Razkrivamo

Internistična prva pomoč, največja sirota ljubljanskega Kliničnega centra

O Internistični prvi pomoči (IPP) ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra na Portalu PLUS letos pišemo že četrtič. Na nas se je obrnilo več posameznikov, ki so s svojimi bolnimi svojci, na urgenco poslanimi pod oznako "nujno", dolge ure zaman čakali na obravnavo. Na improviziranih bolniških posteljah so ležali prezebli, lačni in žejni - kot da ne bi šlo za moderno univerzitetno bolnišnico v 21. stoletju, ampak za zanikrn lazaret v deželi tretjega sveta. Zakaj se to dogaja, kje so vzroki za to, da se ljubljanska urgenca zdi kot nekakšna pozabljena sirota Kliničnega centra?

03.02.2017 01:35
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   IPP   internistična prva pomoč   UKCL   Klinični center   pacienti   Hugon Možina   Andrej Bručan

Foto: arhiv Portala PLUS

Slovenska medicina postaja defenzivna: ker si splošni zdravniki ne upajo postaviti diagnoze, svoje paciente pošiljajo v Ljubljano na IPP, čeprav gre skoraj v polovici primerov za nepotrebne napotitve. Tudi zaradi tega se čakalne vrste daljšajo.

Ni bilo vedno tako; IPP je bil nekoč cenjen in spoštovan "tozd" znotraj naše največje bolnišnice. V časih rajnke Jugoslavije je bila to enota UKC Ljubljana, kamor so mladi zdravniki radi prihajali na delo, ker so se lahko hitro naučili urgentnih stanj od takrat nad medicino še navdušenih starejših kolegov. Tudi medicinske sestre, zlasti mlajše, ter drugo osebje so iz podobnih razlogov z veseljem prihajali v službo na IPP. Odnosi med zaposlenimi in delovno vzdušje so bili na visokem nivoju, zato danes še bolj bodejo v oči razlike, ki so nastale v zadnjih dveh, treh desetletjih; danes namreč od nekdanje slave ni ostalo veliko in IPP je zgolj bleda senca nekdanjega ponosa UKC Ljubljana. Časi so se spremenili, svet okrog IPP tudi, sama internistična urgenca pa je tako po opremi kot po pomanjkanju vizije obtičala v 20. stoletju. Podobno velja - že zaradi negativne selekcije pri izbiri šefov - bolj ali manj za celotni UKC Ljubljana.

 

Dandanes je IPP osebju in krožečim zdravnikom odveč. Ker ne vidijo več rešitve. Tja hodijo dan za dnem z odporom, polni resignacije, ker se iz leta v leto nič ne izboljša in ker niti ni volje, da bi se. Slaba volja, utrujenost, izčrpanost, vdanost v usodo - to so občutki med zaposlenimi na IPP. Drugače je v višjih, tj. vodstvenih sferah. Po naših informacijah mesto vodje IPP po nekem nepisanem pravilu pripada zdravniku, ki je pred tem delal v Centru za intenzivno interno medicino in ki nima nekih posebnih akademskih dosežkov. Ko vstopi v zrela leta, se poda v vode vodenja IPP. S čimer ni nič narobe. Napačna in nesrečna je bila le izbira obeh zadnjih vodij ter glavne medicinske sestre IPP.

 

 

Dolga zgodovina usodnosti

 

