Razkrivamo

Internistična prva pomoč, največja sirota ljubljanskega Kliničnega centra

O Internistični prvi pomoči (IPP) ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra na Portalu PLUS letos pišemo že četrtič. Na nas se je obrnilo več posameznikov, ki so s svojimi bolnimi svojci, na urgenco poslanimi pod oznako "nujno", dolge ure zaman čakali na obravnavo. Na improviziranih bolniških posteljah so ležali prezebli, lačni in žejni - kot da ne bi šlo za moderno univerzitetno bolnišnico v 21. stoletju, ampak za zanikrn lazaret v deželi tretjega sveta. Zakaj se to dogaja, kje so vzroki za to, da se ljubljanska urgenca zdi kot nekakšna pozabljena sirota Kliničnega centra?

03.02.2017 01:35
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   IPP   internistična prva pomoč   UKCL   Klinični center   pacienti   Hugon Možina   Andrej Bručan

Foto: arhiv Portala PLUS

Slovenska medicina postaja defenzivna: ker si splošni zdravniki ne upajo postaviti diagnoze, svoje paciente pošiljajo v Ljubljano na IPP, čeprav gre skoraj v polovici primerov za nepotrebne napotitve. Tudi zaradi tega se čakalne vrste daljšajo.

Ni bilo vedno tako; IPP je bil nekoč cenjen in spoštovan "tozd" znotraj naše največje bolnišnice. V časih rajnke Jugoslavije je bila to enota UKC Ljubljana, kamor so mladi zdravniki radi prihajali na delo, ker so se lahko hitro naučili urgentnih stanj od takrat nad medicino še navdušenih starejših kolegov. Tudi medicinske sestre, zlasti mlajše, ter drugo osebje so iz podobnih razlogov z veseljem prihajali v službo na IPP. Odnosi med zaposlenimi in delovno vzdušje so bili na visokem nivoju, zato danes še bolj bodejo v oči razlike, ki so nastale v zadnjih dveh, treh desetletjih; danes namreč od nekdanje slave ni ostalo veliko in IPP je zgolj bleda senca nekdanjega ponosa UKC Ljubljana. Časi so se spremenili, svet okrog IPP tudi, sama internistična urgenca pa je tako po opremi kot po pomanjkanju vizije obtičala v 20. stoletju. Podobno velja - že zaradi negativne selekcije pri izbiri šefov - bolj ali manj za celotni UKC Ljubljana.

 

Dandanes je IPP osebju in krožečim zdravnikom odveč. Ker ne vidijo več rešitve. Tja hodijo dan za dnem z odporom, polni resignacije, ker se iz leta v leto nič ne izboljša in ker niti ni volje, da bi se. Slaba volja, utrujenost, izčrpanost, vdanost v usodo - to so občutki med zaposlenimi na IPP. Drugače je v višjih, tj. vodstvenih sferah. Po naših informacijah mesto vodje IPP po nekem nepisanem pravilu pripada zdravniku, ki je pred tem delal v Centru za intenzivno interno medicino in ki nima nekih posebnih akademskih dosežkov. Ko vstopi v zrela leta, se poda v vode vodenja IPP. S čimer ni nič narobe. Napačna in nesrečna je bila le izbira obeh zadnjih vodij ter glavne medicinske sestre IPP.

 

 

Dolga zgodovina usodnosti

 

Na začetku samostojne Slovenije je bil dolgoletni vodja IPP Andrej Bručan. Vendar za IPP ni imel pravega časa. Kot vedo povedati starejši, se je šel bolj politiko, "njegova" enota pa je ostajala prepuščena sama sebi. Dodatno naj bi kasnejši minister za zdravje iz kvote SDS naredil tudi za IPP usodno napako, ki urgenco tepe še danes. IPP je bil, ko ga je prevzel Bručan, majhna in urejena enota, z jasnimi pravili igre, predvsem ni bilo dvoma glede tega, kaj urgentno stanje je in kaj ni. Relativno majhno število bolnikov (a z veliko bolj ustreznimi napotnimi diagnozami) je Andreja Bručana znotraj struktur UKC Ljubljana delalo toliko manj pomembnega, da je sčasoma odprl vrata IPP na stežaj in tako dal možnost splošnim zdravnikom, da so lahko začeli pošiljati na IPP bolnike s praktično kakršnimi koli zdravstvenimi težavami, ki niso bile niti urgentne niti internistične in ki danes predstavljajo že več kot 50% vseh (po nepotrebnem) pregledanih bolnikov na IPP (!). Vrata, ki se jih ne da več zapreti!

 

Že doktor Bručan je predal IPP v slabem stanju današnjemu vodji Hugonu Možini. Od slednjega je osebje na IPP veliko pričakovalo, zato so bila kasneje tudi razočaranja večja. V vseh letih vodenja se na IPP ni spremenilo na bolje popolnoma nič; pravijo, da se je kvečjemu na slabše. Oprema je zastarela, osebje izmučeno, iztrošeno, resignirano in apatično. Bolnikov, predvsem takih, ki sploh ne sodijo na IPP, je vedno več - tudi zato, ker slovenska medicina postaja defenzivna in ker si splošni zdravniki ščitijo hrbte z nepotrebnimi napotitvami na IPP. Kaj se potem dogaja na IPP, jih ne zanima več. Zaposleni in krožeči zdravniki na napake opozarjajo že leta, pa jih nihče ne posluša. Namesto tega vodilni v Kliničnem centru paranoično iščejo krivce za odtekanje informacij, preiskujejo, kdo stoji za anonimkami, ne iščejo pa rešitev.

 

 

In ker nas na Portalu PLUS taksno stanje skrbi in ker želimo ponuditi rešitve, ki jih tisti, ki bi jih morali, očitno ne zmorejo ali ne znajo, bomo v interesu javnosti razkrili najhujše anomalije na IPP, obenem pa predstavili tudi "naše ideje v zvezi z bolniki", če z nekaj sarkazma parafraziramo Janeza Zemljariča.

 

 

1. Omejitev prihoda bolnikov na IPP - ustreznost napotitve

 

Kaj so urgentna stanja, je opisano v vsakem učbeniku urgentne medicine. Torej se ve, kateri bolniki sodijo oziroma ne sodijo na IPP. Vedno pa je nekaj bolnikov tudi takšnih, da zanje napotni zdravnik ne more z gotovostjo predvideti, ali se jim stanje v naslednjih urah ne bo tako poslabsalo, da bi jih bilo vseeno bolje poslati na IPP. S takimi napotitvami - tudi če se izkažejo kasneje za nepotrebne - ni nič narobe. Bi pa lahko Hugon Možina v vseh letih vodenja enote odpravil ostale anomalije na področju ustreznosti napotitev na IPP, ki se sistematično ponavljajo in iz leta v leto. Denimo: bolniki s kroničnimi anemijami, ki potrebujejo transfuzijo, ne sodijo na IPP, pač pa na hematoloski oddelek oziroma, še bolje, v ambulanto. Bolniki, ki zaradi pomanjkanja železa potrebujejo infuzijo le-tega, bi jo lahko dobili kar v zdravstvenem domu. Nadalje, bolniki z življenjsko neogrožujočimi motnjami srčnega ritma, ki potrebujejo t.i. elektrokonverzijo, spadajo na kardiološki oddelek. Kardiološki bolniki, ki potrebujejo pregled v nekaj dneh, ne sodijo na IPP, ampak v kardiološko ambulanto - v nekaj dneh. Da je absurd še večji, te bolnike na IPP pošljejo kar iz kardiološke ambulante, kjer so bili pravkar pregledani!

 

Ker imajo na oddelku za pljučne bolezni prostorsko stisko, nujne pulmološke bolnike po zgledu kardiologov pošljejo - uganili ste! - kar na IPP. Na gastroenterološki kliniki svoje nujne bolnike ravno tako pripeljejo na IPP. Ko denimo revmatologi pogledajo določeno dnevno kvoto bolnikov, ostale pošljejo - na IPP seveda. Kaos, v katerem posamezni oddelki interne klinike, namesto da bi sami pregledali svoje nujne bolnike, določen del le-teh pošljejo na IPP, ki je prvenstveno namenjen bolnikom z življenjsko ogrožujočimi stanji, napotenimi "s terena", pripelje do absurda, kot je denimo z revmatološkimi bolniki: ko je dnevna kvota bolnikov na revmatološki kliniki pregledana, jih mirno pošljejo na IPP. Tam dobijo revmatološko diagnozo, prespijo na mrzlem hodniku IPP in so zjutraj napoteni nazaj na - revmatološko kliniko.

 

Prav posebno prakso so si po naših informacijah izmislili na infekcijski in nevrološki kliniki: ko denimo na infekcijski zmanjka prostora za sprejeme bolnikov z okužbami, enostavno pokličejo v zdravstvene domove in sporočijo situacijo. Ker bolnike s hudimi okužbami reševalci nekam morajo pripeljati, jih pripeljejo na IPP (!). Na nevroloski kliniki pa naj bi se do reševalcev obnašali tako nesramno, da ti bolnike raje vozijo na IPP.

 

Zakaj torej Hugon Možina, ki si po naših informacijah želi postati vodja celotne ljubljanske urgence, na rednih sredinih sestankih Interne klinike ne udari po mizi in od svojih kolegov predstojnikov zgoraj omenjenih klinik ne zahteva ustreznih ukrepov? Čemu so ti sestanki sploh namenjeni, očitno vedo le posvečeni oziroma tisti, ki se jih udeležujejo. Zakaj Možina ne uredi razmer z infekcijsko in nevrološko kliniko, da bi bili bolniki z okužbami in možganskimi boleznimi bili napoteni k njim, ne pa na IPP, očitno prav tako ve le on sam...

 

 

2. Nadzorni zdravniki naj opravljajo svoje delo

 

Naloga nadzornega zdravnika na IPP je določanje, kateri bolniki so bolj nujni od drugih, poučevanje mlajših kolegov in skrb za t.i. 24-urno bolnišnico, v kateri pa zaradi kaosa bolniki včasih preživijo tudi ves teden ali več. Ker je kaos na IPP popoln, po naših informacijah večina teh specialistov enostavno odide na svoj oddelek opravljati drugo delo. V primeru nočne izmene pa največkrat naredijo vizito v 24-urni bolnišnici, nato pa večinoma odidejo spat. Nekaterih se nato sploh ne da več priklicati, kar je nesprejemljivo. Toda takšno obnašanje zdravnikov specialistov, ki bi morali biti mlajšim kolegom za zgled, je verjetno le posledica večletnega poslabševanja razmer, v katerih so že vsi izgubili upanje.

 

 

3. Pomen urgence je že zdavnaj izgubljen

 

Kot smo opisali že zgoraj, je zaradi odsotnosti vodenja, ukrepanja in reševanja težav pomen internistične urgence v UKC Ljubljana izgubljen. Če je Andrej Bručan odprl vrata IPP na stežaj že pred leti in pustil IPP nasledniku Hugonu Možini v katastrofalnem stanju, pa Možina kasneje ni naredil nič takšnega, kar bi razmere spremenilo na bolje. Ob odsotnosti vsake razsodnosti lahko splošni zdravniki na IPP napotijo kogarkoli, zato se posledicno tam zdravijo tudi takšna stanja, kot so kašelj, ki traja 2 dni, kolcanja, navadni prehladi itd.

 

 

4. Diagnostika

 

IPP je mesto, kjer bi se morala izvajati hitra in učinkovita triaža, osnovna diagnostika ter najnujnejša terapija za stabilizacijo bolnika. Pravilno oskrbljen bolnik bi moral biti potem sprejet za nadaljnjo obravnavo na ustrezen oddelek, kjer se v nadaljevanju izvaja potrebna kompleksnejša diagnostika in načrtuje kompleksnejše zdravljenje. Toda v primeru IPP in UKC Ljubljana ne funkcionira niti ta preprost in po vsem svetu utečen proces. Nekateri oddelki gredo celo tako daleč, da pogojujejo sprejeme iz IPP samo v primeru, če bodo imeli bolniki praktično vso potrebno diagnostiko izpeljano za na IPP, vključno z naprednimi preiskavami vseh sort, ki na urgenco ne sodijo. Tudi zato daljše čakalne vrste.

 

 

5. Bolniki iz IPP so tretirani kot "odpadki"

 

Oddelki pogosto za bolnike z IPP nočejo slisati in se jim skušajo izogniti v velikem loku, kot da bi imeli kugo. Ti bolniki so seveda za razliko od t.i. programsko sprejetih bolj bolni, zahtevajo daljšo hospitalizacijo, ne da se jih na hitro "obdelati" in oddelku ne prinesejo dovolj denarja, pogosto delajo celo minus.

 

 

6. Obremenjenost med delavci ni pravilno razporejena

 

Po trditvah osebja ne obremenjenost, ne odnos nadrejenih do podrejenih nista poštena. Tisti, ki so bližje vodstvu in mu bolj lezejo v rit, naj bi dobili manj stresne urnike in več plačanih nadur. Letna ocenjevanja naj bi potekala po istem principu – bližje si vodstvu, boljša je ocena.

 

 

7. Kompetence

 

Res je, da je delo na urgenci specifično v tem, da se bolj kot drugod prekriva, kaj se od koga pričakuje v smislu pristojnosti. Konkretno, če je nujno, lahko tudi zdravnik priskoči na pomoč administratorki in napiše izvid. Velja pa tudi obratno: bolničarka oživlja, če so zdravniki zasedeni. Vendar pa gredo včasih stvari v napačno smer in predaleč, denimo ko se od mlajših in manj izkušenih zdravnikov pričakuje, da si bodo izvide tipkali sami. In obratno: od administratork pričakujejo, da bodo same nastavljale infuzije zdravil.

 

 

8. Pripravljenost za nujne primere

 

Popolnoma jasno je, v katerih obdobjih in zaradi katerih stanj je na IPP najhuje (gripa, prehladna obolenja, itd.). Pa vendar je v zadnjih tednih gripa IPP presenetila popolnoma nepripravljenega na stanje.

 

 

9. Problem prostih postelj

 

Proste postelje so v UKC Ljubljana kronični problem. Vsi oddelki preferirajo "svoje" bolnike iz svojih ambulant. Zato urgentni bolniki na IPP čakajo na sprejem na internisticne oddelke zdaj že redno po dva do tri dni, včasih celo do šest. Kar je nedopustno.

 

 

10. Kakšna je rešitev

 

V letih, ko sta na vodilnih položajih IPP vodja enote Hugon Možina in glavna medicinska sestra Maruša Brvar, naj bi se ugled IPP in volja zaposlenih do dela spremenila na slabše. Nesmislov je vedno več, posluha za zaposlene naj ne bi bilo. Posledično najboljši kadri odhajajo ali so v fazi iskanja novih zaposlitev. Če se kdo pritoži, se ga preprosto šikanira ("če vam kaj ne paše, pa pojdite drugam"). Možina in Brvarjeva glede na izjave zaposlenih ne prinašata nobenih rešitev, zato sodelavci na IPP od njiju v kriznih situacijah nimajo nič, vsak se mora znajti po svoje. Vodstvo IPP je rigidno, drži se nekih postopkov, ki že zdavnaj spadajo v neke druge čase...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Sprava kot proslava ali kako je danes videti partizanska spominska svečanost
17
23.07.2017 20:00
Kakšno je vzdušje na partizanski proslavi, kako je sploh videti in kaj se na njej govori, smo se vprašali na uredništvu. In ... Več.
Piše: Uredništvo
Odgovor Ministrstvu za obrambo, drugič: zakaj je krojenje razpisa po željah Patrie zgrešeno
1
23.07.2017 16:00
Ministrstvo za obrambo v svojem zadnjempopravkuglede novih nakupovosemkolesnikovza Slovensko vojskoznova niti ne črhnena ... Več.
Piše: Igor Mekina
Ministrstvo za obrambo odgovarja na odgovor Igorja Mekine v zvezi s člankom "Slovenija kupuje oklepnike, v igri pa je ponovno razvpita finska Patria!"
2
12.07.2017 01:03
Prejeli smo odgovor Ministrstva za obrambo, ki se nanaša na trditve novinarja IgorjaMekine v njegovem odgovoru na nasprotna ... Več.
Piše: Uredništvo
Kot kaže bo general Petraeus, nekdanji direktor Cie, po vojaško ukrojil slovensko medijsko zakonodajo
19
11.07.2017 00:00
United Group, na čelu katerega je srbski milijonar in blejski rezident Dragan Šolak, prevzema komercialni televiziji Pop TV in ... Več.
Piše: Uredništvo
Pahor, Cerar, Erjavec in ostali: vaše brezpogojno sprejemanje arbitražne razsodbe nas je stisnilo v mrtvi kot!
13
09.07.2017 22:00
Ker je prispevek, ki ga je minuli teden o arbitražni razsodbi o meji s Hrvaško pripravil naš sodelavec Laris Gaiser, sprožil ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Odgovor Ministrstvu za obrambo ali zakaj bo najverjetneje znova izbrana razvpita finska Patria
5
06.07.2017 19:03
V odgovoru na moj članek o bližajočem se razpisu za nakup novih osemkolesnih oklepnikov za Slovensko vojsko, ki je bil objavljen ... Več.
Piše: Igor Mekina
"Šok" za Slovenijo iz Haaga: arbitražna razsodba o meji s Hrvaško sploh ni dokončna!
14
04.07.2017 21:20
Ne, niste napačno prebrali: naš sodelavec Laris Gaiser je v 373 strani dolgi arbitražni odločbi - in sicer v zadnjem stavku ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Odgovor na članek: Slovenija kupuje oklepnike, v igri pa je ponovno razvpita finska Patria!
0
30.06.2017 22:59
Z Ministrstva za obrambo smo odgovor na članek z naslovom Slovenija kupuje oklepnike, v igri pa je ponovno razvpita finska ... Več.
Piše: Uredništvo
V Luki Koper spet vre: SDH nad Alenko Žnidaršič Kranjc, ki jo žerjavisti branijo kot boginjo
2
29.06.2017 15:26
Napetost pred 28. skupščino delničarjev Luke Koper narašča, saj se zaradi izgube zaupanja napoveduje menjava predsednice ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenija kupuje oklepnike, v igri pa je ponovno razvpita finska Patria!
17
28.06.2017 20:29
V teh dneh naj bi Ministrstvo za obrambo zaključilo javni razpis za nakup 13 osemkolesnikov, ki jih nujno potrebuje Slovenska ... Več.
Piše: Igor Mekina
Kako zanikrno se je Cerarjeva vlada lotila postopka imenovanja direktorja Agencije za varstvo konkurence!
2
23.06.2017 08:00
Postopek imenovanja direktorja Agencije za varstvo konkurence se vleče že od marca 2016, kar je svojevrstni škandal. Gre namreč ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Pravica do popravka: "Iznajdljivo davčno poslovanje novinarskih asov Suzane Rankov, Vesne Vuković, Primoža Cirmana in Tomaža Modica"
6
22.06.2017 20:00
Tomaž Modic, direktor podjetja Providentia, d.o.o., nam je poslal zahtevek po objavi popravka članka z naslovom Iznajdljivo ... Več.
Piše: Uredništvo
Iznajdljivo davčno poslovanje novinarskih asov Suzane Rankov, Vesne Vuković, Primoža Cirmana in Tomaža Modica
9
20.06.2017 20:00
Redno plačevanje davkov je obveznost davčnih zavezancev. Večina nas to obveznost izpolnjuje vestno in pravočasno. Če kdo pri ... Več.
Piše: Ivan Simič
Gospod minister Dejan Židan, kaj boste naredili za slovensko prašičerejo?
6
15.06.2017 19:31
Spoštovani minister Židan, samooskrba države s hrano je odvisna od razmerja domače prireje in porabe ter uvoza in izvoza. ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Bi se Rajko Kenda žrtvoval in odstopil, če bi mu Zoran Janković obljubil mesto ministra za zdravje?
10
12.06.2017 23:58
Ob napovedani razrešitvi Rajka Kende, dolgoletnega strokovnega direktorja Pediatrične klinike UKC Ljubljana, okoli katerega se ... Več.
Piše: Uredništvo
Manipulacije brez meja: v Sloveniji je dejansko brezposelnih najmanj 175.000 ljudi
9
07.06.2017 22:15
Miro Cerar v javnosti ponavlja in dokazuje uspehe svoje vlade na področju zmanjševanja brezposelnosti, aktivne politike ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Armada piarovcev Mira Cerarja potrjuje staro ljudsko modrost: "veliko babic, kilavo dete"
9
06.06.2017 21:10
Zadnje javnomnenjske ankete kažejo, da je Stranka modernega centra (SMC) dosegla novo dno in da bi komaj še prilezla v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Miro Cerar na SMC-jevemu pikniku v Zbiljah: "Lahko tudi objemate ministre in poslance, če želite!"
12
02.06.2017 00:27
Če se je na tradicionalnem pikniku največje, a tudi najhitreje propadajoče Stranke modernega centra (SMC) v Zbiljah pri Medvodah ... Več.
Piše: Uredništvo
Pravičnik Janko Veber na Facebooku vlado imenuje zlo in med vrsticami poziva k zrušitvi Mira Cerarja
5
01.06.2017 14:05
Prodaja Nove ljubljanske banke resno načenja vladno koalicijo. Pred dnevi so denimo na seji vlade s preglasovanjem povozili ... Več.
Piše: Uredništvo
Danes se bo Svet UKCL seznanil s "sanacijskimi ukrepi za stabilizacijo poslovanja" Kliničnega centra
2
31.05.2017 11:00
Popoldne se bo sestal Svet UKC Ljubljana in razpravljal o ukrepih, ki jih je predlagalo vodstvo zavoda zaradi rekordne, 25,5 ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sprava kot proslava ali kako je danes videti partizanska spominska svečanost
Uredništvo
Ogledov: 3.108
02/
Zares, kako strašna slepota je človeka ...
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.695
03/
Ekomafija ali zgodba o evoluciji mafije skozi trgovino z odpadki
Bojan Dobovšek
Ogledov: 2.375
04/
Whitewashing ali po slovensko: verzija pranja denarja z dodajanjem odstranjevalca madežev
Bojan Dobovšek
Ogledov: 2.281
05/
Pismo brez pisave, spomenik brez spomina
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.691
06/
Idealizem Tomija Bitežnika in najmočnejši paradoks demokracije
Miha Burger
Ogledov: 2.072
07/
Med železom in žametom: Slovenci in Evropa po koncu hladne vojne
Borut Trekman
Ogledov: 1.221
08/
Pahor, Cerar, Erjavec in ostali: vaše brezpogojno sprejemanje arbitražne razsodbe nas je stisnilo v mrtvi kot!
Laris Gaiser
Ogledov: 4.249
09/
Moja resnica o prevzemu Merkurja
Bine Kordež
Ogledov: 762
10/
Poročilo iz severa: Jalla, jalla! V Nynäshamn.
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.209