Komentar

Homagge nekemu advokatu: Nič je sodniška kuta, pravo pa simulirana metafizična popolnost

K tokratni Draganovi nedeljski kolumni dodajamo uredniško opombo, ki je koristna za boljše razumevanja teksta; ko je bil Živadinov služil med umetniki in intelektualci osovraženo Jugoslovansko "ljudsko" armado, mu nemirni duh ni dal, da se ne bi duhovno in telesno uprl sistemu. Jasno, da so ga zaprli. Tisto, česar pa doslej nismo vedeli, je to, da je bil njegov tedanji zagovornik, ki ga je reševal in osvobajal, nihče drug kot Drago Demšar.

28.01.2017 23:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Dragan Živadinov   JLA   vojaško sodišče   zagovornik   Drago Demšar

Upiral se je karieri znotraj pravne univerzitetne nomenklature, zavedal se je, da je v svetu partijske diktature kariera lahko samo sluzasto načrtovana in ne more biti drugačna. 

In zdaj: raj! Tri etimološke domneve o nastanku besede raj:

 

a.) raij- bivališče mrtvih, izpeljan iz  besede - roij - vodni tok; mrtvi so tam, na drugi strani reke, v raju.

Refleks I.: V razsvetljenski Evropi si želimo raja na Zemlji, želimo si zmagoslavja dosežkov francoske revolucije, vladavino znanja in vseobsegajočega miru. Na drugi strani reke niso tujci, begunci, emigranti, migranti, ampak naši živi in naši mrtvi. Oboji skupaj, z nami. Zato nujno potrebujemo znanost o miru, ne pa vede o bogu.

 

b.) roHio- izpeljanka iz baze reHi - rai - bogastvo, premoženje; res - stvar. Če seštejemo, je pomen besede raj kraj bogastva.

Refleks II.: Bogastvo deli tisti, ki določa usodo, torej Bog. Zato mora biti v obredju delitve njegov posrednik karseda občutljiv. Nosilec obreda mora biti verujoč, globoko verujoč, mora biti metafizično povezan z Njim.  Tudi zato teologom niso sodili sredi srednjega veka na posvetnih sodiščih, niti za najhujše zločine ne, pa četudi so jih ti brez dvoma zagrešili. Umaknili so jih v zakotne svetove, da so tam počakali na svojo smrt. Tako so teologi-zločinci po smrti stopili s svojim zločinom pred božjo podobo, pred končno sodbo ter bili obsojeni z najhujšim konceptom pekla. Nobeno posvetno sodišče jih ne bi moglo tako drastično kaznovati. Sodil jim je Bog, z večnostjo svoje sodbe. Toda razsvetljenska duhovna navpičnica je izven evolucij in revolucij v novi dobi zahtevala in človeštvu tudi izborila, da se teologom za njihove zločine sodi na sekularnih sodiščih.

 

c.) -uraio-  sorodno z -radj-, slovensko -rad-, prvotni pomen besede raj, to naj bi bil kraj radosti in veselja.

Refleks III.: V raju ni več potrebe po konceptu božje sodbe, vsi so že prešli proces samospoznanja. Radost je kozmična razsežnost v človeku, veselje znotraj kozmičnega nereda. Vesela znanost, vesela šola in veseli anarhizem.

 

Vesolje. Veselje.

 

In zdaj stroga resnost!

 

Mogoče bi se lahko sporazumela z njimi, če bi to bilo civilno sodišče, toda to je bilo vojaško sodišče. Njemu je šlo najprej zato, da se zaščiti moje telo. Tega se je zelo natančno zavedal. Po treh dneh so me prenehali nabijati in maličiti. Vse to sem izvedel retroaktivno.

 

Pred zaporom ga nisem osebno poznal, sem ga pa videval na mestnih ulicah. Upiral se je karieri znotraj pravne univerzitetne nomenklature, zavedal se je, da je v svetu partijske diktature kariera lahko samo sluzasto načrtovana in ne more biti drugačna. V ta proces pa ni želel vstopiti! Kariera v totalitarizmu je bila lahko le potvorba etičnega, najbolj pa svobode duha. Po padcu berlinskega zidu se je nagledal zaporedja: prej partijski aparatčik in takoj zatem politični konvertit. To je bila definicija bednih tranzicijskih karieristov. Še danes jih gledamo v vseh njihovih vrhuncih in razsežnostih. Oni nam danes vladajo. Posledično pa so ti modeli postali nosilci zločinov različnih formatov. Saj živimo v času najbolj množičnega ubijanja ljudi!

