Najprej smo se seveda vprašali, zakaj bi na katerikoli kliniki, ki deluje v okviru Kliničnega centra oziroma javnega zdravstva svoje paciente sploh pošiljal kam drugam, po možnosti celo k zasebnikom. Kdor si želi zasebne klinike, smo naivno razmišljali, se bo tja naposredno napotil in gotovo ne bo iskal pomoči v sistemu javnega zdravstva. Edini razlog za "preusmerjanje" pacentov Očesne klinike bi lahko bile razpite dolge čakalne vrste. Prav v to smer so sklepali tudi novinarski kolegi na Dnevniku (vir): med pacienti, ki so jih "preusmerjali", naj bi bili tudi bolniki po operaciji sive mrene, ki ob motnjenju lečne ovojnice in posledično slabšemu vidu potrebujejo še en poseg - kapsulotomijo z YAG-laserjem. Pričakovana čakalna doba za ta poseg je v naši največji in univerzitetni bolnišnici katastrofalno dolga, saj znaša rekordnih in sramotnih osem mesecev. Paciente, ki potrebujejo le kontrolo po operaciji, pa so v ljubljanskem UKC preusmerjali k lokalnim oftalmologom. No, zanimivo je, da tega v UKC Ljubljana javno niti niso zanikali: potrdili so, da se čakalne dobe za kapsulotomijo z YAG-laserjem res daljšajo, ker so ta zdravljenja preslabo plačana in zato za mnoge izvajalce v javnem zdravstvu "nezanimiva" oziroma zaželena le kot samoplačniška storitev.

V istem članku v Dnevniku smo lahko prebrali tudi odgovor predstojnice Očesne klinike Branislave Stirn Kranjc, ki je pojasnila, da za te posege dobijo okoli 15 evrov, kar je po njihovem premalo glede na dejanske stroške: "Pri nas teh storitev ne izvajamo za samoplačnike. Tam, kjer jih, pa je cena od 100 do 120 evrov." V ljubljanskem UKC dodajajo, da sta oktobra resneje zbolela dva zdravnika specialista Očesne klinike, ki izvajata zahtevne laserske posege. Zdravnika sta se medtem sicer že vrnila na delo, a za zdaj le za skrajšan delovni čas. Tu pa počasi prehajamo k bistvu naše zgodbe, ki so jo potrdili tudi naši interni viri na Očesni kliniki. Še prej pa naj vas še enkrat spomnimo, da smo vam enkrat na Portalu PLUS že razložili, zakaj sploh obstajajo čakalne vrste. Zakaj že? In predvsem zakaj se 24 let tako preprostega problema ni dalo urediti? Da ne govorimo o tem, da niti "revolucionarna" zdravstvena reforma Milojke Kolar Celarc, ki jo je predstavila z vsem pompom, ne vključuje načrta, kako skrajšati notorične čakalne vrste v zdravstvu?

Skrivnost čakalnih vrst

Odgovor, ki potrjuje, da gre pri (umetno ustvarjenih) čakalnih vrstah za sistemsko "anomalijo", je potrdila tudi najnovejša zgodba ljubljanske Očesne klinike: edini razlog, da je čakalna doba za YAG kapsulotomije 8 mesecev ali celo več, je ta, da kapsulotomije izvajajo izključno specializanti. Da niso to samo prazne besede, se navedbo lahko preveri v knjigi posegov, ki se nahaja v laserski ambulanti oziroma tudi v računalniskem programu Hipokrat, kjer sta vpisana zdravnik in šifra posega. Prav zato navedbe, da so čakalne dobe podaljšane zaradi bolezni zdravnika - po naših informacijah naj bi bila to dr. Vladimir Debelić in dr. Davorin Sevšek - po logičnih zaključkih našega vira preprosto ne držijo. Branislava Stirn Kranjc je očitno Dnevniku pošteno "prikrojila" dejstva. Kapsulotomije naj bi se izvajale največ dvakrat tedensko. Kar je katastrofa, predvsem za paciente, ki morajo skoraj 8 mesecev naokrog hoditi napol slepi, razen če si lahko privoščijo plačilo posega iz svojega žepa. A škandalozno je, da ta poseg lahko opravi prav zdravnik, zaposlen v UKCL, v popoldanskem času v zasebni ambulanti, medtem ko je v tem času javna zdravstvena ambulanta prosta in neizkoriščena! Še en primer fenomena t.i. zdravniških dvoživk, ki v sistemu plač oziroma delovnopravne ureditve v javnem sektorju več kot očitno pomeni diskriminaijo drugih (javnih) poklicev.

