Komentar

Evropa se očitno ni ničesar naučila iz katastrofalnih angleških žitnih zakonov

Protekcionistični t. i. žitni zakoni v Združenem kraljestvu v 19. stoletju so bili katastrofalni za lokalno pridelavo, ne glede na ravno nasproten namen. In zdaj Evropa stopa po njihovih stopinjah. Letošnjega 31. januarja je bila 168-letnica prenehanja britanskih žitnih zakonov. Dolgočasno in nepomembno, porečete? Pazite, utegnete najti več podobnosti, kot si mislite...

03.02.2017 21:02
Piše: Bill Wirtz
Ključne besede:   corn laws   žitni zakoni   Združeno kraljestvo   EU   brexit

Zdi se, da sto petdeset let stara ekonomska izkušnja s t.i. žitnimi zakoni nima nobenega učinka na voditelje Evropske unije.

Žitni zakoni so bili popoln primer čistega protekcionizma v 19. stoletju: konzervativni veleposestniki so v Westminstru odločili, da mora Združeno kraljestvo uvesti visoke uvozne dajatve za vse zrnje, ki prihaja iz tujine, z namenom, da bi pridobili ugodnosti za lokalne pridelovalce. Posledica te izolacionistične trgovine je več kot očitna – medtem ko so britanski pridelovalci imeli dobiček, je cena žita v tridesetih letih 19. stoletja zrasla v nebo. Namreč, takoj ko so onemogočili konkurenco, so veleposestniki zvišali cene, kar je zlasti prizadelo delavske sloje. Končno so 31. januarja 1849 z zakonom, ki so ga izglasovali leta 1846, priznali katastrofalne posledice žitnih zakonov, jih preklicali in ukinili uvozne davščine.

 

Zdi se, da sto petdeset let stara ekonomska izkušnja nima nobenega učinka na voditelje Evropske unije. Nasprotno, tudi če EU smatra svobodno trgovino za bistveno prednost znotraj svojih meja, prakticira protekcionizem, ki je še precej slabši od britanskega v 19. stoletju. Ne samo, da obstajajo uvozni davki, temveč tudi metode, kot so prehranski standardi in kmetijske subvencije. Razmislite, kaj to dejansko pomeni: kmet iz Centralne Afrike ne more prodati svojih izdelkov v Evropo, ker ne bodo nikoli ustrezali evropskim standardom. In tudi če bi jih dosegel, bi francoski, nemški ali slovenski kmetje še vedno prodajali ceneje od njega, ker jih subvencionira vlada. Posledica so obubožani afriški kmetje in evropski potrošniki, ki bodo dolgoročno kupovali vedno dražje.

 

Hkrati je Avstralija oznanila, da se želi po brexitu z Združenim kraljestvom čimprej dogovoriti o svobodni trgovini. Po drugi strani pa Evropska unija ni dosegla nobenega napredka, da bi sklenila trgovinski sporazum z Avstralijo, kaj šele multilateralni dogovor z državami afriškega kontinenta. Zaščitni ukrepi morda pomagajo kmetu v vaši soseščini, toda dolgoročno taka politika pomeni zelo negativne posledice zanj in za vas.

 

V marcu je predviden začetek pogajanj o brexitu. Moramo upati, da EU in Jean-Claude Juncker ne bosta ponovila britanskih napak iz leta 1815. Čas je, da se zgodovina ne ponovi in da Evropa naredi odločen korak v smeri svobodne trgovine. Samo neovirana svobodna trgovina pomeni gospodarske priložnosti za prihodnost.

 

 