 

Predstavljate si sledeč scenarij: Ljudje z druge strani reke po prehodu na našo stran izginjajo v uničevalnih koncentracijskih taboriščih, da tiho zdrsijo v pogoltni mrak zahodne militaristične hunte. Vse to pa je tako konspirativno, tako strahovito prikrito, da celo civilne vlade ne morejo verjeti v ta scenosled.

 

Vsega se je natančno zavedal in se temu tudi upiral. Bil je eden tistih, ki je želel razvezati kompleksnost sodnega procesa, ko človek sodi človeku. To je bila njegova ambicija, braniti človeško. Pravzaprav, če bolje pomislim, se njegova ambicija ni nikoli razkazovala. Zaradi ambicije se telo sploh obleče v persono, prenavlja in preobrača vsak dan znova, dokler zmore in dokler se ne utrudi. Bil je iz sveta obrambe in poučevanja o pravičnosti. Bil je iz sveta prava. Z njim si se lahko resnično posvetoval.

 

V dve smeri bo šel moj današnji tekst. V pripovedi se poistovetimo, v mitu se razblinimo. Prva smer je "mitski vzorec", ki naj vzpostavi odnos do poslednjega vprašanja: Nič je veličastna in neprizadeta brezosebnost, je sodniška kuta. Pravo pa je simulirana metafizična popolnost. Saj poznate fenomen simuliranih sodnih procesov. Recimo: V Beogradu na ulici pade kos umetnega satelita iz nizke orbite na sina iranskega ambasadorja in ga pri tem ubije. Kdo je v tem primeru kriv? Case study!

 

Ko sva se srečala, sem bil prestopnik, on pa moj zagovornik. Oba sva bila sredi procesualne negotovosti. Dobro, prav, priznam, da podcenjujem neumnost. On je ni, nikoli! Ko sem ga v trenutkih svoje nemoči med procesom gledal na pristojnem vojaškem sodišču, sem v svoji zamaknjeni stvarnosti, obsedeni od strasti, postal fanatično prepričan, da je briljantna Kafkina pisava samo metaforično preigravanje procesa. Metaforično! Ni pa brezizhodna. Obraz mojega zagovornika je bil tako občutljivo obsesiven, da sem vedel, da obstaja preboj iz te mračne metafore. Še danes sem mu hvaležen za to.

 

Ponavljam: Od XX. stoletja naprej v umetnosti ni več na svetu metafor, alegorij, simbolov. So samo še znaki, sistemi, modeli in moduli.

 

V svojem pridobljenem in izborjenem poklicnem prostoru je bil suveren in nepopustljiv. Zagovarjal je mojo držo, ki pa je bila sredi kazenskega procesiranja dobesedno razbita. Ko sem ga pogledal med procesom, je na njegovem obrazu žarela pravičnost. Moj zagovornik mi je vzbujal upanje. Kako obupno patetični občutki so bili to, a točno tako je bilo.

 

Uniformiranci na drugi strani mize so procesualno sikali, poglej, kaj smo storili našemu heretičnemu otroku, ne drzinte si niti pomisliti, kaj bomo storili vašim otrokom. To je bila neprikrita grožnja mojemu zagovorniku: "Pojdi in jim povej, kaj si videl." To je ta večni mitski vzorec. Druga smer teksta je mistični vzorec, usmerjen v poslednje vprašanje:

 

V pripovedi je nameščena nepopolnost in skrivnost. Seveda je pravo tisto, kar določi gospodar. Pravo je proces, iztrgan iz smrti, zato pa sploh nekateri sistemi pred pričanjem prisegajo na svete knjige. Besed bog, raj, pekel, hudič, angel, satan, nadangel ni v mojem besedišču in tako naj ostane za vekomaj. Ampak od kod vzeti vsebino bivanja in vedenja o svetu, kaj je prav in kaj ne, če ne iz nas samih? Mene določajo paradoksalnost, obsesivna nevrotičnost in lepa leva anarhičnost.

