Komentar

Homagge nekemu advokatu: Nič je sodniška kuta, pravo pa simulirana metafizična popolnost

K tokratni Draganovi nedeljski kolumni dodajamo uredniško opombo, ki je koristna za boljše razumevanja teksta; ko je bil Živadinov služil med umetniki in intelektualci osovraženo Jugoslovansko "ljudsko" armado, mu nemirni duh ni dal, da se ne bi duhovno in telesno uprl sistemu. Jasno, da so ga zaprli. Tisto, česar pa doslej nismo vedeli, je to, da je bil njegov tedanji zagovornik, ki ga je reševal in osvobajal, nihče drug kot Drago Demšar.

28.01.2017 23:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Dragan Živadinov   JLA   vojaško sodišče   zagovornik   Drago Demšar

Upiral se je karieri znotraj pravne univerzitetne nomenklature, zavedal se je, da je v svetu partijske diktature kariera lahko samo sluzasto načrtovana in ne more biti drugačna. 

In zdaj: raj! Tri etimološke domneve o nastanku besede raj:

 

a.) raij- bivališče mrtvih, izpeljan iz  besede - roij - vodni tok; mrtvi so tam, na drugi strani reke, v raju.

Refleks I.: V razsvetljenski Evropi si želimo raja na Zemlji, želimo si zmagoslavja dosežkov francoske revolucije, vladavino znanja in vseobsegajočega miru. Na drugi strani reke niso tujci, begunci, emigranti, migranti, ampak naši živi in naši mrtvi. Oboji skupaj, z nami. Zato nujno potrebujemo znanost o miru, ne pa vede o bogu.

 

b.) roHio- izpeljanka iz baze reHi - rai - bogastvo, premoženje; res - stvar. Če seštejemo, je pomen besede raj kraj bogastva.

Refleks II.: Bogastvo deli tisti, ki določa usodo, torej Bog. Zato mora biti v obredju delitve njegov posrednik karseda občutljiv. Nosilec obreda mora biti verujoč, globoko verujoč, mora biti metafizično povezan z Njim.  Tudi zato teologom niso sodili sredi srednjega veka na posvetnih sodiščih, niti za najhujše zločine ne, pa četudi so jih ti brez dvoma zagrešili. Umaknili so jih v zakotne svetove, da so tam počakali na svojo smrt. Tako so teologi-zločinci po smrti stopili s svojim zločinom pred božjo podobo, pred končno sodbo ter bili obsojeni z najhujšim konceptom pekla. Nobeno posvetno sodišče jih ne bi moglo tako drastično kaznovati. Sodil jim je Bog, z večnostjo svoje sodbe. Toda razsvetljenska duhovna navpičnica je izven evolucij in revolucij v novi dobi zahtevala in človeštvu tudi izborila, da se teologom za njihove zločine sodi na sekularnih sodiščih.

 

c.) -uraio-  sorodno z -radj-, slovensko -rad-, prvotni pomen besede raj, to naj bi bil kraj radosti in veselja.

Refleks III.: V raju ni več potrebe po konceptu božje sodbe, vsi so že prešli proces samospoznanja. Radost je kozmična razsežnost v človeku, veselje znotraj kozmičnega nereda. Vesela znanost, vesela šola in veseli anarhizem.

 

Vesolje. Veselje.

 

In zdaj stroga resnost!

 

Mogoče bi se lahko sporazumela z njimi, če bi to bilo civilno sodišče, toda to je bilo vojaško sodišče. Njemu je šlo najprej zato, da se zaščiti moje telo. Tega se je zelo natančno zavedal. Po treh dneh so me prenehali nabijati in maličiti. Vse to sem izvedel retroaktivno.

 

Pred zaporom ga nisem osebno poznal, sem ga pa videval na mestnih ulicah. Upiral se je karieri znotraj pravne univerzitetne nomenklature, zavedal se je, da je v svetu partijske diktature kariera lahko samo sluzasto načrtovana in ne more biti drugačna. V ta proces pa ni želel vstopiti! Kariera v totalitarizmu je bila lahko le potvorba etičnega, najbolj pa svobode duha. Po padcu berlinskega zidu se je nagledal zaporedja: prej partijski aparatčik in takoj zatem politični konvertit. To je bila definicija bednih tranzicijskih karieristov. Še danes jih gledamo v vseh njihovih vrhuncih in razsežnostih. Oni nam danes vladajo. Posledično pa so ti modeli postali nosilci zločinov različnih formatov. Saj živimo v času najbolj množičnega ubijanja ljudi!

