Razkrivamo

Internistična prva pomoč, največja sirota ljubljanskega Kliničnega centra

O Internistični prvi pomoči (IPP) ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra na Portalu PLUS letos pišemo že četrtič. Na nas se je obrnilo več posameznikov, ki so s svojimi bolnimi svojci, na urgenco poslanimi pod oznako "nujno", dolge ure zaman čakali na obravnavo. Na improviziranih bolniških posteljah so ležali prezebli, lačni in žejni - kot da ne bi šlo za moderno univerzitetno bolnišnico v 21. stoletju, ampak za zanikrn lazaret v deželi tretjega sveta. Zakaj se to dogaja, kje so vzroki za to, da se ljubljanska urgenca zdi kot nekakšna pozabljena sirota Kliničnega centra?

03.02.2017 01:35
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   IPP   internistična prva pomoč   UKCL   Klinični center   pacienti   Hugon Možina   Andrej Bručan

Foto: arhiv Portala PLUS

Slovenska medicina postaja defenzivna: ker si splošni zdravniki ne upajo postaviti diagnoze, svoje paciente pošiljajo v Ljubljano na IPP, čeprav gre skoraj v polovici primerov za nepotrebne napotitve. Tudi zaradi tega se čakalne vrste daljšajo.

Ni bilo vedno tako; IPP je bil nekoč cenjen in spoštovan "tozd" znotraj naše največje bolnišnice. V časih rajnke Jugoslavije je bila to enota UKC Ljubljana, kamor so mladi zdravniki radi prihajali na delo, ker so se lahko hitro naučili urgentnih stanj od takrat nad medicino še navdušenih starejših kolegov. Tudi medicinske sestre, zlasti mlajše, ter drugo osebje so iz podobnih razlogov z veseljem prihajali v službo na IPP. Odnosi med zaposlenimi in delovno vzdušje so bili na visokem nivoju, zato danes še bolj bodejo v oči razlike, ki so nastale v zadnjih dveh, treh desetletjih; danes namreč od nekdanje slave ni ostalo veliko in IPP je zgolj bleda senca nekdanjega ponosa UKC Ljubljana. Časi so se spremenili, svet okrog IPP tudi, sama internistična urgenca pa je tako po opremi kot po pomanjkanju vizije obtičala v 20. stoletju. Podobno velja - že zaradi negativne selekcije pri izbiri šefov - bolj ali manj za celotni UKC Ljubljana.

 

Dandanes je IPP osebju in krožečim zdravnikom odveč. Ker ne vidijo več rešitve. Tja hodijo dan za dnem z odporom, polni resignacije, ker se iz leta v leto nič ne izboljša in ker niti ni volje, da bi se. Slaba volja, utrujenost, izčrpanost, vdanost v usodo - to so občutki med zaposlenimi na IPP. Drugače je v višjih, tj. vodstvenih sferah. Po naših informacijah mesto vodje IPP po nekem nepisanem pravilu pripada zdravniku, ki je pred tem delal v Centru za intenzivno interno medicino in ki nima nekih posebnih akademskih dosežkov. Ko vstopi v zrela leta, se poda v vode vodenja IPP. S čimer ni nič narobe. Napačna in nesrečna je bila le izbira obeh zadnjih vodij ter glavne medicinske sestre IPP.

 

 

Dolga zgodovina usodnosti

 

Na začetku samostojne Slovenije je bil dolgoletni vodja IPP Andrej Bručan. Vendar za IPP ni imel pravega časa. Kot vedo povedati starejši, se je šel bolj politiko, "njegova" enota pa je ostajala prepuščena sama sebi. Dodatno naj bi kasnejši minister za zdravje iz kvote SDS naredil tudi za IPP usodno napako, ki urgenco tepe še danes. IPP je bil, ko ga je prevzel Bručan, majhna in urejena enota, z jasnimi pravili igre, predvsem ni bilo dvoma glede tega, kaj urgentno stanje je in kaj ni. Relativno majhno število bolnikov (a z veliko bolj ustreznimi napotnimi diagnozami) je Andreja Bručana znotraj struktur UKC Ljubljana delalo toliko manj pomembnega, da je sčasoma odprl vrata IPP na stežaj in tako dal možnost splošnim zdravnikom, da so lahko začeli pošiljati na IPP bolnike s praktično kakršnimi koli zdravstvenimi težavami, ki niso bile niti urgentne niti internistične in ki danes predstavljajo že več kot 50% vseh (po nepotrebnem) pregledanih bolnikov na IPP (!). Vrata, ki se jih ne da več zapreti!