 

Če je bil kdo v mojem svetu tisti znameniti Drugi, za katerega vem, da mi je tuj, da ga ne razumem, a mu brezpogojno zaupam, je bil to Drago Demšar. Nikoli si z njim nisem upal vstopati v pogovore o velikih konceptih, toda prepričan sem, da je bil eden tistih, ki je poznal veliko celoto. Nikoli v njem nisem gledal naveličanega človeka, vedno je bil to nežno utrujen mož iz ozke pisarne na Kongresnem trgu. Intonacija njegovega jezika je bila resnično posebna. Njegova kadenca govora je bila rastoča in na popolnoma nepričakovanih mestih presenteljivo padajoča. Vsekakor pa je bila pomirjujoča. Vse je lahko bil, toda nikoli ni hotel biti uteha. Zato je lahko tako natančno in enostavno razlagal, kje se nahajava v procesu osvobajanja.

 

Razblini se uteha! Razblini se nekrolog! Ne pozabimo ga, pomnimo ga!

 

Razvezal mi jezik, ki je bil takrat med sojenjem zaradi bolečine tako razbit. Forme formans / forma formans / forma formata. O, Drago Demšar! Vse, vse, vse odlično tam, kjer ni senc. Želim Vam mir v raju!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
London po Londonu
6
22.03.2017 23:59
Natanko leto dni po terorističnih napadih v Bruslju se je zgodil nov incident v Londonu, ki bi utegnil prav tako imeti podobno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Vsi mi smo Američani
4
19.03.2017 11:59
Če napišem, da smo vsi američani, potem hočem reči, da je vse kar vsak dan delamo, mislimo ali oblačimo, na takšen ali drugačen ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Kapitalska patologija stolpnic: čim manj stroškov za čim več vsebin
3
19.03.2017 07:25
Vstopimo v sredico komentarjakarbrez uvoda, v svet stolpnic, v svet urbanih inovacij. To je tekst o njihovi lepoti in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Obletnice: Jože Pučnik in Nova revija
1
18.03.2017 15:13
Jože Pučnik je bil hkrati svobodoljuben in konservativen politik. V Novi reviji,pozneje pa v državni politiki si je prizadeval ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Milojka, prihaja Gorski zdravnik, čas je za zdravstveno reformo!
2
16.03.2017 00:57
Morda niste vedeli, toda danes popoldne pride v Ljubljano znameniti Gorski zdravnik, der Bergdoktor. V Mercator v Šiško, kjer bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nekaj preprostih dejstev o "državni pomoči" Cimosu
23
14.03.2017 22:59
Državna pomoč in Cimos je verjetno ena izmed najbolj pogostih besednih zvez zadnjihtednov. Ne mine dan, da ne bi vsaj nekajkrat ... Več.
Piše: Bine Kordež
Makedonski sod smodnika: vroča politična kuhinja, v katero se mešata Albanija in Kosovo
6
12.03.2017 22:00
Ker iz Makedonije prihajajo vedno bolj zaskrbljujoče informacije o politični krizi, ki je nedavne parlamentarne volitve nikakor ... Več.
Piše: Ivanka Dodovska
Če želiš igrati nogomet, začneš iskati nogometaše. Če želiš plesati, iščeš plesalke. Če želiš vojno, začneš iskati vojake.
11
12.03.2017 12:00
Naborništvo prikazujejo kot nekaj, s čimer bi fante rešili odvisnosti od računalnikov, jih prisilili, da bi se več gibali, bolj ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Katedrala socializma: neverjetna zgodba Ivane Tomljenović
0
11.03.2017 23:23
Še preden bom vstopil v današnji komentar, objavljam v uvodu neplačan oglas:Obiščite Zagreb, to elegantno evropsko prestolnico, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova Evropa po Versaillesu: tesno povezana sedmerica, okoli katere bo krožila revna periferija?
10
10.03.2017 23:59
Naš diplomatski komentator je pod drobnogled vzel sporočilo nedavnega srečanja štirih evropskih voditeljev v kraju, kjer so ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Moške kvote: Biti moški v današnji slovenski družbi je greh!