 

Predstavljate si sledeč scenarij: Ljudje z druge strani reke po prehodu na našo stran izginjajo v uničevalnih koncentracijskih taboriščih, da tiho zdrsijo v pogoltni mrak zahodne militaristične hunte. Vse to pa je tako konspirativno, tako strahovito prikrito, da celo civilne vlade ne morejo verjeti v ta scenosled.

 

Vsega se je natančno zavedal in se temu tudi upiral. Bil je eden tistih, ki je želel razvezati kompleksnost sodnega procesa, ko človek sodi človeku. To je bila njegova ambicija, braniti človeško. Pravzaprav, če bolje pomislim, se njegova ambicija ni nikoli razkazovala. Zaradi ambicije se telo sploh obleče v persono, prenavlja in preobrača vsak dan znova, dokler zmore in dokler se ne utrudi. Bil je iz sveta obrambe in poučevanja o pravičnosti. Bil je iz sveta prava. Z njim si se lahko resnično posvetoval.

 

V dve smeri bo šel moj današnji tekst. V pripovedi se poistovetimo, v mitu se razblinimo. Prva smer je "mitski vzorec", ki naj vzpostavi odnos do poslednjega vprašanja: Nič je veličastna in neprizadeta brezosebnost, je sodniška kuta. Pravo pa je simulirana metafizična popolnost. Saj poznate fenomen simuliranih sodnih procesov. Recimo: V Beogradu na ulici pade kos umetnega satelita iz nizke orbite na sina iranskega ambasadorja in ga pri tem ubije. Kdo je v tem primeru kriv? Case study!

 

Ko sva se srečala, sem bil prestopnik, on pa moj zagovornik. Oba sva bila sredi procesualne negotovosti. Dobro, prav, priznam, da podcenjujem neumnost. On je ni, nikoli! Ko sem ga v trenutkih svoje nemoči med procesom gledal na pristojnem vojaškem sodišču, sem v svoji zamaknjeni stvarnosti, obsedeni od strasti, postal fanatično prepričan, da je briljantna Kafkina pisava samo metaforično preigravanje procesa. Metaforično! Ni pa brezizhodna. Obraz mojega zagovornika je bil tako občutljivo obsesiven, da sem vedel, da obstaja preboj iz te mračne metafore. Še danes sem mu hvaležen za to.

 

Ponavljam: Od XX. stoletja naprej v umetnosti ni več na svetu metafor, alegorij, simbolov. So samo še znaki, sistemi, modeli in moduli.

 

V svojem pridobljenem in izborjenem poklicnem prostoru je bil suveren in nepopustljiv. Zagovarjal je mojo držo, ki pa je bila sredi kazenskega procesiranja dobesedno razbita. Ko sem ga pogledal med procesom, je na njegovem obrazu žarela pravičnost. Moj zagovornik mi je vzbujal upanje. Kako obupno patetični občutki so bili to, a točno tako je bilo.

 

Uniformiranci na drugi strani mize so procesualno sikali, poglej, kaj smo storili našemu heretičnemu otroku, ne drzinte si niti pomisliti, kaj bomo storili vašim otrokom. To je bila neprikrita grožnja mojemu zagovorniku: "Pojdi in jim povej, kaj si videl." To je ta večni mitski vzorec. Druga smer teksta je mistični vzorec, usmerjen v poslednje vprašanje:

 

V pripovedi je nameščena nepopolnost in skrivnost. Seveda je pravo tisto, kar določi gospodar. Pravo je proces, iztrgan iz smrti, zato pa sploh nekateri sistemi pred pričanjem prisegajo na svete knjige. Besed bog, raj, pekel, hudič, angel, satan, nadangel ni v mojem besedišču in tako naj ostane za vekomaj. Ampak od kod vzeti vsebino bivanja in vedenja o svetu, kaj je prav in kaj ne, če ne iz nas samih? Mene določajo paradoksalnost, obsesivna nevrotičnost in lepa leva anarhičnost.

