Komentar

Homagge nekemu advokatu: Nič je sodniška kuta, pravo pa simulirana metafizična popolnost

K tokratni Draganovi nedeljski kolumni dodajamo uredniško opombo, ki je koristna za boljše razumevanja teksta; ko je bil Živadinov služil med umetniki in intelektualci osovraženo Jugoslovansko "ljudsko" armado, mu nemirni duh ni dal, da se ne bi duhovno in telesno uprl sistemu. Jasno, da so ga zaprli. Tisto, česar pa doslej nismo vedeli, je to, da je bil njegov tedanji zagovornik, ki ga je reševal in osvobajal, nihče drug kot Drago Demšar.

28.01.2017 23:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Dragan Živadinov   JLA   vojaško sodišče   zagovornik   Drago Demšar

Upiral se je karieri znotraj pravne univerzitetne nomenklature, zavedal se je, da je v svetu partijske diktature kariera lahko samo sluzasto načrtovana in ne more biti drugačna. 

In zdaj: raj! Tri etimološke domneve o nastanku besede raj:

 

a.) raij- bivališče mrtvih, izpeljan iz  besede - roij - vodni tok; mrtvi so tam, na drugi strani reke, v raju.

Refleks I.: V razsvetljenski Evropi si želimo raja na Zemlji, želimo si zmagoslavja dosežkov francoske revolucije, vladavino znanja in vseobsegajočega miru. Na drugi strani reke niso tujci, begunci, emigranti, migranti, ampak naši živi in naši mrtvi. Oboji skupaj, z nami. Zato nujno potrebujemo znanost o miru, ne pa vede o bogu.

 

b.) roHio- izpeljanka iz baze reHi - rai - bogastvo, premoženje; res - stvar. Če seštejemo, je pomen besede raj kraj bogastva.

Refleks II.: Bogastvo deli tisti, ki določa usodo, torej Bog. Zato mora biti v obredju delitve njegov posrednik karseda občutljiv. Nosilec obreda mora biti verujoč, globoko verujoč, mora biti metafizično povezan z Njim.  Tudi zato teologom niso sodili sredi srednjega veka na posvetnih sodiščih, niti za najhujše zločine ne, pa četudi so jih ti brez dvoma zagrešili. Umaknili so jih v zakotne svetove, da so tam počakali na svojo smrt. Tako so teologi-zločinci po smrti stopili s svojim zločinom pred božjo podobo, pred končno sodbo ter bili obsojeni z najhujšim konceptom pekla. Nobeno posvetno sodišče jih ne bi moglo tako drastično kaznovati. Sodil jim je Bog, z večnostjo svoje sodbe. Toda razsvetljenska duhovna navpičnica je izven evolucij in revolucij v novi dobi zahtevala in človeštvu tudi izborila, da se teologom za njihove zločine sodi na sekularnih sodiščih.

 

c.) -uraio-  sorodno z -radj-, slovensko -rad-, prvotni pomen besede raj, to naj bi bil kraj radosti in veselja.

Refleks III.: V raju ni več potrebe po konceptu božje sodbe, vsi so že prešli proces samospoznanja. Radost je kozmična razsežnost v človeku, veselje znotraj kozmičnega nereda. Vesela znanost, vesela šola in veseli anarhizem.

 

Vesolje. Veselje.

 

In zdaj stroga resnost!

 

Mogoče bi se lahko sporazumela z njimi, če bi to bilo civilno sodišče, toda to je bilo vojaško sodišče. Njemu je šlo najprej zato, da se zaščiti moje telo. Tega se je zelo natančno zavedal. Po treh dneh so me prenehali nabijati in maličiti. Vse to sem izvedel retroaktivno.

 

Pred zaporom ga nisem osebno poznal, sem ga pa videval na mestnih ulicah. Upiral se je karieri znotraj pravne univerzitetne nomenklature, zavedal se je, da je v svetu partijske diktature kariera lahko samo sluzasto načrtovana in ne more biti drugačna. V ta proces pa ni želel vstopiti! Kariera v totalitarizmu je bila lahko le potvorba etičnega, najbolj pa svobode duha. Po padcu berlinskega zidu se je nagledal zaporedja: prej partijski aparatčik in takoj zatem politični konvertit. To je bila definicija bednih tranzicijskih karieristov. Še danes jih gledamo v vseh njihovih vrhuncih in razsežnostih. Oni nam danes vladajo. Posledično pa so ti modeli postali nosilci zločinov različnih formatov. Saj živimo v času najbolj množičnega ubijanja ljudi!

