Komentar

Državo so nam tako zavozili, da niti državnega udara ne moremo več izvesti

Če je kdo naivno mislil, da rokometna zmaga nad Hrvaško odtehta poraz v primeru geografske zaščite terana in koprskega Cimosa, se je pač motil. Kolateralna škoda hrvaškega poraza na svetovnem rokometnem prvenstvu je bil kvečjemu njihov selektor, ki so ga krivdno odpustili. Luzerjev pač ne marajo. Na drugi strani bo Slovenijo odkup hrvaških terjatev do Cimosa stal vsaj 7 milijonov evrov - če bo do njega sploh prišlo! -, medtem ko je škodo zaradi ukradenega terana nemogoče oceniti zgolj v denarju, kajti gre tudi za nematerialno škodo.

11.02.2017 03:03
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   teran   Hrvaška   EU   Bruselj   negativna selekcija   MZZ

Foto: BBC

Ker se tudi najbolj razumni posamezniki pred realnostjo raje umikajo v svoje svetove, vodenje javnih zadev pa prepuščajo šodru negativne selekcije, ni več nikogar, ki bi vpil v puščavi, če parafraziramo tisto arabsko o psih in karavani.

Država, ki ji vlada banda nesposobnežev, strahopetcev in neodločnežev — v sočnem ljudskem jeziku se jim reče pezdetje —, je bila vedno lahek plen sovražnikov. Ni treba prebirati Sun Tsuja ali študirati lucidnih govorov Abrahama Lincolna (npr. The House Divided), da bi razumeli poanto. Če bi jo aplicirali na našo sedanjost, potem pridemo do zaključka, da vzrok za večino bolezni te države tiči v nezmožnosti vladajočega razreda, da bi težave reševal, namesto da jih ustvarja. Prijatelj, ki se ukvarja s psihoanalizo, bi ob tem pripomnil, da moškim (in ženskam prav tako) brez otrok tako ali tako ne bi smeli dovoliti, da se ukvarjajo z javnimi zadevami, saj nikoli niso zmožni razviti tako visoke stopnje empatije kot tisti z otroci... A če se vrnem k boleznimi naše republike, potem nadaljujem z ugotovitvijo, da se kronično nismo sposobni sporazumeti o esencialnih prioritetah nacionalnega interesa, ki smo ga v neki fazi ponižali na raven piva oziroma na vprašanje lastništva pivovarske industrije. Razložite to Henryju Kissingerju, če si upate.

 

Skratka, imbecilnost vladajoče politične garniture, ki se pri nas navzven opredeljuje glede na ideološko paradigmo bodisi iz druge polovice 19. stoletja (liberalci - klerikalci) bodisi iz prve polovice 20. stoletja (demokrati - komunisti), je najboljša garancija za status quo, v katerem je Slovenija zamrznjena zadnja leta. Potemtakem se ne moremo čuditi, da tudi na zunanjepolitičnem parketu doživljamo poraz za porazom, škandal za škandalom, blamažo za blamažo. Ob tem sicer ne sodim med tiste kritike, ki absolutno krivdo za to pripisujejo edinemu zunanjemu ministru na svetu, ki ne govori kaj prida angleško; po mojem je Erjavec zgolj simptom vsesplošnega razkroja slovenske državne uprave, še zlasti in predvsem t.i. državotvornih resorjev.

 

Plebejski odgovor na samozadostnost, odtujenost in degeneriranost vladajoče elite se že kakšnih dva tisoč let ni spremenil in stara rimska populistična matica "kruha in iger" je v Sloveniji postala realnost, odkar se ljudstvo bolj kot s politiko, ekonomskimi anomalijami, korupcijo in prirejenimi javnimi razpisi ukvarja s športnimi dosežki. Jasno, tudi to je oblika bega pred dejanskim stanjem v državi in družbi, tudi to je umik v nek drug svet. Naj gre za individualne zmage ali pa za uspehe v kolektivnih športih, saj je vseeno: ljudstvo je že tako naveličano in apatično zaradi politike in ekonomije, da mu je vseeno, kaj se dogaja. Frustracije zato kompenzira s strastnim navijanjem za naše športnike, ki imajo na Slovenskem dejansko status polbožanstev (s čemer načeloma ni nič narobe). O tem, zakaj naše javno mnenje, predvsem pa medijski mainstream v imenu nekakšne ženske emancipacije favorizira športnice, kulturnice in znanstvenice, na drugi strani pa se je še nadavno odkrito posmehoval Melaniji Trump, ki je zgolj "naveličana gospodinja" in soproga milijarderja in predsednika, sem se novembra razpisal v kolumni za zagrebški Večernji list (vir), prejšnji mesec pa sem o tem fenomenu govoril tudi za nemško tiskovno agencijo DPA (vir).

