Razkrivamo

Internistična prva pomoč, največja sirota ljubljanskega Kliničnega centra

O Internistični prvi pomoči (IPP) ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra na Portalu PLUS letos pišemo že četrtič. Na nas se je obrnilo več posameznikov, ki so s svojimi bolnimi svojci, na urgenco poslanimi pod oznako "nujno", dolge ure zaman čakali na obravnavo. Na improviziranih bolniških posteljah so ležali prezebli, lačni in žejni - kot da ne bi šlo za moderno univerzitetno bolnišnico v 21. stoletju, ampak za zanikrn lazaret v deželi tretjega sveta. Zakaj se to dogaja, kje so vzroki za to, da se ljubljanska urgenca zdi kot nekakšna pozabljena sirota Kliničnega centra?

03.02.2017 01:35
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   IPP   internistična prva pomoč   UKCL   Klinični center   pacienti   Hugon Možina   Andrej Bručan

Foto: arhiv Portala PLUS

Slovenska medicina postaja defenzivna: ker si splošni zdravniki ne upajo postaviti diagnoze, svoje paciente pošiljajo v Ljubljano na IPP, čeprav gre skoraj v polovici primerov za nepotrebne napotitve. Tudi zaradi tega se čakalne vrste daljšajo.

Ni bilo vedno tako; IPP je bil nekoč cenjen in spoštovan "tozd" znotraj naše največje bolnišnice. V časih rajnke Jugoslavije je bila to enota UKC Ljubljana, kamor so mladi zdravniki radi prihajali na delo, ker so se lahko hitro naučili urgentnih stanj od takrat nad medicino še navdušenih starejših kolegov. Tudi medicinske sestre, zlasti mlajše, ter drugo osebje so iz podobnih razlogov z veseljem prihajali v službo na IPP. Odnosi med zaposlenimi in delovno vzdušje so bili na visokem nivoju, zato danes še bolj bodejo v oči razlike, ki so nastale v zadnjih dveh, treh desetletjih; danes namreč od nekdanje slave ni ostalo veliko in IPP je zgolj bleda senca nekdanjega ponosa UKC Ljubljana. Časi so se spremenili, svet okrog IPP tudi, sama internistična urgenca pa je tako po opremi kot po pomanjkanju vizije obtičala v 20. stoletju. Podobno velja - že zaradi negativne selekcije pri izbiri šefov - bolj ali manj za celotni UKC Ljubljana.

 

Dandanes je IPP osebju in krožečim zdravnikom odveč. Ker ne vidijo več rešitve. Tja hodijo dan za dnem z odporom, polni resignacije, ker se iz leta v leto nič ne izboljša in ker niti ni volje, da bi se. Slaba volja, utrujenost, izčrpanost, vdanost v usodo - to so občutki med zaposlenimi na IPP. Drugače je v višjih, tj. vodstvenih sferah. Po naših informacijah mesto vodje IPP po nekem nepisanem pravilu pripada zdravniku, ki je pred tem delal v Centru za intenzivno interno medicino in ki nima nekih posebnih akademskih dosežkov. Ko vstopi v zrela leta, se poda v vode vodenja IPP. S čimer ni nič narobe. Napačna in nesrečna je bila le izbira obeh zadnjih vodij ter glavne medicinske sestre IPP.

 

 

Dolga zgodovina usodnosti

 

Na začetku samostojne Slovenije je bil dolgoletni vodja IPP Andrej Bručan. Vendar za IPP ni imel pravega časa. Kot vedo povedati starejši, se je šel bolj politiko, "njegova" enota pa je ostajala prepuščena sama sebi. Dodatno naj bi kasnejši minister za zdravje iz kvote SDS naredil tudi za IPP usodno napako, ki urgenco tepe še danes. IPP je bil, ko ga je prevzel Bručan, majhna in urejena enota, z jasnimi pravili igre, predvsem ni bilo dvoma glede tega, kaj urgentno stanje je in kaj ni. Relativno majhno število bolnikov (a z veliko bolj ustreznimi napotnimi diagnozami) je Andreja Bručana znotraj struktur UKC Ljubljana delalo toliko manj pomembnega, da je sčasoma odprl vrata IPP na stežaj in tako dal možnost splošnim zdravnikom, da so lahko začeli pošiljati na IPP bolnike s praktično kakršnimi koli zdravstvenimi težavami, ki niso bile niti urgentne niti internistične in ki danes predstavljajo že več kot 50% vseh (po nepotrebnem) pregledanih bolnikov na IPP (!). Vrata, ki se jih ne da več zapreti!

