Razkrivamo

Operacije sive mrene na Očesni kliniki razkrivajo skrivnost umetno ustvarjenih čakalnih vrst

Pred kratkim - točneje 18. decembra lani - je časnik Dnevnik v članku "Bolniki imajo vtis, da se jih otepajo: kaj se dogaja na ljubljanski Očesni kliniki?Nine Knavs že poročal, da so očesni bolniki množično dobivali pisma iz Očesne klinike v okviru UKC Ljubljana, v katerih so jih pozivali, da naj določene posege opravijo drugje, torej pri zasebnikih. Šli smo po sledi tega članka in prišli do novih razkritij, ki potrjujejo našo tezo, da so dolge čakalne vrste v slovenskem javnem zdravstvu v glavnem ustvarjene načrtno, v ozadju pa se skrivajo ekonomski interesi posameznikov

30.01.2017 23:13
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Očesna klinika   UKC Ljubljana   siva mrena   Branislava Stirn Kranjc   Hipokrat   javno zdravstvo   zasebniki

Foto: OMICS

Kako se na Očesni kliniki meče davkoplačevalski denar skozi okno, pa pove tudi dejstvo, da se veliko pacientov operira pod splošno anestezijo, medtem ko se istovrstne operacije pri zasebnikih v njihovih privatnih ambulantah opravljajo pod lokalno anestezijo.

Najprej smo se seveda vprašali, zakaj bi na katerikoli kliniki, ki deluje v okviru Kliničnega centra oziroma javnega zdravstva svoje paciente sploh pošiljal kam drugam, po možnosti celo k zasebnikom. Kdor si želi zasebne klinike, smo naivno razmišljali, se bo tja naposredno napotil in gotovo ne bo iskal pomoči v sistemu javnega zdravstva. Edini razlog za "preusmerjanje" pacentov Očesne klinike bi lahko bile razpite dolge čakalne vrste. Prav v to smer so sklepali tudi novinarski kolegi na Dnevniku (vir): med pacienti, ki so jih "preusmerjali", naj bi bili tudi bolniki po operaciji sive mrene, ki ob motnjenju lečne ovojnice in posledično slabšemu vidu potrebujejo še en poseg - kapsulotomijo z YAG-laserjem. Pričakovana čakalna doba za ta poseg je v naši največji in univerzitetni bolnišnici katastrofalno dolga, saj znaša rekordnih in sramotnih osem mesecev. Paciente, ki potrebujejo le kontrolo po operaciji, pa so v ljubljanskem UKC preusmerjali k lokalnim oftalmologom. No, zanimivo je, da tega v UKC Ljubljana javno niti niso zanikali: potrdili so, da se čakalne dobe za kapsulotomijo z YAG-laserjem res daljšajo, ker so ta zdravljenja preslabo plačana in zato za mnoge izvajalce v javnem zdravstvu "nezanimiva" oziroma zaželena le kot samoplačniška storitev.

 

V istem članku v Dnevniku smo lahko prebrali tudi odgovor predstojnice Očesne klinike Branislave Stirn Kranjc, ki je pojasnila, da za te posege dobijo okoli 15 evrov, kar je po njihovem premalo glede na dejanske stroške: "Pri nas teh storitev ne izvajamo za samoplačnike. Tam, kjer jih, pa je cena od 100 do 120 evrov." V ljubljanskem UKC dodajajo, da sta oktobra resneje zbolela dva zdravnika specialista Očesne klinike, ki izvajata zahtevne laserske posege. Zdravnika sta se medtem sicer že vrnila na delo, a za zdaj le za skrajšan delovni čas. Tu pa počasi prehajamo k bistvu naše zgodbe, ki so jo potrdili tudi naši interni viri na Očesni kliniki. Še prej pa naj vas še enkrat spomnimoda smo vam enkrat na Portalu PLUS že razložili, zakaj sploh obstajajo čakalne vrste. Zakaj že? In predvsem zakaj se 24 let tako preprostega problema ni dalo urediti? Da ne govorimo o tem, da niti "revolucionarna" zdravstvena reforma Milojke Kolar Celarc, ki jo je predstavila z vsem pompom, ne vključuje načrta, kako skrajšati notorične čakalne vrste v zdravstvu?

 

 

Skrivnost čakalnih vrst

 

Odgovor, ki potrjuje, da gre pri (umetno ustvarjenih) čakalnih vrstah za sistemsko "anomalijo", je potrdila tudi najnovejša zgodba ljubljanske Očesne klinike: edini razlog, da je čakalna doba za YAG kapsulotomije 8 mesecev ali celo več, je ta, da kapsulotomije izvajajo izključno specializanti. Da niso to samo prazne besede, se navedbo lahko preveri v knjigi posegov, ki se nahaja v laserski ambulanti oziroma tudi v računalniskem programu Hipokrat, kjer sta vpisana zdravnik in šifra posega. Prav zato navedbe, da so čakalne dobe podaljšane zaradi bolezni zdravnika - po naših informacijah naj bi bila to dr. Vladimir Debelić in dr. Davorin Sevšek - po logičnih zaključkih našega vira preprosto ne držijo. Branislava Stirn Kranjc je očitno Dnevniku pošteno "prikrojila" dejstva. Kapsulotomije naj bi se izvajale največ dvakrat tedensko. Kar je katastrofa, predvsem za paciente, ki morajo skoraj 8 mesecev naokrog hoditi napol slepi, razen če si lahko privoščijo plačilo posega iz svojega žepa. A škandalozno je, da ta poseg lahko opravi prav zdravnik, zaposlen v UKCL, v popoldanskem času v zasebni ambulanti, medtem ko je v tem času javna zdravstvena ambulanta prosta in neizkoriščena! Še en primer fenomena t.i. zdravniških dvoživk, ki v sistemu plač oziroma delovnopravne ureditve v javnem sektorju več kot očitno pomeni diskriminaijo drugih (javnih) poklicev.