 

Ker se tudi najbolj razumni posamezniki pred realnostjo raje umikajo v svoje svetove, vodenje javnih zadev pa prepuščajo naplavinam (bolje: šodru) negativne selekcije, takorekoč ni več nikogar, ki bi vpil v puščavi, če lahko malce parafraziramo tisto arabsko o psih in karavani. Zaradi tega smo v Evropski uniji drugorazredni, zato moramo na meji z Avstrijo kazati osebne izkaznice in potne liste (čemur se naša diplomacija ni sposobna zoperstaviti) in zategadelj so nam južni prijatelji sunili še teran. Zakaj? Zato, ker so si to lahko privoščili; ker so nas prinesli okoli pri arbitraži (oziroma nas še bodo, ko bo arbitražno sodišče čez nekaj mesecev izdalo razsodbo o meji s Hrvaško), ker so za zaščito svojih nacionalnih interesov dosledni, nepopustiljivi in predvsem izjemno agresivni in ker na naši strani že dolgo ni bilo na visokem položaju kakšnega odločnega voditelja. Če bi bil, potem premierja ne bi za vsakim gostilniškim šankom posmehljivo klicali - Cmerar.

 

Zgodba o teranu je torej lakmusov papir naše vsesplošne nesposobnosti voditi, upravljati z državo. V Bruslju, kjer se je o vsem skupaj tudi odločalo, so se tudi v tem primeru postavili na stran Hrvaške, ki s svojo agresivno diplomacijo dosega uspehe, medtem ko se naša Mladika pogreza v močvirje negativne selekcije. Primerjajte samo podatke o številu zaposlenih na stalnih predstavništvih Hrvaške in Slovenije pri Evropski komisiji v Bruslju. Marsikdo je spregledal tudi podatek, da je vlada ukinila urad za evropske zadeve in ga priključila ministrstvu za zunanje zadeve, zato je koordinacija delovanja Slovenije glede Evropske unije že nekaj časa gola in bosa. Še enkrat: odločitev Evropske komisije glede terana dokazuje samo to, da slovenske vlade v Bruslju nihče ne jemlje resno.

 

Poseben dosežek negativne selekcije na MZZ je tudi ukinitev direktorata za politično bilateralo, medtem ko mnoge diplomate bolj kot koristi države zanimata plača in šolanje otrok v tujini. Dokler je vlada plačevača vsaj nekaj tujih odvetniških pisarn, smo bili v sporih pred mednarodnimi organi vsaj približno uspešni. Ko se je začelo varčevanje, se je spremnilo tudi to. Toda večine ljudi to niti ne zanima, saj je država nekaj odtujenega, skorajda imaginarnega. Izguba terana je neprimerno bolj odmevala. Le malokdo pa je ob tem pomislil na to, da do tega ne bi prišlo, če bi državne institucije delovale normalno, če bi birokracija ne temeljila na negativni selekciji in če osebne ter partijske preference ne bi zasenčile profesionalne standarde.

 