 

Že doktor Bručan je predal IPP v slabem stanju današnjemu vodji Hugonu Možini. Od slednjega je osebje na IPP veliko pričakovalo, zato so bila kasneje tudi razočaranja večja. V vseh letih vodenja se na IPP ni spremenilo na bolje popolnoma nič; pravijo, da se je kvečjemu na slabše. Oprema je zastarela, osebje izmučeno, iztrošeno, resignirano in apatično. Bolnikov, predvsem takih, ki sploh ne sodijo na IPP, je vedno več - tudi zato, ker slovenska medicina postaja defenzivna in ker si splošni zdravniki ščitijo hrbte z nepotrebnimi napotitvami na IPP. Kaj se potem dogaja na IPP, jih ne zanima več. Zaposleni in krožeči zdravniki na napake opozarjajo že leta, pa jih nihče ne posluša. Namesto tega vodilni v Kliničnem centru paranoično iščejo krivce za odtekanje informacij, preiskujejo, kdo stoji za anonimkami, ne iščejo pa rešitev.

 

 

In ker nas na Portalu PLUS taksno stanje skrbi in ker želimo ponuditi rešitve, ki jih tisti, ki bi jih morali, očitno ne zmorejo ali ne znajo, bomo v interesu javnosti razkrili najhujše anomalije na IPP, obenem pa predstavili tudi "naše ideje v zvezi z bolniki", če z nekaj sarkazma parafraziramo Janeza Zemljariča.

 

 

1. Omejitev prihoda bolnikov na IPP - ustreznost napotitve

 

Kaj so urgentna stanja, je opisano v vsakem učbeniku urgentne medicine. Torej se ve, kateri bolniki sodijo oziroma ne sodijo na IPP. Vedno pa je nekaj bolnikov tudi takšnih, da zanje napotni zdravnik ne more z gotovostjo predvideti, ali se jim stanje v naslednjih urah ne bo tako poslabsalo, da bi jih bilo vseeno bolje poslati na IPP. S takimi napotitvami - tudi če se izkažejo kasneje za nepotrebne - ni nič narobe. Bi pa lahko Hugon Možina v vseh letih vodenja enote odpravil ostale anomalije na področju ustreznosti napotitev na IPP, ki se sistematično ponavljajo in iz leta v leto. Denimo: bolniki s kroničnimi anemijami, ki potrebujejo transfuzijo, ne sodijo na IPP, pač pa na hematoloski oddelek oziroma, še bolje, v ambulanto. Bolniki, ki zaradi pomanjkanja železa potrebujejo infuzijo le-tega, bi jo lahko dobili kar v zdravstvenem domu. Nadalje, bolniki z življenjsko neogrožujočimi motnjami srčnega ritma, ki potrebujejo t.i. elektrokonverzijo, spadajo na kardiološki oddelek. Kardiološki bolniki, ki potrebujejo pregled v nekaj dneh, ne sodijo na IPP, ampak v kardiološko ambulanto - v nekaj dneh. Da je absurd še večji, te bolnike na IPP pošljejo kar iz kardiološke ambulante, kjer so bili pravkar pregledani!

 

Ker imajo na oddelku za pljučne bolezni prostorsko stisko, nujne pulmološke bolnike po zgledu kardiologov pošljejo - uganili ste! - kar na IPP. Na gastroenterološki kliniki svoje nujne bolnike ravno tako pripeljejo na IPP. Ko denimo revmatologi pogledajo določeno dnevno kvoto bolnikov, ostale pošljejo - na IPP seveda. Kaos, v katerem posamezni oddelki interne klinike, namesto da bi sami pregledali svoje nujne bolnike, določen del le-teh pošljejo na IPP, ki je prvenstveno namenjen bolnikom z življenjsko ogrožujočimi stanji, napotenimi "s terena", pripelje do absurda, kot je denimo z revmatološkimi bolniki: ko je dnevna kvota bolnikov na revmatološki kliniki pregledana, jih mirno pošljejo na IPP. Tam dobijo revmatološko diagnozo, prespijo na mrzlem hodniku IPP in so zjutraj napoteni nazaj na - revmatološko kliniko.