 

Že doktor Bručan je predal IPP v slabem stanju današnjemu vodji Hugonu Možini. Od slednjega je osebje na IPP veliko pričakovalo, zato so bila kasneje tudi razočaranja večja. V vseh letih vodenja se na IPP ni spremenilo na bolje popolnoma nič; pravijo, da se je kvečjemu na slabše. Oprema je zastarela, osebje izmučeno, iztrošeno, resignirano in apatično. Bolnikov, predvsem takih, ki sploh ne sodijo na IPP, je vedno več - tudi zato, ker slovenska medicina postaja defenzivna in ker si splošni zdravniki ščitijo hrbte z nepotrebnimi napotitvami na IPP. Kaj se potem dogaja na IPP, jih ne zanima več. Zaposleni in krožeči zdravniki na napake opozarjajo že leta, pa jih nihče ne posluša. Namesto tega vodilni v Kliničnem centru paranoično iščejo krivce za odtekanje informacij, preiskujejo, kdo stoji za anonimkami, ne iščejo pa rešitev.

 

 

In ker nas na Portalu PLUS taksno stanje skrbi in ker želimo ponuditi rešitve, ki jih tisti, ki bi jih morali, očitno ne zmorejo ali ne znajo, bomo v interesu javnosti razkrili najhujše anomalije na IPP, obenem pa predstavili tudi "naše ideje v zvezi z bolniki", če z nekaj sarkazma parafraziramo Janeza Zemljariča.

 

 

1. Omejitev prihoda bolnikov na IPP - ustreznost napotitve

 

Kaj so urgentna stanja, je opisano v vsakem učbeniku urgentne medicine. Torej se ve, kateri bolniki sodijo oziroma ne sodijo na IPP. Vedno pa je nekaj bolnikov tudi takšnih, da zanje napotni zdravnik ne more z gotovostjo predvideti, ali se jim stanje v naslednjih urah ne bo tako poslabsalo, da bi jih bilo vseeno bolje poslati na IPP. S takimi napotitvami - tudi če se izkažejo kasneje za nepotrebne - ni nič narobe. Bi pa lahko Hugon Možina v vseh letih vodenja enote odpravil ostale anomalije na področju ustreznosti napotitev na IPP, ki se sistematično ponavljajo in iz leta v leto. Denimo: bolniki s kroničnimi anemijami, ki potrebujejo transfuzijo, ne sodijo na IPP, pač pa na hematoloski oddelek oziroma, še bolje, v ambulanto. Bolniki, ki zaradi pomanjkanja železa potrebujejo infuzijo le-tega, bi jo lahko dobili kar v zdravstvenem domu. Nadalje, bolniki z življenjsko neogrožujočimi motnjami srčnega ritma, ki potrebujejo t.i. elektrokonverzijo, spadajo na kardiološki oddelek. Kardiološki bolniki, ki potrebujejo pregled v nekaj dneh, ne sodijo na IPP, ampak v kardiološko ambulanto - v nekaj dneh. Da je absurd še večji, te bolnike na IPP pošljejo kar iz kardiološke ambulante, kjer so bili pravkar pregledani!