Na začetku samostojne Slovenije je bil dolgoletni vodja IPP Andrej Bručan. Vendar za IPP ni imel pravega časa. Kot vedo povedati starejši, se je šel bolj politiko, "njegova" enota pa je ostajala prepuščena sama sebi. Dodatno naj bi kasnejši minister za zdravje iz kvote SDS naredil tudi za IPP usodno napako, ki urgenco tepe še danes. IPP je bil, ko ga je prevzel Bručan, majhna in urejena enota, z jasnimi pravili igre, predvsem ni bilo dvoma glede tega, kaj urgentno stanje je in kaj ni. Relativno majhno število bolnikov (a z veliko bolj ustreznimi napotnimi diagnozami) je Andreja Bručana znotraj struktur UKC Ljubljana delalo toliko manj pomembnega, da je sčasoma odprl vrata IPP na stežaj in tako dal možnost splošnim zdravnikom, da so lahko začeli pošiljati na IPP bolnike s praktično kakršnimi koli zdravstvenimi težavami, ki niso bile niti urgentne niti internistične in ki danes predstavljajo že več kot 50% vseh (po nepotrebnem) pregledanih bolnikov na IPP (!). Vrata, ki se jih ne da več zapreti!

 

Že doktor Bručan je predal IPP v slabem stanju današnjemu vodji Hugonu Možini. Od slednjega je osebje na IPP veliko pričakovalo, zato so bila kasneje tudi razočaranja večja. V vseh letih vodenja se na IPP ni spremenilo na bolje popolnoma nič; pravijo, da se je kvečjemu na slabše. Oprema je zastarela, osebje izmučeno, iztrošeno, resignirano in apatično. Bolnikov, predvsem takih, ki sploh ne sodijo na IPP, je vedno več - tudi zato, ker slovenska medicina postaja defenzivna in ker si splošni zdravniki ščitijo hrbte z nepotrebnimi napotitvami na IPP. Kaj se potem dogaja na IPP, jih ne zanima več. Zaposleni in krožeči zdravniki na napake opozarjajo že leta, pa jih nihče ne posluša. Namesto tega vodilni v Kliničnem centru paranoično iščejo krivce za odtekanje informacij, preiskujejo, kdo stoji za anonimkami, ne iščejo pa rešitev.

 

 

In ker nas na Portalu PLUS taksno stanje skrbi in ker želimo ponuditi rešitve, ki jih tisti, ki bi jih morali, očitno ne zmorejo ali ne znajo, bomo v interesu javnosti razkrili najhujše anomalije na IPP, obenem pa predstavili tudi "naše ideje v zvezi z bolniki", če z nekaj sarkazma parafraziramo Janeza Zemljariča.

 

 

1. Omejitev prihoda bolnikov na IPP - ustreznost napotitve

 

Kaj so urgentna stanja, je opisano v vsakem učbeniku urgentne medicine. Torej se ve, kateri bolniki sodijo oziroma ne sodijo na IPP. Vedno pa je nekaj bolnikov tudi takšnih, da zanje napotni zdravnik ne more z gotovostjo predvideti, ali se jim stanje v naslednjih urah ne bo tako poslabsalo, da bi jih bilo vseeno bolje poslati na IPP. S takimi napotitvami - tudi če se izkažejo kasneje za nepotrebne - ni nič narobe. Bi pa lahko Hugon Možina v vseh letih vodenja enote odpravil ostale anomalije na področju ustreznosti napotitev na IPP, ki se sistematično ponavljajo in iz leta v leto. Denimo: bolniki s kroničnimi anemijami, ki potrebujejo transfuzijo, ne sodijo na IPP, pač pa na hematoloski oddelek oziroma, še bolje, v ambulanto. Bolniki, ki zaradi pomanjkanja železa potrebujejo infuzijo le-tega, bi jo lahko dobili kar v zdravstvenem domu. Nadalje, bolniki z življenjsko neogrožujočimi motnjami srčnega ritma, ki potrebujejo t.i. elektrokonverzijo, spadajo na kardiološki oddelek. Kardiološki bolniki, ki potrebujejo pregled v nekaj dneh, ne sodijo na IPP, ampak v kardiološko ambulanto - v nekaj dneh. Da je absurd še večji, te bolnike na IPP pošljejo kar iz kardiološke ambulante, kjer so bili pravkar pregledani!