Ljubljanska Očesna klinika bi si zaslužila temeljit nadzor uprave Kliničnega centra. (Foto: Svet24)

Torej, ponovimo: čakalne vrste so ustvarjene umetno, da bi se lahko čim več posegov opravilo v zasebnih, se pravi samoplačniskih ambulantah. Potrebno je še dodati, da je pacientov, ki potrebujejo kapsulotomijo, ogromno. Razloga za ta zaplet sta možna samo dva: bodisi operacija katarakte ni bila opravljena dovolj strokovno bodisi niso bile uprabljene ustrezne intraokularne leče. Z drugimi besedami, človek se sprašuje, ali ljubljanski oftalmologi morda namenoma ne opravijo posega dovolj strokovno, da dobijo iste paciente ponovno v samoplačniske ambulante?! Naj to provokativno in retorično vprašanje služi kot izziv nadaljnjim preiskovalnim novinarskim podvigom!

Kar se tiče čakalne dobe za "splošno okulistično ambulanto" očesne klinike oz. po domače za kontrolne preglede, kjer se izvajajo pregledi predvsem za očala, in kamor so napoteni vsi pacienti z napotnico pod "redno", pa so čakalne dobe sploh med najdaljšimi v Sloveniji. Razlog je podoben: ambulantno delo v tej ambulanti naj bi opravljal samo en zdravnik specializant! Specialisti oftalmologi naj v splošni ambulanti sploh ne bi več delali! Sploh naj bi bilo na ocesni kliniki precej razsirjeno, da specializanti tudi na drugih deloviščih Očesne klinike delajo veliko brez nadzora, tudi tam kjer to nikakor ni dovoljeno.Kar se tiče čakalne dobe za "splošno okulistično ambulanto" očesne klinike oz. po domače rečemo za kontrolne preglede, kjer se izvajajo pregledi predvsem za očala, in kamor so napoteni vsi pacienti z napotnico pod "redno", pa so čakalne dobe sploh med najdaljšimi v Sloveniji. Razlog je podoben: ambulantno delo v tej ambulanti naj bi opravljal samo en zdravnik specializant! Specialisti oftalmologi v splošni ambulanti naj po naših informacijah sploh ne bi več delali (to sicer še preverjamo). Tudi sicer naj bi bilo na Očesni kliniki precej razširjeno, da specializanti tudi na drugih oddelkih delajo v določenih primerih brez ustreznega nadzora.

Specialisti, ki so in jih ni?

Zanimiv je tudi podatek, da je na Očesni kliniki veliko prostora in kar nekaj specialistov, ki zelo malo delajo. So prisotni in prejemajo plačo. Naš interni vir trdi, da če bi vsi delali in opravljali enako število pregledov, ne bi bilo nobenih čakalnih vrst. Tudi pa podatek bomo preverili pri pristojnih v UKC Ljubljana. Konkretno naj bi bila denimo dr. Mirna Štabuc Šilih na tedenskem razporedu vedno pisana na "kirurškem oddelku", zato da je na videz nekam razporejena. Na tistem oddelku pa naj je sploh ne bi bilo. Zaposleni naj bi jo večino časa videvali sedeti v svoji sobi na drugem oddelku. Enkrat tedensko naj bi opravila nekaj operacij sive mrene, ob ponedeljkih nekaj pregledov pacientov v ambulanti za kontaktne leče in nekaj pregledov pacientov v ambulanti za slabovidne. Vsega skupaj naj ne bi bilo za več kot 15 ur tedensko dela.

Marko Hawlina naj bi imel nekaj pacientov v nevrooftalmološki ambulanti vsaka dva tedna, polovicno ambulant za kontaktne leče ob sredah in nekaj operacij sive mrene ob torkih. Skupno naj ne bi preseglo za 10 ur tedensko. Mojca Globočnik Petrovič naj bi imela operativni dan ob ponedeljkih, ambulantni dan ob sredah, ob torkih pa naj je sploh ne bi bilo na kliniki.

Splošna in lokalna narkoza

Kako se na Očesni kliniki meče davkoplačevalski denar skozi okno, pa pove tudi dejstvo, da se veliko pacientov operira pod splošno anestezijo, medtem ko se istovrstne operacije pri zasebnikih v njihovih privatnih ambulantah opravljajo pod lokalno anestezijo (!). Pacientov na kliniki naj o možnosti posega pod lokalno anestezijo pri istih operacijah sploh ne bi obvestili. Zaradi tega se po nepotrebnem izpostavljajo tveganjem, ki jih prinaša splošna anestezija. Ker so takšni pacienti po posegu še nekaj dni po nepotrebnem hospitalizirani, je to seveda tudi nepotreben strošek za UKC Ljubljana, ki je samo v lanskem letu nabral za skoraj 20 milijonov evrov izgube. Na 100 milijonov podlage, ki jih je dolžan dobaviteljem in farmaciji...