 

Če je bil kdo v mojem svetu tisti znameniti Drugi, za katerega vem, da mi je tuj, da ga ne razumem, a mu brezpogojno zaupam, je bil to Drago Demšar. Nikoli si z njim nisem upal vstopati v pogovore o velikih konceptih, toda prepričan sem, da je bil eden tistih, ki je poznal veliko celoto. Nikoli v njem nisem gledal naveličanega človeka, vedno je bil to nežno utrujen mož iz ozke pisarne na Kongresnem trgu. Intonacija njegovega jezika je bila resnično posebna. Njegova kadenca govora je bila rastoča in na popolnoma nepričakovanih mestih presenteljivo padajoča. Vsekakor pa je bila pomirjujoča. Vse je lahko bil, toda nikoli ni hotel biti uteha. Zato je lahko tako natančno in enostavno razlagal, kje se nahajava v procesu osvobajanja.

 

Razblini se uteha! Razblini se nekrolog! Ne pozabimo ga, pomnimo ga!

 

Razvezal mi jezik, ki je bil takrat med sojenjem zaradi bolečine tako razbit. Forme formans / forma formans / forma formata. O, Drago Demšar! Vse, vse, vse odlično tam, kjer ni senc. Želim Vam mir v raju!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Kurz gleda slovensko politiko ali kaj mora narediti Janez Janša, da bo desnica končno na oblasti
22
15.10.2017 23:05
Avstrijcem res privoščim: medtem ko naše predvolilne ankete kažejo, da bi na volitvah spet močno zmagala levica, bodo severni ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zakaj duhovnik popolnoma nenapovedano ponoči obišče učitelja na domu?
10
15.10.2017 00:50
Cankarjevi Hlapci v ljubljanski Drami, ki jih je režiral Janez Pipan, časovno in zgodovinsko sovpadejo s časom pred in po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Vpliv, moč, denar in šovinizem v Mestni občini Hollywood
8
13.10.2017 23:59
ZJ ima takorekoč pin-kodo enega največjih bankomatov v državi. V nasprotju z državnim proračunom, ki je bolj ali manj zakoličen, ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Primer Tanje Gobec ali zgodba o neustavljivi želji po obsojanju
23
12.10.2017 23:17
Prislovične slovenske nacionalne značajske lastnosti, ki jih nekateri mediji še podžigajo, so ponovno pokazale svoje zobe. ... Več.
Piše: Uredništvo
Dragi Katalonci, romantike v politiki že dolgo ni več, štejejo edinole ekonomski interesi
24
11.10.2017 00:30
Sinoči enostavno ni bilo več mogoče spregledati nauka katalonskega projekta osamosvajanja izpod španske krone: namreč, da se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prosti čas je bolje preživljati v naravi, kot pa ga zapravljati z nedeljskimi nakupi v trgovinah
16
09.10.2017 00:00
V parlament je prišel predlog zakona, s katerim bi ponovno omejili obratovanje trgovin ob nedeljah. Takšno omejitev smo leta ... Več.
Piše: Bine Kordež
Koncert "vljudnih mož" iz ruske Rdeče armade v Stožicah pomeni tiho priznanje ruske aneksije Krima
12
08.10.2017 11:00
Prihodnji mesec bo v ljubljanskih Stožicah koncertiral ruski vojaški zbor Rdeče armade Alekdandrova. Če kdo misli, da je vojaški ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Odmev mladega komunista na vatikanskih ulicah
3
08.10.2017 00:33
Visoki mladinski funkcionar je sredi šestdesetih odletel izBeogradaprekRimanaMaltona svetovni kongres mladih. Predstavljal je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pričevanje o nasilju v Gironi, Katalonija: "Bili so kot tolpa plačancev, lačnih nasilja"
8
06.10.2017 19:57
Ustrahovali so otroke, mladostnike, ženske in stare ljudi, vse nas; prostor so zapustili zmagoslavno potem ko so polomili nekaj ... Več.
Piše: Xavier Serra
Ali lahko v Španiji pričakujemo državljansko vojno?
6
04.10.2017 23:31
Ko smo leta 1990 in 1991 Slovenci razlagali svoje načrte z osamosvojitvijo državnikom ali diplomatom iz Evropske unije, smo bili ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Vpliv nemških volitev na razpoloženje na kontinentu