 

Ker imajo na oddelku za pljučne bolezni prostorsko stisko, nujne pulmološke bolnike po zgledu kardiologov pošljejo - uganili ste! - kar na IPP. Na gastroenterološki kliniki svoje nujne bolnike ravno tako pripeljejo na IPP. Ko denimo revmatologi pogledajo določeno dnevno kvoto bolnikov, ostale pošljejo - na IPP seveda. Kaos, v katerem posamezni oddelki interne klinike, namesto da bi sami pregledali svoje nujne bolnike, določen del le-teh pošljejo na IPP, ki je prvenstveno namenjen bolnikom z življenjsko ogrožujočimi stanji, napotenimi "s terena", pripelje do absurda, kot je denimo z revmatološkimi bolniki: ko je dnevna kvota bolnikov na revmatološki kliniki pregledana, jih mirno pošljejo na IPP. Tam dobijo revmatološko diagnozo, prespijo na mrzlem hodniku IPP in so zjutraj napoteni nazaj na - revmatološko kliniko.

 

Prav posebno prakso so si po naših informacijah izmislili na infekcijski in nevrološki kliniki: ko denimo na infekcijski zmanjka prostora za sprejeme bolnikov z okužbami, enostavno pokličejo v zdravstvene domove in sporočijo situacijo. Ker bolnike s hudimi okužbami reševalci nekam morajo pripeljati, jih pripeljejo na IPP (!). Na nevroloski kliniki pa naj bi se do reševalcev obnašali tako nesramno, da ti bolnike raje vozijo na IPP.

 

Zakaj torej Hugon Možina, ki si po naših informacijah želi postati vodja celotne ljubljanske urgence, na rednih sredinih sestankih Interne klinike ne udari po mizi in od svojih kolegov predstojnikov zgoraj omenjenih klinik ne zahteva ustreznih ukrepov? Čemu so ti sestanki sploh namenjeni, očitno vedo le posvečeni oziroma tisti, ki se jih udeležujejo. Zakaj Možina ne uredi razmer z infekcijsko in nevrološko kliniko, da bi bili bolniki z okužbami in možganskimi boleznimi bili napoteni k njim, ne pa na IPP, očitno prav tako ve le on sam...

 

 

2. Nadzorni zdravniki naj opravljajo svoje delo

 

Naloga nadzornega zdravnika na IPP je določanje, kateri bolniki so bolj nujni od drugih, poučevanje mlajših kolegov in skrb za t.i. 24-urno bolnišnico, v kateri pa zaradi kaosa bolniki včasih preživijo tudi ves teden ali več. Ker je kaos na IPP popoln, po naših informacijah večina teh specialistov enostavno odide na svoj oddelek opravljati drugo delo. V primeru nočne izmene pa največkrat naredijo vizito v 24-urni bolnišnici, nato pa večinoma odidejo spat. Nekaterih se nato sploh ne da več priklicati, kar je nesprejemljivo. Toda takšno obnašanje zdravnikov specialistov, ki bi morali biti mlajšim kolegom za zgled, je verjetno le posledica večletnega poslabševanja razmer, v katerih so že vsi izgubili upanje.

 

 

3. Pomen urgence je že zdavnaj izgubljen

 

Kot smo opisali že zgoraj, je zaradi odsotnosti vodenja, ukrepanja in reševanja težav pomen internistične urgence v UKC Ljubljana izgubljen. Če je Andrej Bručan odprl vrata IPP na stežaj že pred leti in pustil IPP nasledniku Hugonu Možini v katastrofalnem stanju, pa Možina kasneje ni naredil nič takšnega, kar bi razmere spremenilo na bolje. Ob odsotnosti vsake razsodnosti lahko splošni zdravniki na IPP napotijo kogarkoli, zato se posledicno tam zdravijo tudi takšna stanja, kot so kašelj, ki traja 2 dni, kolcanja, navadni prehladi itd.

