Razkrivamo

Internistična prva pomoč, največja sirota ljubljanskega Kliničnega centra

O Internistični prvi pomoči (IPP) ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra na Portalu PLUS letos pišemo že četrtič. Na nas se je obrnilo več posameznikov, ki so s svojimi bolnimi svojci, na urgenco poslanimi pod oznako "nujno", dolge ure zaman čakali na obravnavo. Na improviziranih bolniških posteljah so ležali prezebli, lačni in žejni - kot da ne bi šlo za moderno univerzitetno bolnišnico v 21. stoletju, ampak za zanikrn lazaret v deželi tretjega sveta. Zakaj se to dogaja, kje so vzroki za to, da se ljubljanska urgenca zdi kot nekakšna pozabljena sirota Kliničnega centra?

03.02.2017 01:35
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   IPP   internistična prva pomoč   UKCL   Klinični center   pacienti   Hugon Možina   Andrej Bručan

Foto: arhiv Portala PLUS

Slovenska medicina postaja defenzivna: ker si splošni zdravniki ne upajo postaviti diagnoze, svoje paciente pošiljajo v Ljubljano na IPP, čeprav gre skoraj v polovici primerov za nepotrebne napotitve. Tudi zaradi tega se čakalne vrste daljšajo.

Ni bilo vedno tako; IPP je bil nekoč cenjen in spoštovan "tozd" znotraj naše največje bolnišnice. V časih rajnke Jugoslavije je bila to enota UKC Ljubljana, kamor so mladi zdravniki radi prihajali na delo, ker so se lahko hitro naučili urgentnih stanj od takrat nad medicino še navdušenih starejših kolegov. Tudi medicinske sestre, zlasti mlajše, ter drugo osebje so iz podobnih razlogov z veseljem prihajali v službo na IPP. Odnosi med zaposlenimi in delovno vzdušje so bili na visokem nivoju, zato danes še bolj bodejo v oči razlike, ki so nastale v zadnjih dveh, treh desetletjih; danes namreč od nekdanje slave ni ostalo veliko in IPP je zgolj bleda senca nekdanjega ponosa UKC Ljubljana. Časi so se spremenili, svet okrog IPP tudi, sama internistična urgenca pa je tako po opremi kot po pomanjkanju vizije obtičala v 20. stoletju. Podobno velja - že zaradi negativne selekcije pri izbiri šefov - bolj ali manj za celotni UKC Ljubljana.

 

Dandanes je IPP osebju in krožečim zdravnikom odveč. Ker ne vidijo več rešitve. Tja hodijo dan za dnem z odporom, polni resignacije, ker se iz leta v leto nič ne izboljša in ker niti ni volje, da bi se. Slaba volja, utrujenost, izčrpanost, vdanost v usodo - to so občutki med zaposlenimi na IPP. Drugače je v višjih, tj. vodstvenih sferah. Po naših informacijah mesto vodje IPP po nekem nepisanem pravilu pripada zdravniku, ki je pred tem delal v Centru za intenzivno interno medicino in ki nima nekih posebnih akademskih dosežkov. Ko vstopi v zrela leta, se poda v vode vodenja IPP. S čimer ni nič narobe. Napačna in nesrečna je bila le izbira obeh zadnjih vodij ter glavne medicinske sestre IPP.

 

 

Dolga zgodovina usodnosti

 

Na začetku samostojne Slovenije je bil dolgoletni vodja IPP Andrej Bručan. Vendar za IPP ni imel pravega časa. Kot vedo povedati starejši, se je šel bolj politiko, "njegova" enota pa je ostajala prepuščena sama sebi. Dodatno naj bi kasnejši minister za zdravje iz kvote SDS naredil tudi za IPP usodno napako, ki urgenco tepe še danes. IPP je bil, ko ga je prevzel Bručan, majhna in urejena enota, z jasnimi pravili igre, predvsem ni bilo dvoma glede tega, kaj urgentno stanje je in kaj ni. Relativno majhno število bolnikov (a z veliko bolj ustreznimi napotnimi diagnozami) je Andreja Bručana znotraj struktur UKC Ljubljana delalo toliko manj pomembnega, da je sčasoma odprl vrata IPP na stežaj in tako dal možnost splošnim zdravnikom, da so lahko začeli pošiljati na IPP bolnike s praktično kakršnimi koli zdravstvenimi težavami, ki niso bile niti urgentne niti internistične in ki danes predstavljajo že več kot 50% vseh (po nepotrebnem) pregledanih bolnikov na IPP (!). Vrata, ki se jih ne da več zapreti!