6
05.03.2017 11:55
Je naša družba moška? Ne, ženska je. V provokativnem romanu Podreditev Michela Houellebecqa - slovenski prevod je z nekaj zamude ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Prvih 100 let Bauhausa: Itten-Gropiusov paradoks
15
04.03.2017 23:59
Naportalu+z današnjim dnem začenjam s slavji ob stoletnici ustanovitve umetniške šoleBauhausiz leta 1919. Kmalu bo minilo sto ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Negotovi slovensko-evropski objem v grozeči senci nove železne zavese
9
03.03.2017 21:30
JunckerjevaBela knjigani prebudila posebne pozornosti pri slovenskih voditeljih. Morda ne verjamejo, da prihaja čas odločitev in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pismo Miru Cerarju bržkone ne bo ničesar spremenilo, toda določene stvari je pač treba napisati
17
01.03.2017 00:00
Spoštovani predsednik vlade, nikoli si nisem mislil, da bova kdaj tako komunicirala. Toda ker te drugače ne morem več doseči, se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Also sprach Ivan Lotrič, Tako je govoril Ivan Lotrič
1
26.02.2017 06:00
Današnji komentar je v celoti posvečenIvanu Lotriču, človeku, ki svojega glasu ni nikoli oddaljil od svojega govora, od smisla ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropska zavest in totalitarizem
15
25.02.2017 06:00
Tri različne resolucije pozivajo evropske države, naj vlagajo več naporov v preučevanje evropske zgodovine 20. stoletja. Torej v ... Več.
Piše: Keith Miles
Vizija 2050: ali se res samo po poti strankarstva lahko naredi korak k boljši demokraciji?
7
22.02.2017 23:25
Trump lahko besediči na konferenci za novinarje, se heca z mediji, jih ošteva in graja; enako lahko to počneta ali Janša ali ... Več.
Piše: Miha Burger
Zakaj sem javno podprl Gorana Klemenčiča in zakaj bi iz načelnih razlogov to storil še enkrat
32
22.02.2017 02:16
Kaj je za oblastno oligarhijo lepšega od takšne plehke opozicije, ki vedno skoči na prvo žogo, ni pa sposobna zaznati dejanskega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kako novi zdravstveni prispevek "popravlja" lani uvedeno davčno razbremenitev
13
21.02.2017 01:45
V lanskem letu so potekale dolgotrajne razprave, kako spremeniti dohodninsko lestvico. Z njo se je želelobolje nagradili ključne ... Več.
Piše: Bine Kordež
Hlastaš za zrakom, ker veš, da si na varnem
0
19.02.2017 14:24
Črni kvadrat, eden od osnovnih formativov suprematizma. Črna barva, ki ga določa, je zgrajena iz osnovnih barv, ki to niso. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Predsednik Židan je res amater: poslanec Han je tisti, ki biznisira in kadruje ustavne sodnike!
Uredništvo
Ogledov: 2.801
02/
Reševanje Cimosa ni le nacionalna katastrofa. Je bistveno več od tega. Je simptom strateške bebavosti in operativne nesposobnosti slovenske države.
Marko Golob
Ogledov: 2.033
03/
Slovenska vojska na tleh: sprenevedanje krivcev za katastrofo se mirno nadaljuje
Marko Novak
Ogledov: 1.685
04/
Nekaj preprostih dejstev o "državni pomoči" Cimosu
Bine Kordež
Ogledov: 1.585
05/
Milojka, prihaja Gorski zdravnik, čas je za zdravstveno reformo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.539
06/
Z lansko izgubo Kliničnega centra bi lahko pokrili 25.000 plač medicinskih sester!
Uredništvo
Ogledov: 1.328
07/
Sramota! Kako profesorsko vlado Mira Cerarja pred ustavnim sodiščem zlahka postavimo na laž!
Uredništvo
Ogledov: 1.220
08/
London po Londonu
Iztok Mirošič
Ogledov: 846
09/
Vsi mi smo Američani
Oskar Salobir
Ogledov: 887
10/
Za rešetkami Erdoganovega avtoritarnega režima ječi že okoli 200 turških novinarjev in urednikov
Ariana Ferfila
Ogledov: 860