Luksemburžan Bill Wirtz je študent prava na Universite de Lorraine v Nancyju v Franciji in novi kolumnist Portala PLUS. Komentar je prebral na luksemburškem Radiu 100.7, ki ga lahko poslušate tukaj. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Moja resnica o prevzemu Merkurja
11
25.07.2017 22:45
Zavedam se sicer, da ima večina ljudi izoblikovano mnenje o preteklih dogodkih v zvezi s slovensko tajkunizacijo in da jih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ekomafija ali zgodba o evoluciji mafije skozi trgovino z odpadki
6
24.07.2017 22:38
Mafija, imenovana tudi Cosa Nostra ali naša stvar, se prilagaja okolju. Vedno več dokazov govori o prodoru v legalno sfero in ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Dajmo besedo Nemcem, naj povedo, kako je to - biti Nemec
4
22.07.2017 22:59
Omogočimo Nemcem simpozij, na katerem najartikulirajo, kako je to, biti Nemec. Njihovo simpozijsko diskusijo uporabimo za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Med železom in žametom: Slovenci in Evropa po koncu hladne vojne
11
20.07.2017 19:48
Knjiga Železo in žamet je zelo natančna in celovita diagnoza trenutnega stanja, v katerem se ta hip nahaja slovenska država, ... Več.
Piše: Borut Trekman
Idealizem Tomija Bitežnika in najmočnejši paradoks demokracije
7
19.07.2017 20:58
Tik pred volitvami poleti 2014 se je pojavil neke vrstealternativni voditelj, ki je dajal vtis, da bo drugačen od drugih. Zato ... Več.
Piše: Miha Burger
Whitewashing ali po slovensko: verzija pranja denarja z dodajanjem odstranjevalca madežev
21
18.07.2017 19:43
Gre za finančne malverzacije z znaki pranja denarja ob pomoči beloovratniških kriminalnih finančnih strokovnjakov in sodelovanju ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Pismo brez pisave, spomenik brez spomina
11
17.07.2017 22:15
Letošnje poletje je čas kolosalnih nesporazumov: prvi nesporazum je nastal v zvezi z razsodbo haaškega sodišča, drugi je povezan ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zares, kako strašna slepota je človeka ...
17
17.07.2017 00:15
To je komentar, ki sem ga nekoč že pisal. Mislim, da celo že večkrat. Vendar sem šele danes sposoben razumeti vse globine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Intervencija proti beli Evropi: Po nacionalistični je na vrsto prišla rasistična revolucija
6
16.07.2017 00:30
Dr. Anton Medved jepred več kot stoleti slikarje realiste zaradi njihovih slikarskihnuditetrazglašal za pohujšljivce.Antonasmo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poročilo iz severa: Jalla, jalla! V Nynäshamn.
8
14.07.2017 13:00
Iz gozda so se nam približevale tri postave. Črnih las in dolgih črnih brad.Mohammed,HamzainYouseef, ki jim je sledilo njihovih ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Paradoks otroških olajšav: več kot zaslužite, večja je finančna podpora države
8
13.07.2017 20:56
Ali veste, da imamo v državi tudi socialne pomoči, kjer velja obratna logika: višje ko imaš dohodke ali premoženje, večja je ... Več.
Piše: Bine Kordež
O pravičnih davkih: Naj plačajo tisti uradniki, ki so nezakonito odločali, ne pa državni proračun
6
13.07.2017 00:45
Potem ko je Upravno sodišče po pričakovanjih v skladu z ustavo in zakonom odločilo, da je retroaktivno postopanje Finančne ... Več.
Piše: Ivan Simič
Če verjamete v jetija, potem boste pač zaupali tudi javnomnenjskim anketam
7
12.07.2017 11:29
Naj vam razkrijem eno večjih javnih skrivnosti pri nas: javnomnenjske ankete so - z nekaj častnimi izjemami - eden največjih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Pasji rekviem za prihodnost
17
08.07.2017 22:59
Mnogi smo prepričani, da obstaja skupen temelj, ki povezuje umetnost, humanistično znanost, naravoslovno znanost in filozofijo. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Lustracija ni rešitev. Rešitev je nov zakon o transparentnosti.
11
07.07.2017 11:30
Čudno se mi zdi, da se jeSlovenija, ki se trudi, da bi jo druge države mentalno umestile vSrednjo Evropo, znašla v družbi ... Več.
Piše: Keith Miles
Nekoč so slovenski voditelji govorili: "Slovenci smo alpski Hrvati."
2
05.07.2017 18:15
V zgodovini so bili Slovenci za Hrvate nadležen pojav, nemara celo nekakšen žepni problem. Hrvaški problem so vedno bili Srbi, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Jugoslavija je še. Jugoslavija je še. Zdi se, da ne gre več za Slovenijo
24
03.07.2017 21:59
V glavnem mestu Srbije ljudem na kraj pameti ne pade, da bi naokrog skakali z rdečimi zvezdami in zastavami iz preteklosti. