča politična kuhinja, v katero se mešata Albanija in Kosovo
6
12.03.2017 22:00
Ker iz Makedonije prihajajo vedno bolj zaskrbljujoče informacije o politični krizi, ki je nedavne parlamentarne volitve nikakor ... Več.
Piše: Ivanka Dodovska
Če želiš igrati nogomet, začneš iskati nogometaše. Če želiš plesati, iščeš plesalke. Če želiš vojno, začneš iskati vojake.
11
12.03.2017 12:00
Naborništvo prikazujejo kot nekaj, s čimer bi fante rešili odvisnosti od računalnikov, jih prisilili, da bi se več gibali, bolj ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Katedrala socializma: neverjetna zgodba Ivane Tomljenović
0
11.03.2017 23:23
Še preden bom vstopil v današnji komentar, objavljam v uvodu neplačan oglas:Obiščite Zagreb, to elegantno evropsko prestolnico, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova Evropa po Versaillesu: tesno povezana sedmerica, okoli katere bo krožila revna periferija?
10
10.03.2017 23:59
Naš diplomatski komentator je pod drobnogled vzel sporočilo nedavnega srečanja štirih evropskih voditeljev v kraju, kjer so ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Moške kvote: Biti moški v današnji slovenski družbi je greh!
6
05.03.2017 11:55
Je naša družba moška? Ne, ženska je. V provokativnem romanu Podreditev Michela Houellebecqa - slovenski prevod je z nekaj zamude ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Prvih 100 let Bauhausa: Itten-Gropiusov paradoks
15
04.03.2017 23:59
Naportalu+z današnjim dnem začenjam s slavji ob stoletnici ustanovitve umetniške šoleBauhausiz leta 1919. Kmalu bo minilo sto ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Negotovi slovensko-evropski objem v grozeči senci nove železne zavese
9
03.03.2017 21:30
JunckerjevaBela knjigani prebudila posebne pozornosti pri slovenskih voditeljih. Morda ne verjamejo, da prihaja čas odločitev in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pismo Miru Cerarju bržkone ne bo ničesar spremenilo, toda določene stvari je pač treba napisati
17
01.03.2017 00:00
Spoštovani predsednik vlade, nikoli si nisem mislil, da bova kdaj tako komunicirala. Toda ker te drugače ne morem več doseči, se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Also sprach Ivan Lotrič, Tako je govoril Ivan Lotrič
1
26.02.2017 06:00
Današnji komentar je v celoti posvečenIvanu Lotriču, človeku, ki svojega glasu ni nikoli oddaljil od svojega govora, od smisla ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropska zavest in totalitarizem
15
25.02.2017 06:00
Tri različne resolucije pozivajo evropske države, naj vlagajo več naporov v preučevanje evropske zgodovine 20. stoletja. Torej v ... Več.
Piše: Keith Miles
Vizija 2050: ali se res samo po poti strankarstva lahko naredi korak k boljši demokraciji?
7
22.02.2017 23:25
Trump lahko besediči na konferenci za novinarje, se heca z mediji, jih ošteva in graja; enako lahko to počneta ali Janša ali ... Več.
Piše: Miha Burger
Zakaj sem javno podprl Gorana Klemenčiča in zakaj bi iz načelnih razlogov to storil še enkrat
32
22.02.2017 02:16
Kaj je za oblastno oligarhijo lepšega od takšne plehke opozicije, ki vedno skoči na prvo žogo, ni pa sposobna zaznati dejanskega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kako novi zdravstveni prispevek "popravlja" lani uvedeno davčno razbremenitev
13
21.02.2017 01:45
V lanskem letu so potekale dolgotrajne razprave, kako spremeniti dohodninsko lestvico. Z njo se je želelobolje nagradili ključne ... Več.
Piše: Bine Kordež
Hlastaš za zrakom, ker veš, da si na varnem
0
19.02.2017 14:24
Črni kvadrat, eden od osnovnih formativov suprematizma. Črna barva, ki ga določa, je zgrajena iz osnovnih barv, ki to niso. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Predsednik Židan je res amater: poslanec Han je tisti, ki biznisira in kadruje ustavne sodnike!
Uredništvo
Ogledov: 2.801
02/
Reševanje Cimosa ni le nacionalna katastrofa. Je bistveno več od tega. Je simptom strateške bebavosti in operativne nesposobnosti slovenske države.
Marko Golob
Ogledov: 2.033
03/
Slovenska vojska na tleh: sprenevedanje krivcev za katastrofo se mirno nadaljuje
Marko Novak
Ogledov: 1.685
04/
Nekaj preprostih dejstev o "državni pomoči" Cimosu
Bine Kordež
Ogledov: 1.585
05/
Milojka, prihaja Gorski zdravnik, čas je za zdravstveno reformo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.539
06/
Z lansko izgubo Kliničnega centra bi lahko pokrili 25.000 plač medicinskih sester!
Uredništvo
Ogledov: 1.328
07/
Sramota! Kako profesorsko vlado Mira Cerarja pred ustavnim sodiščem zlahka postavimo na laž!
Uredništvo
Ogledov: 1.220
08/
London po Londonu
Iztok Mirošič
Ogledov: 846
09/
Vsi mi smo Američani
Oskar Salobir
Ogledov: 887
10/
Za rešetkami Erdoganovega avtoritarnega režima ječi že okoli 200 turških novinarjev in urednikov
Ariana Ferfila
Ogledov: 860