 

Ker imajo na oddelku za pljučne bolezni prostorsko stisko, nujne pulmološke bolnike po zgledu kardiologov pošljejo - uganili ste! - kar na IPP. Na gastroenterološki kliniki svoje nujne bolnike ravno tako pripeljejo na IPP. Ko denimo revmatologi pogledajo določeno dnevno kvoto bolnikov, ostale pošljejo - na IPP seveda. Kaos, v katerem posamezni oddelki interne klinike, namesto da bi sami pregledali svoje nujne bolnike, določen del le-teh pošljejo na IPP, ki je prvenstveno namenjen bolnikom z življenjsko ogrožujočimi stanji, napotenimi "s terena", pripelje do absurda, kot je denimo z revmatološkimi bolniki: ko je dnevna kvota bolnikov na revmatološki kliniki pregledana, jih mirno pošljejo na IPP. Tam dobijo revmatološko diagnozo, prespijo na mrzlem hodniku IPP in so zjutraj napoteni nazaj na - revmatološko kliniko.

 

Prav posebno prakso so si po naših informacijah izmislili na infekcijski in nevrološki kliniki: ko denimo na infekcijski zmanjka prostora za sprejeme bolnikov z okužbami, enostavno pokličejo v zdravstvene domove in sporočijo situacijo. Ker bolnike s hudimi okužbami reševalci nekam morajo pripeljati, jih pripeljejo na IPP (!). Na nevroloski kliniki pa naj bi se do reševalcev obnašali tako nesramno, da ti bolnike raje vozijo na IPP.

 

Zakaj torej Hugon Možina, ki si po naših informacijah želi postati vodja celotne ljubljanske urgence, na rednih sredinih sestankih Interne klinike ne udari po mizi in od svojih kolegov predstojnikov zgoraj omenjenih klinik ne zahteva ustreznih ukrepov? Čemu so ti sestanki sploh namenjeni, očitno vedo le posvečeni oziroma tisti, ki se jih udeležujejo. Zakaj Možina ne uredi razmer z infekcijsko in nevrološko kliniko, da bi bili bolniki z okužbami in možganskimi boleznimi bili napoteni k njim, ne pa na IPP, očitno prav tako ve le on sam...

 

 

2. Nadzorni zdravniki naj opravljajo svoje delo

 

Naloga nadzornega zdravnika na IPP je določanje, kateri bolniki so bolj nujni od drugih, poučevanje mlajših kolegov in skrb za t.i. 24-urno bolnišnico, v kateri pa zaradi kaosa bolniki včasih preživijo tudi ves teden ali več. Ker je kaos na IPP popoln, po naših informacijah večina teh specialistov enostavno odide na svoj oddelek opravljati drugo delo. V primeru nočne izmene pa največkrat naredijo vizito v 24-urni bolnišnici, nato pa večinoma odidejo spat. Nekaterih se nato sploh ne da več priklicati, kar je nesprejemljivo. Toda takšno obnašanje zdravnikov specialistov, ki bi morali biti mlajšim kolegom za zgled, je verjetno le posledica večletnega poslabševanja razmer, v katerih so že vsi izgubili upanje.

 

 

3. Pomen urgence je že zdavnaj izgubljen

 

Kot smo opisali že zgoraj, je zaradi odsotnosti vodenja, ukrepanja in reševanja težav pomen internistične urgence v UKC Ljubljana izgubljen. Če je Andrej Bručan odprl vrata IPP na stežaj že pred leti in pustil IPP nasledniku Hugonu Možini v katastrofalnem stanju, pa Možina kasneje ni naredil nič takšnega, kar bi razmere spremenilo na bolje. Ob odsotnosti vsake razsodnosti lahko splošni zdravniki na IPP napotijo kogarkoli, zato se posledicno tam zdravijo tudi takšna stanja, kot so kašelj, ki traja 2 dni, kolcanja, navadni prehladi itd.