 

 

Ljubljanska Očesna klinika bi si zaslužila temeljit nadzor uprave Kliničnega centra. (Foto: Svet24)

 

 

Torej, ponovimo: čakalne vrste so ustvarjene umetno, da bi se lahko čim več posegov opravilo v zasebnih, se pravi samoplačniskih ambulantah. Potrebno je še dodati, da je pacientov, ki potrebujejo kapsulotomijo, ogromno. Razloga za ta zaplet sta možna samo dva: bodisi operacija katarakte ni bila opravljena dovolj strokovno bodisi niso bile uprabljene ustrezne intraokularne leče. Z drugimi besedami, človek se sprašuje, ali ljubljanski oftalmologi morda namenoma ne opravijo posega dovolj strokovno, da dobijo iste paciente ponovno v samoplačniske ambulante?! Naj to provokativno in retorično vprašanje služi kot izziv nadaljnjim preiskovalnim novinarskim podvigom!

 

Kar se tiče čakalne dobe za "splošno okulistično ambulanto" očesne klinike oz. po domače za kontrolne preglede, kjer se izvajajo pregledi predvsem za očala, in kamor so napoteni vsi pacienti z napotnico pod "redno", pa so čakalne dobe sploh med najdaljšimi v Sloveniji. Razlog je podoben: ambulantno delo v tej ambulanti naj bi opravljal samo en zdravnik specializant! Specialisti oftalmologi naj v splošni ambulanti sploh ne bi več delali! Sploh naj bi bilo na ocesni kliniki precej razsirjeno, da specializanti tudi na drugih deloviščih Očesne klinike delajo veliko brez nadzora, tudi tam kjer to nikakor ni dovoljeno.Kar se tiče čakalne dobe za "splošno okulistično ambulanto" očesne klinike oz. po domače rečemo za kontrolne preglede, kjer se izvajajo pregledi predvsem za očala, in kamor so napoteni vsi pacienti z napotnico pod "redno", pa so čakalne dobe sploh med najdaljšimi v Sloveniji. Razlog je podoben: ambulantno delo v tej ambulanti naj bi opravljal samo en zdravnik specializant! Specialisti oftalmologi v splošni ambulanti naj po naših informacijah sploh ne bi več delali (to sicer še preverjamo). Tudi sicer naj bi bilo na Očesni kliniki precej razširjeno, da specializanti tudi na drugih oddelkih delajo v določenih primerih brez ustreznega nadzora.

 

 

Specialisti, ki so in jih ni?

 

Zanimiv je tudi podatek, da je na Očesni kliniki veliko prostora in kar nekaj specialistov, ki zelo malo delajo. So prisotni in prejemajo plačo. Naš interni vir trdi, da če bi vsi delali in opravljali enako število pregledov, ne bi bilo nobenih čakalnih vrst. Tudi pa podatek bomo preverili pri pristojnih v UKC Ljubljana. Konkretno naj bi bila denimo dr. Mirna Štabuc Šilih na tedenskem razporedu vedno pisana na "kirurškem oddelku", zato da je na videz nekam razporejena. Na tistem oddelku pa naj je sploh ne bi bilo. Zaposleni naj bi jo večino časa videvali sedeti v svoji sobi na drugem oddelku. Enkrat tedensko naj bi opravila nekaj operacij sive mrene, ob ponedeljkih nekaj pregledov pacientov v ambulanti za kontaktne leče in nekaj pregledov pacientov v ambulanti za slabovidne. Vsega skupaj naj ne bi bilo za več kot 15 ur tedensko dela.

 

Marko Hawlina naj bi imel nekaj pacientov v nevrooftalmološki ambulanti vsaka dva tedna, polovicno ambulant za kontaktne leče ob sredah in nekaj operacij sive mrene ob torkih. Skupno naj ne bi preseglo za 10 ur tedensko. Mojca Globočnik Petrovič naj bi imela operativni dan ob ponedeljkih, ambulantni dan ob sredah, ob torkih pa naj je sploh ne bi bilo na kliniki.

 

 

Splošna in lokalna narkoza

 

Kako se na Očesni kliniki meče davkoplačevalski denar skozi okno, pa pove tudi dejstvo, da se veliko pacientov operira pod splošno anestezijo, medtem ko se istovrstne operacije pri zasebnikih v njihovih privatnih ambulantah opravljajo pod lokalno anestezijo (!). Pacientov na kliniki naj o možnosti posega pod lokalno anestezijo pri istih operacijah sploh ne bi obvestili. Zaradi tega se po nepotrebnem izpostavljajo tveganjem, ki jih prinaša splošna anestezija. Ker so takšni pacienti po posegu še nekaj dni po nepotrebnem hospitalizirani, je to seveda tudi nepotreben strošek za UKC Ljubljana, ki je samo v lanskem letu nabral za skoraj 20 milijonov evrov izgube. Na 100 milijonov podlage, ki jih je dolžan dobaviteljem in farmaciji...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
3
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.515
02/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.389
03/
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
Božo Cerar
Ogledov: 1.396
04/
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
Ana Jud
Ogledov: 1.551
05/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.300
06/
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
Milan Krek
Ogledov: 1.408
07/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 1.155
08/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 995
09/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.117
10/
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
Dragan Živadinov
Ogledov: 758