Nekoč smo se po komunistično tolažili, da tujega nočemo, svojega ne damo. Danes smo na dobri poti, da bomo dali marsikaj svojega, od tujega pa nam tako ali tako nihče ne bo ničesar dal. Spomnite se, prosim, na ta stavek, ko boste poslušali odločitev arbitražnega sodišče glede meje na morju s Hrvaško ... 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
43
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
3
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil
0
23.03.2019 20:26
James Turrellje zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropske volitve so enkratna priložnost, da pokopljemo Levico: njenega šefa Luko Mesca pošljemo za evroposlanca v Bruselj!
21
21.03.2019 23:45
Koga boste volili na letošnjih evropskih volitvah? Jaz sem se že odločil. Stranko Levica bom. Preferenčni glas bom dal Luki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
12
19.03.2019 19:55
Jugoslavija je v svojih različnih državnih oblikah določala svoje zunanje meje predvsem na račun slovenskega narodnostnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Ukrajina pred volitvami: Trije predsedniški favoriti in kar 36 neresnih kandidatov
2
18.03.2019 21:13
31. marca bodo v Ukrajini predsedniške volitve. Od tega, kdo bo prihodnji predsednik Ukrajine, je v marsičem odvisna prihodnost ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
7
17.03.2019 08:00
Na portalu+ smo večkrat pozvali naše najbolj aktivne spletne komentatorje, naj nam pošljejo svoje prispevke in se seveda tudi ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Redek je trenutek, ko filozofija preraste v umetnost arhitekture
0
16.03.2019 22:00
Peter Noever je najprej arhitekt, takoj zatem pa je že muzealec, načrtovalec tektonike arhitekturne gradnje in njenega spomina. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Hinavci
22
13.03.2019 23:30
Aktualni primer dvoličnega obnašanja je Venezuela, ena najbogatejših držav vJužni Amerikiper capita, kjer so ljubljenci ... Več.
Piše: Keith Miles
Koalicijska veselica na Brdu: Če je premier komik, potem bo na programu komedija
19
12.03.2019 23:59
Srečanje koalicijskih strank na Brdu pri Kranju je eden izmed vrhuncev partitokracije, ki se je razpasla do te mere, da v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Emmanuel Macron, ki je sam del problema, bo težko ponudil nekakšen "preporod Evrope"
8
10.03.2019 23:05
Macronov manifest je prepozen in iz obupa ustvarjeni PR poskus mobilizacije evropskih - dejansko pa domačih - volilcev, da bi na ... Več.
Piše: Peter Golob
Četrt stoletja zakona o NUK2: Knjižnica nam je vsem kot mati
4
10.03.2019 09:57
Izgubljen čas, ki je nastal zaradi neizvajanja zakona o gradnji NUK iz leta 1994, je postal pridobljen čas. Zakaj se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Macronovo pismo o evropski renesansi: Kaj je tisto vezivo, ki drži skupaj Evropsko unijo?
4
08.03.2019 18:00
Zahodna Evropa je bila v času hladne vojne v razmerju doZDAin Sovjetske zveze bolj ali manj enotna. Ta enotnost je veljala v ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Predlagane davčne spremembe v 2019: Še najbolj odmeva to, da regres ne bo več obdavčen
3
07.03.2019 21:00
Kot smo razbrali iz predlogov finančnega ministrstva, so ocenili, da bi si lahko privoščili do 300 milijonov evrov skupne ... Več.
Piše: Bine Kordež
Osmi marec: Izkoriščanje dneva žena za propagiranje enakosti spolov ni v interesu žensk
7
06.03.2019 23:34
Kaže, da bo letošnji 8. marec poseben. Mojega je zaznamovalo vabilo na posvet Komisije za enake možnosti, ki na praznik žensk ... Več.
Piše: Saška Štumberger
In memoriam Marjan Vagaja, v spomin mojemu profesorju matematike
4
06.03.2019 02:37
Danes bodo na Žalah pokopali profesorsko legendo ljubljanske Poljanske gimnazije. Nisem še pisal In memoriam za svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zlorabe v katoliški cerkvi: Sum spolne zlorabe se prijavi policiji, ne pa neki kongregaciji v Vatikanu!
10
04.03.2019 01:04
Na končanem škofovskem srečanju v Vatikanu je papež Franščišek ponovno ostro obsodil spolne zlorabe in pedofilijo v ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Karpo Godina: Ko se režija, kamera in montaža združijo v eni in isti osebi
0
02.03.2019 22:51
Karpo Godina je edinstven umetnik filmskega sveta, sestavljen je iz balkanskih južnih in severnih vetrov, kultiviran in poln ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zlorabe v katoliški cerkvi: Duhovniki nam sporočajo, da ne bodo naši grešni kozli
17
28.02.2019 21:45
V mehanizmu grešnega kozla se namreč obnašamo kot v nekakšnem kolektivnem transu: vsi vemo, kje nam je mesto v ritualu; vsi ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Vračanje izgubljenih iluzij: Slovenija kot "sovjetska vazalna država"
16
25.02.2019 19:00
V vsakem primeru bi Cerar lahko rekel, da Slovenija ni bila sovjetska vazalna država, ker v časuSovjetske zvezeSlovenija še ni ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Vse manj staršev bo pripravljenih "ubogati", kar nalaga šola
13
24.02.2019 21:00
Šola ni narejena in nikoli ni bila v skladu z znanstvenimi spoznanji, kako se otroci razvijajo in učijo. Niti niso tisti ... Več.
Piše: Marjana Škalič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj bi jezni Milan Kučan počasi že lahko postal naravni predsednik Zveze borcev
Uredništvo
Ogledov: 2,988
02/
Evropske volitve so enkratna priložnost, da pokopljemo Levico: njenega šefa Luko Mesca pošljemo za evroposlanca v Bruselj!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,220
03/
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
Angel Polajnko
Ogledov: 1,784
04/
Temna stran Evrope, 1. del: Kako je Hitlerjev profesor prava Walter Hallstein postal prvi predsednik Evropske komisije
Uredništvo
Ogledov: 1,184
05/
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
Iztok Mirošič
Ogledov: 1,583
06/
Éric Vuillard, Dnevni red: Sestanek v Berghofu (3)
Uredništvo
Ogledov: 1,056
07/
Ukrajina pred volitvami: Trije predsedniški favoriti in kar 36 neresnih kandidatov
Mykhailo Brodovych
Ogledov: 992
08/
Gospod Bidovec in njegov boj z ljubljanskimi ignoranti za sodno rehabilitacijo bazoviških žrtev italijanskega fašizma
Uredništvo
Ogledov: 1,421
09/
Éric Vuillard, Dnevni red: Poslovilno kosilo na Downing Streetu (4)
Uredništvo
Ogledov: 583
10/
Hinavci
Keith Miles
Ogledov: 2,204