Konec osemdesetih mi je ženina prijateljica potožila, da bo sin napoten na služenje vojaškega roka v Srbijo. Ker ga želi imeti bližje, me je zaprosila za posredovanje. Odgovoril sem ji, da sinku ne bo škodovalo, če bo šel malo dlje in spoznal druge kraje. 25. januarja letos je bila na zahtevo opozicijske Združene levice sklicana nujna seja Odbora za obrambo. Predstavnik ZL je argumentirano razložil predlog za odpoved sodelovanja Slovenske vojske (SV) v operaciji NATO v Latviji. Poslanci koalicije in dela opozicije so predlog zavrnili. Iz njihovih razprav in argumentov je bilo vidno, da niso prepričani v to, kar govorijo. Poslanci SDS niso sodelovali v razpravi. Zato pa je v Odmevih na TV Slovenija predsednik parlamentarnga odbora za obrambo Žan Mahnič (SDS) pokazal popolno nepoznavanje dogodkov po padcu berlinskega zidu in nerazumevanje vzročno posledičnih zvez, ki so Evropsko unijo pripeljale blizu točke razpada. Gospod Mahnič je poskušal razložiti, da SV s sodelovanjem v dejavnostih NATO v Latviji ščiti slovenske interese. Latvija je demokratična baltska država, v kateri živi 26,9 % Rusov, od katerih ima večina uradni status "nedržavljana", kar je precej podobno kot pri nas nekdanji "izbrisani".

Po padcu berlinskega zidu je NATO kljub dogovoru z Rusijo začel širitev na vzhod. Nekdanja ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je Rusijo in Evropsko unijo prepričevala, da so strahovi pred širitvijo zveze NATO odveč. ZDA so prepričevale evropske države, da poleg severnoatlantskega zavezništva ne potrebujejo evropske vojske. Zato so evropske države v glavnem opustile vojaško obveznost in oblikovale plačane vojske. Politikanti, ki vidijo zgolj do konca svojega mandata, so veselo in populistično sprejeli zmanjšanje izdatkov za vojsko, ob tem pa spregledali, da ima najmočnejša država v zavezništvu največjo plačano vojsko in da diktira ustroj in naloge manjših vojska. Cilj ukinitve vojaške obveznosti je bila ukinitev množičnih vojsk, ki jih plačanci težko porazijo. Generalni sekretar NATO Anders Fogh Rasmussen je trdil, da se mora obramba teritorija začeti onstran meja te zveze; si predstavljate, kakšni bi bili odzivi v nasprotnem primeru, tj. če bi Rusija zapisala, da se njena obramba začne onstran njenih meja? Gre za Natovo doktrino projekcije stabilnosti v soseščini, konkretno na države od Baltika do Črnega morja. Dejansko gre za rehabilitacijo stare Churchillove krilatice "Američani noter, Nemci dol in Rusi ven".

ZDA in EU so podpirale rušenje izvoljenih oblasti v Ukrajini in prisilile novo prozahodno oblast, da se odloči med Rusijo in ZDA. Rusi so odgovorili z aneksijo Krima, kar politiki izrabljajo za dokazovanje ogroženosti EU pred rusko agresijo. Spregledajo, da so se prebivalci Krima z referendumom odločili za priključitev k Rusiji in pozabljajo, da se je Slovenija od Jugoslavije odcepila z referendumom, prav tako pa je podprla kosovski referendum za odcepitev od Srbije. Političnih odnosov, povezanih s krizo v Ukrajini, se je prijelo ime "druga hladna vojna". Že od leta 2013 - torej še pred aneksijo Krima - severnoatlanstsko zavezništvo v Litvi, Latviji, Estoniji, na Poljskem ter v Romuniji in Bolgariji izvaja vojaške vaje. NATO je leta 2015 v teh državah aktiviral poveljniške centre, sedaj pa tja dovaža ameriško vojsko. Zakaj se to dogaja?

Cilj je izključiti Evropo kot globalnega igralca in preprečiti Rusiji obvladovanje črnomorske regije. Evropski politiki neodgovorno sledijo politiki zveze NATO in ZDA. Ne zavedajo se, da sta Rusija in Evropa komplementarni in da sta le povezani zmožni postati globalna sila, razpeta med Azijo in ZDA. V nasprotnem EU grozi razpad. Predsednik Borut Pahor, ki je Slovensko vojsko javno že dvakrat zaporedoma ocenil negativno, o napotitvi 50 vojakov na rusko mejo nima lastnega mnenja. Vrhovni poveljnik Pahor krši mednarodno vojno pravo, ker dovoljuje napotitev negativno ocenjene SV na bojne naloge. Zaradi sodelovanja v operacijah NATO smo postali tarča ne glede na to, da nikogar ne napadamo.

Razmeščanje ameriških in multinacionalnih sil NATO na linijo Baltik-Črno morje je napad na suverenost Evrope. Države evropskega vzhoda, v katere Slovenija sicer geografsko sploh ne sodi, aktivno sodelujejo v nadaljevanju hladne vojne, ustvarjajo napetosti v EU in povzročajo upad geopolitičnega potenciala Evrope. V tej situaciji predsednik Pahor v neformalni združbi razglaša predlog Ustave nove Evrope, ki jo vidi kot sproščeno zvezo nacionalnih držav in regij. O problematičnosti te pobude veliko pove izjava nekdanjega zunanjega ministra, ki napako slovenske politike vidi "v tem, da vrednote temeljijo na zmagi v drugi svetovni vojni, ne pa na zmagi v hladni vojni". Gospod Pahor ugotavlja, da ne smemo oklevati in čakati. Mi smo tisti, ki moramo dati odgovor, pravi, hkrati pa se sočasno izogiba nedvoumni oceni dogodkov v državi. Raješi v številnih populističnih akcijah nabira všečke za svojo ponovno izvolitev.

Prejšnji teden se je v Rigi izkrcalo več kot 3.000 ameriških vojakov s 750 kosi težke vojaške opreme, namenjenih na mejo z Rusijo. Naslednje tri mesece bodo v Latviji, Litvi in Estoniji potekale vojaške vaje zveze NATO, ki je napovedal razširitev do Črnega morja. Rusija se je že odzvala in se verjetno še bo, če se dogodki zaradi novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa in njegove pripravljenosti za dialog z Vladimirjem Putinom ne bodo umirili.

Naj se za konec vrnem k uvodni digresiji: če bi danes k meni prišla mati s podobno prošnjo glede svojega sina nabornika, bi ji rekel, naj mu ne dopusti, da gre na Baltik dražit Ruse.

Ivan Herbert Kukec je upokojeni polkovnik Slovenske vojske. Njegovo mnenje ne odraža nujno mnenja uredništva.