3
04.10.2017 00:30
Prenašanje vedno več odločitev vBruselj, stran od navadnega volivca, spreminja nacionalne politike v elitističen oddvojen svet ... Več.
Piše: Keith Miles
Ruplovo poročilo: nekaj vtisov vodje mednarodnih opazovalcev v Kataloniji
2
03.10.2017 11:58
PritiskBeogradaje bil seveda podoben pritisku izMadrida, pri čemer je bil španskiRajoyvendarle za spoznanje bolj vljuden od ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prekletstvo večinskega volilnega sistema
15
02.10.2017 20:45
Če bi bil Janez Drnovšek za večinski sistem volitev v Državni zbor, bi bilo od leta 1992 v naši državi marsikaj drugače. Ker je ... Več.
Piše: Zoran Božič
Uredniški komentar: Samostojna Katalonija, ponosna Slovenija in negotova Evropska unija
11
02.10.2017 00:15
Ko bo Katalonija tudi formalno razglasila samostojnost in neodvisnost, bodo lahko v Barceloni postavili spomenik Špancu Marianu ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ne spomnim se ... ali kako so bankirji padli v stanje hude amnezije
6
01.10.2017 11:00
Logarjeva parlamentarna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu je potrdila to, kar ugotavljamo že dlje ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Arhitektura je težnja k nadstrukturi najnovejših družbenih odnosov
1
30.09.2017 22:45
Jeremija Bentham, angleški pravnik in filozof, je v svojem delu Odlomek o vladanju (Fragment on Government, 1776) zapisal: Kadar ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pismo iz Barcelone: Pet stvari, ki si jih morate zapomniti glede Katalonije
3
29.09.2017 23:35
Vicent Partal je urednik barcelonskega spletega portala vilaweb.cat, v svojem prispevku, ki ga na portalu+ objavljamo z njegovim ... Več.
Piše: Vicent Partal
Mislim, da je naša moralna dolžnost, da podpremo pravico Kataloncev do svobodne izbire njihove prihodnosti
14
28.09.2017 23:45
V teh dneh, ko z osuplostjo in zgražanjem spremljamo necivilizirano početje španske vlade v provinciKatalonija, nam na misel ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse, česar niste hoteli vedeti o TEŠ 6
9
25.09.2017 22:21
Izvirni članek o razvpitem šestem bloku prav tako razvpite Termoelektrarne Šoštanj je Bine Kordež napisal že novembra 2014, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Unisex stranišča in WC enakost
11
24.09.2017 10:59
Unisex stranišča so na pohodu. V dobi politične korektnosti, enakosti med spoloma in zavedanja pravic transseksualcev postajajo ... Več.
Piše: Oskar Salobir
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Primer Tanje Gobec ali zgodba o neustavljivi želji po obsojanju
Uredništvo
Ogledov: 27.825
02/
Adem Skender: državni uradnik, ki je nezakonito omogočil medijski megaprevzem za vrtoglavih 230 milijonov evrov!
Uredništvo
Ogledov: 4.424
03/
Kurz gleda slovensko politiko ali kaj mora narediti Janez Janša, da bo desnica končno na oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.264
04/
Milojka peklensko pritiska na svetnike UKC, saj bi rada zrušila vodstvo Kliničnega centra
Uredništvo
Ogledov: 1.580
05/
Dragi Katalonci, romantike v politiki že dolgo ni več, štejejo edinole ekonomski interesi
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.491
06/
Koncert "vljudnih mož" iz ruske Rdeče armade v Stožicah pomeni tiho priznanje ruske aneksije Krima
Mykhailo Brodovych
Ogledov: 1.436
07/
Vpliv, moč, denar in šovinizem v Mestni občini Hollywood
Oskar Salobir
Ogledov: 1.353
08/
Prosti čas je bolje preživljati v naravi, kot pa ga zapravljati z nedeljskimi nakupi v trgovinah
Bine Kordež
Ogledov: 1.273
09/
Pričevanje o nasilju v Gironi, Katalonija: "Bili so kot tolpa plačancev, lačnih nasilja"
Xavier Serra
Ogledov: 1.272
10/
Odmev mladega komunista na vatikanskih ulicah
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.060