 

 

4. Diagnostika

 

IPP je mesto, kjer bi se morala izvajati hitra in učinkovita triaža, osnovna diagnostika ter najnujnejša terapija za stabilizacijo bolnika. Pravilno oskrbljen bolnik bi moral biti potem sprejet za nadaljnjo obravnavo na ustrezen oddelek, kjer se v nadaljevanju izvaja potrebna kompleksnejša diagnostika in načrtuje kompleksnejše zdravljenje. Toda v primeru IPP in UKC Ljubljana ne funkcionira niti ta preprost in po vsem svetu utečen proces. Nekateri oddelki gredo celo tako daleč, da pogojujejo sprejeme iz IPP samo v primeru, če bodo imeli bolniki praktično vso potrebno diagnostiko izpeljano za na IPP, vključno z naprednimi preiskavami vseh sort, ki na urgenco ne sodijo. Tudi zato daljše čakalne vrste.

 

 

5. Bolniki iz IPP so tretirani kot "odpadki"

 

Oddelki pogosto za bolnike z IPP nočejo slisati in se jim skušajo izogniti v velikem loku, kot da bi imeli kugo. Ti bolniki so seveda za razliko od t.i. programsko sprejetih bolj bolni, zahtevajo daljšo hospitalizacijo, ne da se jih na hitro "obdelati" in oddelku ne prinesejo dovolj denarja, pogosto delajo celo minus.

 

 

6. Obremenjenost med delavci ni pravilno razporejena

 

Po trditvah osebja ne obremenjenost, ne odnos nadrejenih do podrejenih nista poštena. Tisti, ki so bližje vodstvu in mu bolj lezejo v rit, naj bi dobili manj stresne urnike in več plačanih nadur. Letna ocenjevanja naj bi potekala po istem principu – bližje si vodstvu, boljša je ocena.

 

 

7. Kompetence

 

Res je, da je delo na urgenci specifično v tem, da se bolj kot drugod prekriva, kaj se od koga pričakuje v smislu pristojnosti. Konkretno, če je nujno, lahko tudi zdravnik priskoči na pomoč administratorki in napiše izvid. Velja pa tudi obratno: bolničarka oživlja, če so zdravniki zasedeni. Vendar pa gredo včasih stvari v napačno smer in predaleč, denimo ko se od mlajših in manj izkušenih zdravnikov pričakuje, da si bodo izvide tipkali sami. In obratno: od administratork pričakujejo, da bodo same nastavljale infuzije zdravil.

 

 

8. Pripravljenost za nujne primere

 

Popolnoma jasno je, v katerih obdobjih in zaradi katerih stanj je na IPP najhuje (gripa, prehladna obolenja, itd.). Pa vendar je v zadnjih tednih gripa IPP presenetila popolnoma nepripravljenega na stanje.

 

 

9. Problem prostih postelj

 

Proste postelje so v UKC Ljubljana kronični problem. Vsi oddelki preferirajo "svoje" bolnike iz svojih ambulant. Zato urgentni bolniki na IPP čakajo na sprejem na internisticne oddelke zdaj že redno po dva do tri dni, včasih celo do šest. Kar je nedopustno.

 

 

10. Kakšna je rešitev

 