 

Že doktor Bručan je predal IPP v slabem stanju današnjemu vodji Hugonu Možini. Od slednjega je osebje na IPP veliko pričakovalo, zato so bila kasneje tudi razočaranja večja. V vseh letih vodenja se na IPP ni spremenilo na bolje popolnoma nič; pravijo, da se je kvečjemu na slabše. Oprema je zastarela, osebje izmučeno, iztrošeno, resignirano in apatično. Bolnikov, predvsem takih, ki sploh ne sodijo na IPP, je vedno več - tudi zato, ker slovenska medicina postaja defenzivna in ker si splošni zdravniki ščitijo hrbte z nepotrebnimi napotitvami na IPP. Kaj se potem dogaja na IPP, jih ne zanima več. Zaposleni in krožeči zdravniki na napake opozarjajo že leta, pa jih nihče ne posluša. Namesto tega vodilni v Kliničnem centru paranoično iščejo krivce za odtekanje informacij, preiskujejo, kdo stoji za anonimkami, ne iščejo pa rešitev.

 

 

In ker nas na Portalu PLUS taksno stanje skrbi in ker želimo ponuditi rešitve, ki jih tisti, ki bi jih morali, očitno ne zmorejo ali ne znajo, bomo v interesu javnosti razkrili najhujše anomalije na IPP, obenem pa predstavili tudi "naše ideje v zvezi z bolniki", če z nekaj sarkazma parafraziramo Janeza Zemljariča.

 

 

1. Omejitev prihoda bolnikov na IPP - ustreznost napotitve

 

Kaj so urgentna stanja, je opisano v vsakem učbeniku urgentne medicine. Torej se ve, kateri bolniki sodijo oziroma ne sodijo na IPP. Vedno pa je nekaj bolnikov tudi takšnih, da zanje napotni zdravnik ne more z gotovostjo predvideti, ali se jim stanje v naslednjih urah ne bo tako poslabsalo, da bi jih bilo vseeno bolje poslati na IPP. S takimi napotitvami - tudi če se izkažejo kasneje za nepotrebne - ni nič narobe. Bi pa lahko Hugon Možina v vseh letih vodenja enote odpravil ostale anomalije na področju ustreznosti napotitev na IPP, ki se sistematično ponavljajo in iz leta v leto. Denimo: bolniki s kroničnimi anemijami, ki potrebujejo transfuzijo, ne sodijo na IPP, pač pa na hematoloski oddelek oziroma, še bolje, v ambulanto. Bolniki, ki zaradi pomanjkanja železa potrebujejo infuzijo le-tega, bi jo lahko dobili kar v zdravstvenem domu. Nadalje, bolniki z življenjsko neogrožujočimi motnjami srčnega ritma, ki potrebujejo t.i. elektrokonverzijo, spadajo na kardiološki oddelek. Kardiološki bolniki, ki potrebujejo pregled v nekaj dneh, ne sodijo na IPP, ampak v kardiološko ambulanto - v nekaj dneh. Da je absurd še večji, te bolnike na IPP pošljejo kar iz kardiološke ambulante, kjer so bili pravkar pregledani!

 

Ker imajo na oddelku za pljučne bolezni prostorsko stisko, nujne pulmološke bolnike po zgledu kardiologov pošljejo - uganili ste! - kar na IPP. Na gastroenterološki kliniki svoje nujne bolnike ravno tako pripeljejo na IPP. Ko denimo revmatologi pogledajo določeno dnevno kvoto bolnikov, ostale pošljejo - na IPP seveda. Kaos, v katerem posamezni oddelki interne klinike, namesto da bi sami pregledali svoje nujne bolnike, določen del le-teh pošljejo na IPP, ki je prvenstveno namenjen bolnikom z življenjsko ogrožujočimi stanji, napotenimi "s terena", pripelje do absurda, kot je denimo z revmatološkimi bolniki: ko je dnevna kvota bolnikov na revmatološki kliniki pregledana, jih mirno pošljejo na IPP. Tam dobijo revmatološko diagnozo, prespijo na mrzlem hodniku IPP in so zjutraj napoteni nazaj na - revmatološko kliniko.