 

Prav posebno prakso so si po naših informacijah izmislili na infekcijski in nevrološki kliniki: ko denimo na infekcijski zmanjka prostora za sprejeme bolnikov z okužbami, enostavno pokličejo v zdravstvene domove in sporočijo situacijo. Ker bolnike s hudimi okužbami reševalci nekam morajo pripeljati, jih pripeljejo na IPP (!). Na nevroloski kliniki pa naj bi se do reševalcev obnašali tako nesramno, da ti bolnike raje vozijo na IPP.

 

Zakaj torej Hugon Možina, ki si po naših informacijah želi postati vodja celotne ljubljanske urgence, na rednih sredinih sestankih Interne klinike ne udari po mizi in od svojih kolegov predstojnikov zgoraj omenjenih klinik ne zahteva ustreznih ukrepov? Čemu so ti sestanki sploh namenjeni, očitno vedo le posvečeni oziroma tisti, ki se jih udeležujejo. Zakaj Možina ne uredi razmer z infekcijsko in nevrološko kliniko, da bi bili bolniki z okužbami in možganskimi boleznimi bili napoteni k njim, ne pa na IPP, očitno prav tako ve le on sam...

 

 

2. Nadzorni zdravniki naj opravljajo svoje delo

 

Naloga nadzornega zdravnika na IPP je določanje, kateri bolniki so bolj nujni od drugih, poučevanje mlajših kolegov in skrb za t.i. 24-urno bolnišnico, v kateri pa zaradi kaosa bolniki včasih preživijo tudi ves teden ali več. Ker je kaos na IPP popoln, po naših informacijah večina teh specialistov enostavno odide na svoj oddelek opravljati drugo delo. V primeru nočne izmene pa največkrat naredijo vizito v 24-urni bolnišnici, nato pa večinoma odidejo spat. Nekaterih se nato sploh ne da več priklicati, kar je nesprejemljivo. Toda takšno obnašanje zdravnikov specialistov, ki bi morali biti mlajšim kolegom za zgled, je verjetno le posledica večletnega poslabševanja razmer, v katerih so že vsi izgubili upanje.

 

 

3. Pomen urgence je že zdavnaj izgubljen

 

Kot smo opisali že zgoraj, je zaradi odsotnosti vodenja, ukrepanja in reševanja težav pomen internistične urgence v UKC Ljubljana izgubljen. Če je Andrej Bručan odprl vrata IPP na stežaj že pred leti in pustil IPP nasledniku Hugonu Možini v katastrofalnem stanju, pa Možina kasneje ni naredil nič takšnega, kar bi razmere spremenilo na bolje. Ob odsotnosti vsake razsodnosti lahko splošni zdravniki na IPP napotijo kogarkoli, zato se posledicno tam zdravijo tudi takšna stanja, kot so kašelj, ki traja 2 dni, kolcanja, navadni prehladi itd.

 

 

4. Diagnostika

 

IPP je mesto, kjer bi se morala izvajati hitra in učinkovita triaža, osnovna diagnostika ter najnujnejša terapija za stabilizacijo bolnika. Pravilno oskrbljen bolnik bi moral biti potem sprejet za nadaljnjo obravnavo na ustrezen oddelek, kjer se v nadaljevanju izvaja potrebna kompleksnejša diagnostika in načrtuje kompleksnejše zdravljenje. Toda v primeru IPP in UKC Ljubljana ne funkcionira niti ta preprost in po vsem svetu utečen proces. Nekateri oddelki gredo celo tako daleč, da pogojujejo sprejeme iz IPP samo v primeru, če bodo imeli bolniki praktično vso potrebno diagnostiko izpeljano za na IPP, vključno z naprednimi preiskavami vseh sort, ki na urgenco ne sodijo. Tudi zato daljše čakalne vrste.

 

 

5. Bolniki iz IPP so tretirani kot "odpadki"

 

Oddelki pogosto za bolnike z IPP nočejo slisati in se jim skušajo izogniti v velikem loku, kot da bi imeli kugo. Ti bolniki so seveda za razliko od t.i. programsko sprejetih bolj bolni, zahtevajo daljšo hospitalizacijo, ne da se jih na hitro "obdelati" in oddelku ne prinesejo dovolj denarja, pogosto delajo celo minus.

 

 

6. Obremenjenost med delavci ni pravilno razporejena

 

Po trditvah osebja ne obremenjenost, ne odnos nadrejenih do podrejenih nista poštena. Tisti, ki so bližje vodstvu in mu bolj lezejo v rit, naj bi dobili manj stresne urnike in več plačanih nadur. Letna ocenjevanja naj bi potekala po istem principu – bližje si vodstvu, boljša je ocena.