V letih, ko sta na vodilnih položajih IPP vodja enote Hugon Možina in glavna medicinska sestra Maruša Brvar, naj bi se ugled IPP in volja zaposlenih do dela spremenila na slabše. Nesmislov je vedno več, posluha za zaposlene naj ne bi bilo. Posledično najboljši kadri odhajajo ali so v fazi iskanja novih zaposlitev. Če se kdo pritoži, se ga preprosto šikanira ("če vam kaj ne paše, pa pojdite drugam"). Možina in Brvarjeva glede na izjave zaposlenih ne prinašata nobenih rešitev, zato sodelavci na IPP od njiju v kriznih situacijah nimajo nič, vsak se mora znajti po svoje. Vodstvo IPP je rigidno, drži se nekih postopkov, ki že zdavnaj spadajo v neke druge čase...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Cerarjevi nasledniki: Boris Koprivnikar, tisti podpredsednik vlade, ki mu primanjkuje karizme
12
19.11.2017 21:53
Po napovedih bo Marjan Šarec 3. junija prihodnje leto nastopil na parlamentarnih volitvah, kar pomeni, da se panika v vladajoči, ... Več.
Piše: Uredništvo
"Zahodni politiki bi se morali prenehati sprenevedati, da ekstremizem in terorizem nimata nikakršne zveze s islamom."
21
17.11.2017 01:12
V dneh, ko sta se slovenska politika in javnost razdelili glede zakonitega izgona sirskega migranta Ahmada Šamija - premier Miro ... Več.
Piše: Uredništvo
Analiza medijskega umora: Kako je za pljučnim rakom umrl ljubljanski taksist Ibro
10
13.11.2017 19:52
Ljubljanski taksist Ibro ima na tviterju neverjetnih 11.700 sledilcev, njegovi komentarji pa so skoraj vedno odmevni, saj je ... Več.
Piše: Domen Savič
Fotografije nove ljubljanske urgence, ki razkrivajo še eno Potemkinovo vas "pokvarjene Milojke"
9
13.11.2017 00:26
Internistični del ljubljanske urgence (IPP) bo jutri po desetih letih vendarle doživel otvoritev. Prav s projektom urgentnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Panika pri Pahorju: sploh ni samoumevno, da bo v nedeljo premagal Marjana Šarca!
15
10.11.2017 00:01
Pred nedeljskim predsedniškim finalnim obračunom med Marjanom Šarcem in Borutom Pahorjem smo na portalu+ zbrali nekaj najbolj ... Več.
Piše: Uredništvo
Vprašanje "Civis Europeus" ali čigav državljan je dejansko katalonski voditelj Carles Puigdemont
4
09.11.2017 00:30
Začnimo s kipcem iz prve tretjine drugega stoletja našega štetja, najdenega v Ljubljani. Izvirnik kipca hrani Narodni muzej ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Putinov odlikovanec Janković v Kremlju obljubljal ljubljansko deklaracijo evropskih županov o odpravi sankcij proti Rusiji
19
07.11.2017 22:59
Zakaj je ruski predsednik Vladimir Putin v soboto odlikoval ministrico Cerarjeve vlade Anjo Kopač Mrak in ljubljanskega župana ... Več.
Piše: Uredništvo
Igor Funa: državni uradnik, ki slovenske frekvence v vrednosti več milijonov evrov brezplačno prepušča Hrvatom in Italijanom
4
05.11.2017 22:15
Uradnik Igor Funa na Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) v sumljivih postopkih že več let sistematično ... Več.
Piše: Uredništvo
Katalonija ali demokracija v Španiji: Ideološki boj med monarhisti in republikanci
10
04.11.2017 23:05
Z demokracijo v Španiji je očitno nekaj hudo narobe, da se ne more brez represije, groženj in srednjeveških postopkov soočiti z ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Pripravite se, nova avstrijska vlada bo odprla vprašanje manjšinskih pravic za Staroavstrijce v Sloveniji
7
29.10.2017 22:30
Minulo sredo je avstrijska veleposlanica v Sloveniji v govoru, ki ga je imela na sprejemu ob avstrijskem državnem prazniku ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je ukrajinski Antonov postal "ruski pravljični velikan"
11
25.10.2017 22:00
Mykhailo Brodovych, veleposlanik Ukrajine v Ljubljani, nas je prosil za objavo pisma, naslovljenega na odgovornega urednika ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Dosje MD Medicina d.o.o. ali zgodba o uspehu ortopedske dinastije Gorenšek