 

Prav posebno prakso so si po naših informacijah izmislili na infekcijski in nevrološki kliniki: ko denimo na infekcijski zmanjka prostora za sprejeme bolnikov z okužbami, enostavno pokličejo v zdravstvene domove in sporočijo situacijo. Ker bolnike s hudimi okužbami reševalci nekam morajo pripeljati, jih pripeljejo na IPP (!). Na nevroloski kliniki pa naj bi se do reševalcev obnašali tako nesramno, da ti bolnike raje vozijo na IPP.

 

Zakaj torej Hugon Možina, ki si po naših informacijah želi postati vodja celotne ljubljanske urgence, na rednih sredinih sestankih Interne klinike ne udari po mizi in od svojih kolegov predstojnikov zgoraj omenjenih klinik ne zahteva ustreznih ukrepov? Čemu so ti sestanki sploh namenjeni, očitno vedo le posvečeni oziroma tisti, ki se jih udeležujejo. Zakaj Možina ne uredi razmer z infekcijsko in nevrološko kliniko, da bi bili bolniki z okužbami in možganskimi boleznimi bili napoteni k njim, ne pa na IPP, očitno prav tako ve le on sam...

 

 

2. Nadzorni zdravniki naj opravljajo svoje delo

 

Naloga nadzornega zdravnika na IPP je določanje, kateri bolniki so bolj nujni od drugih, poučevanje mlajših kolegov in skrb za t.i. 24-urno bolnišnico, v kateri pa zaradi kaosa bolniki včasih preživijo tudi ves teden ali več. Ker je kaos na IPP popoln, po naših informacijah večina teh specialistov enostavno odide na svoj oddelek opravljati drugo delo. V primeru nočne izmene pa največkrat naredijo vizito v 24-urni bolnišnici, nato pa večinoma odidejo spat. Nekaterih se nato sploh ne da več priklicati, kar je nesprejemljivo. Toda takšno obnašanje zdravnikov specialistov, ki bi morali biti mlajšim kolegom za zgled, je verjetno le posledica večletnega poslabševanja razmer, v katerih so že vsi izgubili upanje.

 

 

3. Pomen urgence je že zdavnaj izgubljen

 

Kot smo opisali že zgoraj, je zaradi odsotnosti vodenja, ukrepanja in reševanja težav pomen internistične urgence v UKC Ljubljana izgubljen. Če je Andrej Bručan odprl vrata IPP na stežaj že pred leti in pustil IPP nasledniku Hugonu Možini v katastrofalnem stanju, pa Možina kasneje ni naredil nič takšnega, kar bi razmere spremenilo na bolje. Ob odsotnosti vsake razsodnosti lahko splošni zdravniki na IPP napotijo kogarkoli, zato se posledicno tam zdravijo tudi takšna stanja, kot so kašelj, ki traja 2 dni, kolcanja, navadni prehladi itd.

 

 

4. Diagnostika

 

IPP je mesto, kjer bi se morala izvajati hitra in učinkovita triaža, osnovna diagnostika ter najnujnejša terapija za stabilizacijo bolnika. Pravilno oskrbljen bolnik bi moral biti potem sprejet za nadaljnjo obravnavo na ustrezen oddelek, kjer se v nadaljevanju izvaja potrebna kompleksnejša diagnostika in načrtuje kompleksnejše zdravljenje. Toda v primeru IPP in UKC Ljubljana ne funkcionira niti ta preprost in po vsem svetu utečen proces. Nekateri oddelki gredo celo tako daleč, da pogojujejo sprejeme iz IPP samo v primeru, če bodo imeli bolniki praktično vso potrebno diagnostiko izpeljano za na IPP, vključno z naprednimi preiskavami vseh sort, ki na urgenco ne sodijo. Tudi zato daljše čakalne vrste.

 

 

5. Bolniki iz IPP so tretirani kot "odpadki"

 

Oddelki pogosto za bolnike z IPP nočejo slisati in se jim skušajo izogniti v velikem loku, kot da bi imeli kugo. Ti bolniki so seveda za razliko od t.i. programsko sprejetih bolj bolni, zahtevajo daljšo hospitalizacijo, ne da se jih na hitro "obdelati" in oddelku ne prinesejo dovolj denarja, pogosto delajo celo minus.

 

 

6. Obremenjenost med delavci ni pravilno razporejena

 

Po trditvah osebja ne obremenjenost, ne odnos nadrejenih do podrejenih nista poštena. Tisti, ki so bližje vodstvu in mu bolj lezejo v rit, naj bi dobili manj stresne urnike in več plačanih nadur. Letna ocenjevanja naj bi potekala po istem principu – bližje si vodstvu, boljša je ocena.

 

 

7. Kompetence

 

Res je, da je delo na urgenci specifično v tem, da se bolj kot drugod prekriva, kaj se od koga pričakuje v smislu pristojnosti. Konkretno, če je nujno, lahko tudi zdravnik priskoči na pomoč administratorki in napiše izvid. Velja pa tudi obratno: bolničarka oživlja, če so zdravniki zasedeni. Vendar pa gredo včasih stvari v napačno smer in predaleč, denimo ko se od mlajših in manj izkušenih zdravnikov pričakuje, da si bodo izvide tipkali sami. In obratno: od administratork pričakujejo, da bodo same nastavljale infuzije zdravil.

 

 

8. Pripravljenost za nujne primere

 

Popolnoma jasno je, v katerih obdobjih in zaradi katerih stanj je na IPP najhuje (gripa, prehladna obolenja, itd.). Pa vendar je v zadnjih tednih gripa IPP presenetila popolnoma nepripravljenega na stanje.

 

 

9. Problem prostih postelj

 

Proste postelje so v UKC Ljubljana kronični problem. Vsi oddelki preferirajo "svoje" bolnike iz svojih ambulant. Zato urgentni bolniki na IPP čakajo na sprejem na internisticne oddelke zdaj že redno po dva do tri dni, včasih celo do šest. Kar je nedopustno.

 

 

10. Kakšna je rešitev

 