 

Predstavljate si sledeč scenarij: Ljudje z druge strani reke po prehodu na našo stran izginjajo v uničevalnih koncentracijskih taboriščih, da tiho zdrsijo v pogoltni mrak zahodne militaristične hunte. Vse to pa je tako konspirativno, tako strahovito prikrito, da celo civilne vlade ne morejo verjeti v ta scenosled.

 

Vsega se je natančno zavedal in se temu tudi upiral. Bil je eden tistih, ki je želel razvezati kompleksnost sodnega procesa, ko človek sodi človeku. To je bila njegova ambicija, braniti človeško. Pravzaprav, če bolje pomislim, se njegova ambicija ni nikoli razkazovala. Zaradi ambicije se telo sploh obleče v persono, prenavlja in preobrača vsak dan znova, dokler zmore in dokler se ne utrudi. Bil je iz sveta obrambe in poučevanja o pravičnosti. Bil je iz sveta prava. Z njim si se lahko resnično posvetoval.

 

V dve smeri bo šel moj današnji tekst. V pripovedi se poistovetimo, v mitu se razblinimo. Prva smer je "mitski vzorec", ki naj vzpostavi odnos do poslednjega vprašanja: Nič je veličastna in neprizadeta brezosebnost, je sodniška kuta. Pravo pa je simulirana metafizična popolnost. Saj poznate fenomen simuliranih sodnih procesov. Recimo: V Beogradu na ulici pade kos umetnega satelita iz nizke orbite na sina iranskega ambasadorja in ga pri tem ubije. Kdo je v tem primeru kriv? Case study!

 

Ko sva se srečala, sem bil prestopnik, on pa moj zagovornik. Oba sva bila sredi procesualne negotovosti. Dobro, prav, priznam, da podcenjujem neumnost. On je ni, nikoli! Ko sem ga v trenutkih svoje nemoči med procesom gledal na pristojnem vojaškem sodišču, sem v svoji zamaknjeni stvarnosti, obsedeni od strasti, postal fanatično prepričan, da je briljantna Kafkina pisava samo metaforično preigravanje procesa. Metaforično! Ni pa brezizhodna. Obraz mojega zagovornika je bil tako občutljivo obsesiven, da sem vedel, da obstaja preboj iz te mračne metafore. Še danes sem mu hvaležen za to.

 

Ponavljam: Od XX. stoletja naprej v umetnosti ni več na svetu metafor, alegorij, simbolov. So samo še znaki, sistemi, modeli in moduli.

 

V svojem pridobljenem in izborjenem poklicnem prostoru je bil suveren in nepopustljiv. Zagovarjal je mojo držo, ki pa je bila sredi kazenskega procesiranja dobesedno razbita. Ko sem ga pogledal med procesom, je na njegovem obrazu žarela pravičnost. Moj zagovornik mi je vzbujal upanje. Kako obupno patetični občutki so bili to, a točno tako je bilo.

 

Uniformiranci na drugi strani mize so procesualno sikali, poglej, kaj smo storili našemu heretičnemu otroku, ne drzinte si niti pomisliti, kaj bomo storili vašim otrokom. To je bila neprikrita grožnja mojemu zagovorniku: "Pojdi in jim povej, kaj si videl." To je ta večni mitski vzorec. Druga smer teksta je mistični vzorec, usmerjen v poslednje vprašanje:

 

V pripovedi je nameščena nepopolnost in skrivnost. Seveda je pravo tisto, kar določi gospodar. Pravo je proces, iztrgan iz smrti, zato pa sploh nekateri sistemi pred pričanjem prisegajo na svete knjige. Besed bog, raj, pekel, hudič, angel, satan, nadangel ni v mojem besedišču in tako naj ostane za vekomaj. Ampak od kod vzeti vsebino bivanja in vedenja o svetu, kaj je prav in kaj ne, če ne iz nas samih? Mene določajo paradoksalnost, obsesivna nevrotičnost in lepa leva anarhičnost.

 

Če je bil kdo v mojem svetu tisti znameniti Drugi, za katerega vem, da mi je tuj, da ga ne razumem, a mu brezpogojno zaupam, je bil to Drago Demšar. Nikoli si z njim nisem upal vstopati v pogovore o velikih konceptih, toda prepričan sem, da je bil eden tistih, ki je poznal veliko celoto. Nikoli v njem nisem gledal naveličanega človeka, vedno je bil to nežno utrujen mož iz ozke pisarne na Kongresnem trgu. Intonacija njegovega jezika je bila resnično posebna. Njegova kadenca govora je bila rastoča in na popolnoma nepričakovanih mestih presenteljivo padajoča. Vsekakor pa je bila pomirjujoča. Vse je lahko bil, toda nikoli ni hotel biti uteha. Zato je lahko tako natančno in enostavno razlagal, kje se nahajava v procesu osvobajanja.

 

Razblini se uteha! Razblini se nekrolog! Ne pozabimo ga, pomnimo ga!

 

Razvezal mi jezik, ki je bil takrat med sojenjem zaradi bolečine tako razbit. Forme formans / forma formans / forma formata. O, Drago Demšar! Vse, vse, vse odlično tam, kjer ni senc. Želim Vam mir v raju!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Mladina go home!*
18
10.12.2017 18:30
Kaj se je tem tipom na Mladini pravzaprav zgodilo v zadnjih tridesetih letih, da so iz najbolj naprednega in pogumnega medija ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Antigona razširja prostor svobode, razširja zavest med pravom in pravičnostjo tudi za mrtve
16
09.12.2017 23:41
Moja predstava Nenehna Antigona ni preprosta shizma, temveč zahtevna etično-estetska verzija Antigone. V novem veku je človeštvo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Špansko zaničevanje Kataloncev pred volitvami 21. decembra se stopnjuje: zdaj je prepovedana celo rumena barva!
3
08.12.2017 11:34
Vse se vrti le okrog boja za ali proti neodvisnosti. Ne govori se o tem, da je španska pokojninska blagajna v rdečih številkah, ... Več.
Piše: Alenka Vrečar
Primer Henkel Slovenija: umetnost izogibanja davkov brez bega v davčne oaze
8
07.12.2017 23:11
Analizirali smo poslovanje družbe Henkel Slovenija, kjer je v zadnjih letih prišlo do pomembnih sprememb - ob enakem ali celo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Obsodba v imenu ljudstva: Za božjo voljo, zaustavite vendar že tega Jakliča!
18
07.12.2017 00:05
Z ustavnega sodišča prihajajo informacije, da so se bojazni pred prihodom sodnika Klemna Jakliča uresničile , so pred dnevi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Simbolizem španske demokracije: volitve v Kataloniji bodo na dan, ko nastopi koledarska zima
14
05.12.2017 23:48
Samo dva tedna nas ločita od volitev v Kataloniji. Gre za prelomni dogodek, saj bo od volilnega izida odvisno, ali bo Katalonija ... Več.
Piše: Bojan Brezigar
Za Cerarjeve je vladanje kot igra na srečo z elementi goljufanja državljanov
9
04.12.2017 19:16
Zadnji dogodki, ki v določenih primerih - npr. obvodi odločb ustavnega sodišča, selektivno in kreativno branje in razlaganje ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Čarobna gora snežink
6
03.12.2017 02:15
Italijani ne vedo ničesar o slovenski kulturi, ampak dejansko ničesar! Navkljub dejstvu, da je slovenska kultura kultura ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Plemenita provokacija: Hrvati imajo prav glede arbitraže!
14
01.12.2017 22:45
Hrvaška stran se nikakor noče podrediti mednarodni arbitražni odločitvi, kar je popolnoma logično in pravilno. Čeprav iščejo ... Več.
Piše: Zmago Jelinčič Pl.
Leta debelih krav: Bankam v Sloveniji je lani ostalo kar 460 milijonov evrov bruto donosa
5
26.11.2017 19:00
V zadnjem času pogosto beremo in slišimo, kako v naših bankah leži ogromno neizkoriščenih sredstev, predvsem vlog prebivalstva. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ko Arthur pred hotelom Chelsea sredi New Yorka sreča Fredericka ...
4
25.11.2017 21:22