 

 

4. Diagnostika

 

IPP je mesto, kjer bi se morala izvajati hitra in učinkovita triaža, osnovna diagnostika ter najnujnejša terapija za stabilizacijo bolnika. Pravilno oskrbljen bolnik bi moral biti potem sprejet za nadaljnjo obravnavo na ustrezen oddelek, kjer se v nadaljevanju izvaja potrebna kompleksnejša diagnostika in načrtuje kompleksnejše zdravljenje. Toda v primeru IPP in UKC Ljubljana ne funkcionira niti ta preprost in po vsem svetu utečen proces. Nekateri oddelki gredo celo tako daleč, da pogojujejo sprejeme iz IPP samo v primeru, če bodo imeli bolniki praktično vso potrebno diagnostiko izpeljano za na IPP, vključno z naprednimi preiskavami vseh sort, ki na urgenco ne sodijo. Tudi zato daljše čakalne vrste.

 

 

5. Bolniki iz IPP so tretirani kot "odpadki"

 

Oddelki pogosto za bolnike z IPP nočejo slisati in se jim skušajo izogniti v velikem loku, kot da bi imeli kugo. Ti bolniki so seveda za razliko od t.i. programsko sprejetih bolj bolni, zahtevajo daljšo hospitalizacijo, ne da se jih na hitro "obdelati" in oddelku ne prinesejo dovolj denarja, pogosto delajo celo minus.

 

 

6. Obremenjenost med delavci ni pravilno razporejena

 

Po trditvah osebja ne obremenjenost, ne odnos nadrejenih do podrejenih nista poštena. Tisti, ki so bližje vodstvu in mu bolj lezejo v rit, naj bi dobili manj stresne urnike in več plačanih nadur. Letna ocenjevanja naj bi potekala po istem principu – bližje si vodstvu, boljša je ocena.

 

 

7. Kompetence

 

Res je, da je delo na urgenci specifično v tem, da se bolj kot drugod prekriva, kaj se od koga pričakuje v smislu pristojnosti. Konkretno, če je nujno, lahko tudi zdravnik priskoči na pomoč administratorki in napiše izvid. Velja pa tudi obratno: bolničarka oživlja, če so zdravniki zasedeni. Vendar pa gredo včasih stvari v napačno smer in predaleč, denimo ko se od mlajših in manj izkušenih zdravnikov pričakuje, da si bodo izvide tipkali sami. In obratno: od administratork pričakujejo, da bodo same nastavljale infuzije zdravil.

 

 

8. Pripravljenost za nujne primere

 

Popolnoma jasno je, v katerih obdobjih in zaradi katerih stanj je na IPP najhuje (gripa, prehladna obolenja, itd.). Pa vendar je v zadnjih tednih gripa IPP presenetila popolnoma nepripravljenega na stanje.

 

 

9. Problem prostih postelj

 

Proste postelje so v UKC Ljubljana kronični problem. Vsi oddelki preferirajo "svoje" bolnike iz svojih ambulant. Zato urgentni bolniki na IPP čakajo na sprejem na internisticne oddelke zdaj že redno po dva do tri dni, včasih celo do šest. Kar je nedopustno.

 

 

10. Kakšna je rešitev

 

V letih, ko sta na vodilnih položajih IPP vodja enote Hugon Možina in glavna medicinska sestra Maruša Brvar, naj bi se ugled IPP in volja zaposlenih do dela spremenila na slabše. Nesmislov je vedno več, posluha za zaposlene naj ne bi bilo. Posledično najboljši kadri odhajajo ali so v fazi iskanja novih zaposlitev. Če se kdo pritoži, se ga preprosto šikanira ("če vam kaj ne paše, pa pojdite drugam"). Možina in Brvarjeva glede na izjave zaposlenih ne prinašata nobenih rešitev, zato sodelavci na IPP od njiju v kriznih situacijah nimajo nič, vsak se mora znajti po svoje. Vodstvo IPP je rigidno, drži se nekih postopkov, ki že zdavnaj spadajo v neke druge čase...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
11
10.12.2019 20:00
Zahodne države glede Kitajske uporabljajo različna merila. Proteste v Hongkongu, usmerjene proti komunističnemu režimu v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
1
08.12.2019 20:00
Upravo družbe Petrol na podlagi zahteve Slovenskega državnega holdinga (SDH) v četrtek, 12. decembra čaka skupščina družbe. ... Več.
Piše: Uredništvo
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
14
03.12.2019 08:30
Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
16
02.12.2019 05:00
Terotistični napad, ki se je prejšnji teden zgodil v Londonu, odgovornost zanj pa je nemudoma prevzela formalno sicer poražena ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
5
29.11.2019 21:00
V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
13
28.11.2019 20:00
Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
1
27.11.2019 20:10
Čas je za resno analizo sprejetega proračuna za prihodnje leto. Nikakor ne drži, da gre iz proračuna 80 % za plače, 20 % za ... Več.
Piše: Bine Kordež
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
6
26.11.2019 20:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki ga je uredništvo 13. novembra 2019 objavilo na portalu+ pod naslovom Dosje ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriške predsedniške volitve 2020: Ko milijarderji jokajo
5
24.11.2019 23:59
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike 3. novembra 2020 lahko pomenijo resen preobrat vodenja države. Volivci bodo ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Državljanska vojna (1941-1991): Grahovo v ognju groze, v katerem je zgorel tudi pesnik France Balantič
18
22.11.2019 16:45
V Grahovem pri Cerknici je 24. novembra 1943 potekal prvi napad partizanov na domobrance, s čemer se je dokončno razplamtela ... Več.
Piše: Uredništvo
Bloomberg o Luki Koper: Kitajsko-avstrijski projekt hitre železnice do Trsta ogroža privilegiran položaj edinega slovenskega pristanišča
11
21.11.2019 20:00
Newyorški finančno-poslovni spletni medij Bloomberg se je razpisal o negotovi prihodnosti koprskega pristanišča, ki ga ogrožata ... Več.
Piše: Uredništvo
(Popravek) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
1
20.11.2019 19:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki smo ga 13. novembra 2019 objavili na portalu+ pod naslovom Dosje Slovenska ... Več.
Piše: Uredništvo
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
6
17.11.2019 21:00
V Boliviji konec skoraj štirinajstletne vladavine Eva Moralesa predstavlja še eno spodbudo Washingtonu za že usihajočo moč v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
8
14.11.2019 21:00
Pred približno letom in pol me je ugledni ameriški zgodovinar in znanstvenikNoam Chomskypo elektronski pošti opozoril na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
8
13.11.2019 21:00
Karla Viktorja Erjavca v vlogi ministra za obrambo spremljajo afere že od prvega dne ministrovanja. In to v obeh mandatih. Kar ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
13
08.11.2019 23:59
Danes so Dimitrij Rupel, Peter Jambrek, Tomaž Zalaznik, Božo Cerar, Lovro Šturm, Marko Noč,Igor Grdina, Ludvik Toplak, Borut ... Več.
Piše: Uredništvo
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
11
07.11.2019 02:00
Zloglasne glasbene kvote, ki jih je pod vlado Mira Cerarja uzakonil danes glavni okoljski inšpektor, nekoč pa poslanec SMC in ... Več.
Piše: Uredništvo
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
15
05.11.2019 21:00
V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročil ukrep Banke Slovenije, s katerim so zaostrili pogoje kreditiranja fizičnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kaj so na koncu prinesle letošnje spremembe davčne zakonodaje
2
02.11.2019 09:00
Vsekakor pomenijo celotne letošnje spremembe davčne zakonodaje pomemben premik v davčni razbremenitvi dela. Glede na omejitve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dan spomina na mrtve v deželi kosti ali kako so perfidno onemogočili komisijo za "reševanje vprašanj prikritih grobišč"
18
31.10.2019 10:00
Kljub zakonski podlagi, vladnim sklepom in politični podpori Komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,254
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,668
03/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,498
04/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,664
05/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,361
06/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,423
07/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 731
08/
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
Špela Adamič
Ogledov: 698
09/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 673
10/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,995