V letih, ko sta na vodilnih položajih IPP vodja enote Hugon Možina in glavna medicinska sestra Maruša Brvar, naj bi se ugled IPP in volja zaposlenih do dela spremenila na slabše. Nesmislov je vedno več, posluha za zaposlene naj ne bi bilo. Posledično najboljši kadri odhajajo ali so v fazi iskanja novih zaposlitev. Če se kdo pritoži, se ga preprosto šikanira ("če vam kaj ne paše, pa pojdite drugam"). Možina in Brvarjeva glede na izjave zaposlenih ne prinašata nobenih rešitev, zato sodelavci na IPP od njiju v kriznih situacijah nimajo nič, vsak se mora znajti po svoje. Vodstvo IPP je rigidno, drži se nekih postopkov, ki že zdavnaj spadajo v neke druge čase...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Ponovno odkriti mojster (4. del): "Ljubljana je neznosno grda. Ali je ona izraz ljudske duše? Potem je čudno z nami."
0
24.08.2019 18:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
4
23.08.2019 22:30
Eskalacija napetosti med ZDA in Kitajsko, upočasnitev globalne gospodarske krize, valute, finančni trgi ... Od začetka tega ... Več.
Piše: Uredništvo
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
12
21.08.2019 19:29
Letošnje Dneve poezije in vina na Ptuju otvarja Ilija Trojanow, v Bolgariji rojeni pisatelj, prevajalec, založnik in aktivist, ... Več.
Piše: Uredništvo
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
5
18.08.2019 10:59
Domačini v Zgornjem Posočju izgubljajo potrpljenje: poplava turistov, posebej še motoristov, ki izkoriščajo zastonj in užitkov ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (3. del): Selitev na Dunaj, Wagnerjev atelje in prve želje po osamosvojitvi
3
15.08.2019 23:59
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
7
15.08.2019 00:05
Sedmega junija smo kot prvi in edini medij v državi doslej objavili kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije. ... Več.
Piše: Uredništvo
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
9
12.08.2019 20:00
Prvič doslej objavljamo prevod članka iz ameriškega spletnega medija Zerohedge ( vir). Podpisani Tyler Durden je seveda ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
1
11.08.2019 09:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Tihi konec sporazuma o jedrskih raketah srednjega dosega (INF): Ali se nam obeta nova oboroževalna tekma?
4
08.08.2019 20:00
Če je bilo pred meseci zaradi grozeče nove jedrske oboroževalne tekme med Američani in Rusi še slišati kakšen glas opozorila, pa ... Več.
Piše: Božo Cerar
Diagnoza slovenskega zdravstva: ZZZS kot zavod za plansko razdeljevanje denarja
22
07.08.2019 22:00
Zakaj Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) ni zavarovalnica? Zakaj obvezno zavarovanje v resnici sploh ni zavarovanje? ... Več.
Piše: Uredništvo
Napetosti v Perzijskem zalivu: Diplomacija brez verodostojne grožnje je zgolj prazno besedičenje
9
06.08.2019 20:16
Stopnjevanje napetosti med Iranom in Zahodom (zlasti Veliko Britanijo in Združenimi državami) je še vedno del strateškega ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Kot svinje z mehom: Sedmerica članov sveta FIHO odgovarja vodstvu fundacije
0
06.08.2019 16:40
Na našem portalu smo junija objavili obsežno razkritje suma hudih nepravilnosti, diskriminacije in celo korupcije v primeru ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski predsodki: Dvanajst tez o "dobrem" javnem in "zlobnem" zasebnem šolstvu
23
05.08.2019 20:34
Po vseh peripetijah z novelo zakona o financiranju izobraževanja, s katero je Šarčeva vlada poskušala uvesti razlikovanje glede ... Več.
Piše: Klemen Lah
Evropski liberalci si še kar zatiskajo oči pred homofobnimi islamisti, ki zagovarjajo srednji vek
26
04.08.2019 22:33
Pred dnevi je arabski moški v Stuttgartu z mečem sredi ulice umoril človeka. Menda duševno moteni Afričan (Eritrejec) je pahnil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ponovno odkriti mojster (1. del): Kdo je bil Jože Plečnik
3
02.08.2019 21:46
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, ga v knjigi spremlja osebnostno in kot umetnika. Sledi mu od zgodnje ... Več.
Piše: Uredništvo
50 let človeka na Luni (1969-2019), 3. del: Kako so nas potegnili za nos z obdelanimi fotografijami "modrega planeta" v Photoshopu
6
28.07.2019 14:00
Znamenita Blue Marble je ena najbolj poznanih in razširjenih podob našega planeta. Po zagotovilu Nase gre za najpodrobnejšo ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (6. del): Brez Kocbeka in njegovih krščanskih socialistov pri nas komunizem nikoli ne bi mogel zmagati
10
25.07.2019 22:02
Doslej smo objavili pet odlomkov iz izjemne knjige Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Danes ... Več.
Piše: Uredništvo
Boris Johnson: Velika Britanija ima prvič po Churchillu premierja z jajci in obilico karizme
13
24.07.2019 19:00
Sprememba na premierskem mestu v Londonu si že zaradi človeka, ki je nasledil Thereso May, zasluži podrobnejše analize. Boris ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nov primer ruskega vpletanja v evropsko politiko: Putinovi rublji za Salvinija?!
9
23.07.2019 21:50
Po sumu vpletanja v ameriške predsedniške volitve se je marsikdo spraševal, kaj počnejo Rusi v Evropi oziroma na kakšen način ... Več.
Piše: Božo Cerar
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
11
22.07.2019 07:00
Prodali smo še zadnjo državno banko in čas je, da naredimo nekakšno inventuro sanacije bank. Seveda bolj z vidika številk, pri ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,705
02/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,844
03/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,344
04/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,393
05/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,115
06/
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
Uredništvo
Ogledov: 1,113
07/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 817
08/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,968
09/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,385
10/
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
Angel Polajnko
Ogledov: 532