 

 

7. Kompetence

 

Res je, da je delo na urgenci specifično v tem, da se bolj kot drugod prekriva, kaj se od koga pričakuje v smislu pristojnosti. Konkretno, če je nujno, lahko tudi zdravnik priskoči na pomoč administratorki in napiše izvid. Velja pa tudi obratno: bolničarka oživlja, če so zdravniki zasedeni. Vendar pa gredo včasih stvari v napačno smer in predaleč, denimo ko se od mlajših in manj izkušenih zdravnikov pričakuje, da si bodo izvide tipkali sami. In obratno: od administratork pričakujejo, da bodo same nastavljale infuzije zdravil.

 

 

8. Pripravljenost za nujne primere

 

Popolnoma jasno je, v katerih obdobjih in zaradi katerih stanj je na IPP najhuje (gripa, prehladna obolenja, itd.). Pa vendar je v zadnjih tednih gripa IPP presenetila popolnoma nepripravljenega na stanje.

 

 

9. Problem prostih postelj

 

Proste postelje so v UKC Ljubljana kronični problem. Vsi oddelki preferirajo "svoje" bolnike iz svojih ambulant. Zato urgentni bolniki na IPP čakajo na sprejem na internisticne oddelke zdaj že redno po dva do tri dni, včasih celo do šest. Kar je nedopustno.

 

 

10. Kakšna je rešitev

 

V letih, ko sta na vodilnih položajih IPP vodja enote Hugon Možina in glavna medicinska sestra Maruša Brvar, naj bi se ugled IPP in volja zaposlenih do dela spremenila na slabše. Nesmislov je vedno več, posluha za zaposlene naj ne bi bilo. Posledično najboljši kadri odhajajo ali so v fazi iskanja novih zaposlitev. Če se kdo pritoži, se ga preprosto šikanira ("če vam kaj ne paše, pa pojdite drugam"). Možina in Brvarjeva glede na izjave zaposlenih ne prinašata nobenih rešitev, zato sodelavci na IPP od njiju v kriznih situacijah nimajo nič, vsak se mora znajti po svoje. Vodstvo IPP je rigidno, drži se nekih postopkov, ki že zdavnaj spadajo v neke druge čase...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
7
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
19
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
3
23.06.2020 00:30
Eden izmed očitkov, ki letijo na direktorja javnega Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), se nanaša tudi na njegovo nepotistično ... Več.
Piše: Uredništvo
Berlinski puč 13. marca 1920: Karikatura vojaškega udara, ki je trajal nekaj dni, a je bil uvertura v vzpon Adolfa Hitlerja
2
21.06.2020 11:00
Pred stoletjem je v Nemčiji prišlo do državnega udara proti nastajajoči weimarski republiki. Dogodek, znan tudi kot Kappov puč, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skrajni čas bi bil, da se Tanja Muha poslovi z direktorskega položaja na Agenciji AKOS
3
19.06.2020 20:04
S Tanjo Muha, direktorico Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ima minister za javno upravo Boštjan Koritnik ... Več.
Piše: Gregor Kos
Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
13
09.06.2020 00:40
Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s ... Več.
Piše: Uredništvo
Spreminjanje osredotočenosti: Od koronavirusa do kubanske raketne krize
5
07.06.2020 11:00
Medtem ko je svetovna pozornost usmerjena na koronavirus, bi morda veljalo za trenutek preusmeriti pozornost in analizirati ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
0
19.05.2020 17:00
V skladu s sodno poravnavo, sklenjeno na podlagi 307. člena Zakona o pravdnem postopku 15. maja 2020 na Okrožnem sodišču v ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako rešiti slovenski turizem? Če ne bo hitre akcije in denarja, se nam obeta katastrofa!
1
15.05.2020 12:00
Koronavirusna epidemija bo resno prizadela slovenski turizem. Letošnja sezona bo zdesetkana, to je verjetno neizogibno. Turizem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Začenja se lov na novega ustavnega sodnika ali sodnico: Kdo so kandidati političnih strank?
4
13.05.2020 00:20
Sedem bo kandidatov za izpraznjeno sodniško mesto na Beethovnovi, so nam namignili zaupni viri. Objavljamo vsa imena, ki po ... Več.
Piše: Andrej Černe
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.367
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.934
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.576
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.239
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.547
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.404
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.919
08/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 794
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.120
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 923