Moj današnji tekst želi biti metodološko pregleden in je bolj kot komentar pričanje o znanstveni mediaciji. Potrditi hoče ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Vsi smo nekakšni talci; eni še vedno ujetniki komunizma, drugi svoje nevednosti
17
23.11.2017 23:30
Proruska politika, ki jo vodi slovenska država v zadnjih nekaj letih, ni zgolj neokusna, ampak tudi škodljiva za naše nacionalne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Afera "sirski frizer": Ni res, da je edina prava pot pravna pot!
23
21.11.2017 22:45
Pot za uresničitev kakršnekoli ideje, za katero nosilec meni, da je boljša, lepša ali pravičnejša za našo skupnost, pri nas ni ... Več.
Piše: Miha Burger
Rajski dokumenti kot izgovor za medijski teror nad Ivanom Simičem
13
20.11.2017 19:54
Pred dvema tednoma so mi v časopisu Delo brezplačno namenili celostranski oglas, pet dni kasneje pa še enega. Glede na visoke ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naše travme so proizvod kozmičnega morja
7
19.11.2017 00:38
Umetnost je umetnost zgolj v odnosu do sorodnega. Do sorodnega tistega, ki te gleda. Druga inteligenca umetnosti ni sposobna ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Sočustovanje z azilanti je plemenito, pozivanje k nespoštovanju pravne države pa nezakonito
21
18.11.2017 00:30
Premier Miro Cerar se je v primeru sirskega azilanta Ahmada Š. ponovno pokazal kot šibka in labilna osebnost, ki svoje mnenje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O slabostih državnega lastništva: prodaja ni vedno edina rešitev
6
16.11.2017 00:02
Državno lastništvo ima nedvomno precej slabosti in omejitev, tako zaradi pogosto večje rigidnosti uprav, premajhnega nadzora ter ... Več.
Piše: Bine Kordež
Plečnikov stadion, idealen muzej na prostem za kipe Kardelja, Kidriča, Mačka in ostalih revolucionarjev
11
14.11.2017 23:55
Naš britanski kolumnist Keith Miles se je tokrat pozabaval z vprašanjem spomenikov, ki jih v naših krajih ne manjka, sploh ... Več.
Piše: Keith Miles
Ali je visoka volilna abstinenca razlog ali cilj utrujenih političnih elit?
17
14.11.2017 11:56
Problem naše države se na prvi pogled odraža v sicer enostavnem dejstvu: država (javni sektor), kljub dobremu stanju v ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Romantični pesniki so peli pesem planetarni skupnosti, pristali pa v nacionalni književnosti
2
11.11.2017 23:59
S stilno formacijo romantika se je začelo vse spreminjati. Z romantičnim prostranstvom se je zgradila tudi naša modernost, ki jo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Obsodba v imenu ljudstva: Za božjo voljo, zaustavite vendar že tega Jakliča!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.765
02/
Mladina go home!*
Oskar Salobir
Ogledov: 3.830
03/
Udbovska deca: lustracija ni bila možna, saj bi bil lustriran najmanj vsak peti Slovenec
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 11.560
04/
Za Cerarjeve je vladanje kot igra na srečo z elementi goljufanja državljanov
Bojan Dobovšek
Ogledov: 2.064
05/
Vremenska in piarovska katastrofa Mira Cerarja: ko je okvara na vladnem letalu izgovor za obisk prizadetih krajev, so volitve pred vrati!
Uredništvo
Ogledov: 1.442
06/
Privatizacija NLB: vlada tišči glavo v pesek, hkrati pa meče pesek v oči Evropski komisiji in državljanom
Bojan Dobovšek
Ogledov: 1.465
07/
Plemenita provokacija: Hrvati imajo prav glede arbitraže!
Zmago Jelinčič Pl.
Ogledov: 3.370
08/
Peršakova "luda kuća*": Inšpektor za medije že 560 dni ignorira kršitev medijske zakonodaje, grozi pa z globo znanemu fotografu, ker ima spletno stran v angleščini!
Uredništvo
Ogledov: 1.431
09/
Primer Henkel Slovenija: umetnost izogibanja davkov brez bega v davčne oaze
Bine Kordež
Ogledov: 991
10/
Javna obsodba – fizičnega (!) - nasilja nad sodnikom Vrhovnega sodišča Janom Zobcem
Uredništvo
Ogledov: 890