8
19.10.2017 23:50
Zasebno podjetje družine Gorenšek MD Medicina, kjer ima osebno zdravnico tudi premier Miro Cerar, je po naših informacijah na ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek članka "Adem Skender: državni uradnik, ki je nezakonito omogočil medijski megaprevzem za vrtoglavih 230 milijonov evrov!"
2
17.10.2017 21:00
Z Ministrstva za kulturo so nam poslali odgovor oziroma popravek, v katerem nas opozarjajo na nekatere zavajajoče informacije ... Več.
Piše: Uredništvo
Polemika: Kaj vse je neresničnega o osemkolesnikih zapisal in zamolčal veleposlanik Poljske
3
16.10.2017 22:06
Veleposlanik je poštenjak, ki so ga poslali v tujino, da bi lagal v korist svoje države. S temi besedami v svojem dnevniku je ... Več.
Piše: Igor Mekina
Milojka peklensko pritiska na svetnike UKC, saj bi rada zrušila vodstvo Kliničnega centra
5
11.10.2017 20:23
Po odstopu Tomaža Glažarja, predsednika Sveta UKC Ljubljana, ki sta mu sledili še dve predstavnici ustanovitelja, se pritisk ... Več.
Piše: Uredništvo
Adem Skender: državni uradnik, ki je nezakonito omogočil medijski megaprevzem za vrtoglavih 230 milijonov evrov!
10
09.10.2017 19:00
Največji medijski prevzem v zgodovini slovenskih medijev in medijev na območju nekdanje Jugoslavije bo mogoč, ker je slovenski ... Več.
Piše: Uredništvo
Zaradi objave štirih Natovih dokumentov, ki sploh niso tajni, Urad za varstvo tajnih podatkov od portala+ zahteva, da jih odstrani s spleta!
7
05.10.2017 19:00
Ste vedeli, da imamo tudi vladni Urad za varstvo tajnih podatkov? Že nekaj let, čeprav deluje zelo diskretno in stran od oči ... Več.
Piše: Uredništvo
Megabiznis: Nova radijska mreža z največjim tržnim deležem do zastonj frekvenc še pod Cerarjevo vlado
2
27.09.2017 21:15
Aleksander Žišt, nekdanji direktor radia Center, Andrej Grims, brat poslanca Branka Grimsa, in Uroš Novak, vodja projekta Novi ... Več.
Piše: Uredništvo
Veleposlaništvo Republike Poljske odgovarja: Koalicijska vojska je oklepnik Rosomak izbrala za najboljše vozilo na misiji v Afganistanu
5
27.09.2017 18:00
V zvezi z neresnično vsebino članka Igorja Mekine z naslovom Vlada s prirejenim razpisom kupuje prešibko zaščitene ... Več.
Piše: Uredništvo
Burleska v Združeni narodih: hrvaški premier Plenković odločno zavrnil kakršno koli možnost spoštovanja arbitraže, naš Cerar pa filozofiral o vlogi čebel in drugih opraševalcev
9
26.09.2017 20:00
Samo še na papeževem pogrebu bi se morda zbralo toliko državnikov kot na jesenskem zasedanju Organizacije združenih narodov. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Fotografije nove ljubljanske urgence, ki razkrivajo še eno Potemkinovo vas "pokvarjene Milojke"
Uredništvo
Ogledov: 3.560
02/
Analiza medijskega umora: Kako je za pljučnim rakom umrl ljubljanski taksist Ibro
Domen Savič
Ogledov: 2.403
03/
Sočustovanje z azilanti je plemenito, pozivanje k nespoštovanju pravne države pa nezakonito
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.530
04/
"Zahodni politiki bi se morali prenehati sprenevedati, da ekstremizem in terorizem nimata nikakršne zveze s islamom."
Uredništvo
Ogledov: 2.095
05/
Rajski dokumenti kot izgovor za medijski teror nad Ivanom Simičem
Ivan Simič
Ogledov: 1.918
06/
Cerarjevi nasledniki: Boris Koprivnikar, tisti podpredsednik vlade, ki mu primanjkuje karizme
Uredništvo
Ogledov: 1.850
07/
Plečnikov stadion, idealen muzej na prostem za kipe Kardelja, Kidriča, Mačka in ostalih revolucionarjev
Keith Miles
Ogledov: 1.714
08/
Afera "sirski frizer": Ni res, da je edina prava pot pravna pot!
Miha Burger
Ogledov: 1.091
09/
Ali je visoka volilna abstinenca razlog ali cilj utrujenih političnih elit?
Bojan Dobovšek
Ogledov: 1.056
10/
"Tako kot v športu smo lahko Slovenci tudi v vseh gospodarskih panogah najboljši na svetu."
Uredništvo
Ogledov: 778