Komentar

Evropa se očitno ni ničesar naučila iz katastrofalnih angleških žitnih zakonov

Protekcionistični t. i. žitni zakoni v Združenem kraljestvu v 19. stoletju so bili katastrofalni za lokalno pridelavo, ne glede na ravno nasproten namen. In zdaj Evropa stopa po njihovih stopinjah. Letošnjega 31. januarja je bila 168-letnica prenehanja britanskih žitnih zakonov. Dolgočasno in nepomembno, porečete? Pazite, utegnete najti več podobnosti, kot si mislite...

03.02.2017 21:02
Piše: Bill Wirtz
Ključne besede:   corn laws   žitni zakoni   Združeno kraljestvo   EU   brexit

Zdi se, da sto petdeset let stara ekonomska izkušnja s t.i. žitnimi zakoni nima nobenega učinka na voditelje Evropske unije.

Žitni zakoni so bili popoln primer čistega protekcionizma v 19. stoletju: konzervativni veleposestniki so v Westminstru odločili, da mora Združeno kraljestvo uvesti visoke uvozne dajatve za vse zrnje, ki prihaja iz tujine, z namenom, da bi pridobili ugodnosti za lokalne pridelovalce. Posledica te izolacionistične trgovine je več kot očitna – medtem ko so britanski pridelovalci imeli dobiček, je cena žita v tridesetih letih 19. stoletja zrasla v nebo. Namreč, takoj ko so onemogočili konkurenco, so veleposestniki zvišali cene, kar je zlasti prizadelo delavske sloje. Končno so 31. januarja 1849 z zakonom, ki so ga izglasovali leta 1846, priznali katastrofalne posledice žitnih zakonov, jih preklicali in ukinili uvozne davščine.

 

Zdi se, da sto petdeset let stara ekonomska izkušnja nima nobenega učinka na voditelje Evropske unije. Nasprotno, tudi če EU smatra svobodno trgovino za bistveno prednost znotraj svojih meja, prakticira protekcionizem, ki je še precej slabši od britanskega v 19. stoletju. Ne samo, da obstajajo uvozni davki, temveč tudi metode, kot so prehranski standardi in kmetijske subvencije. Razmislite, kaj to dejansko pomeni: kmet iz Centralne Afrike ne more prodati svojih izdelkov v Evropo, ker ne bodo nikoli ustrezali evropskim standardom. In tudi če bi jih dosegel, bi francoski, nemški ali slovenski kmetje še vedno prodajali ceneje od njega, ker jih subvencionira vlada. Posledica so obubožani afriški kmetje in evropski potrošniki, ki bodo dolgoročno kupovali vedno dražje.

 

Hkrati je Avstralija oznanila, da se želi po brexitu z Združenim kraljestvom čimprej dogovoriti o svobodni trgovini. Po drugi strani pa Evropska unija ni dosegla nobenega napredka, da bi sklenila trgovinski sporazum z Avstralijo, kaj šele multilateralni dogovor z državami afriškega kontinenta. Zaščitni ukrepi morda pomagajo kmetu v vaši soseščini, toda dolgoročno taka politika pomeni zelo negativne posledice zanj in za vas.

 

V marcu je predviden začetek pogajanj o brexitu. Moramo upati, da EU in Jean-Claude Juncker ne bosta ponovila britanskih napak iz leta 1815. Čas je, da se zgodovina ne ponovi in da Evropa naredi odločen korak v smeri svobodne trgovine. Samo neovirana svobodna trgovina pomeni gospodarske priložnosti za prihodnost.

 

 

Luksemburžan Bill Wirtz je študent prava na Universite de Lorraine v Nancyju v Franciji in novi kolumnist Portala PLUS. Komentar je prebral na luksemburškem Radiu 100.7, ki ga lahko poslušate tukaj. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,536
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,399
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,797
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,324
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,310
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,074
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,206
08/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,045
09/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
Uredništvo
Ogledov: 883
10/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 562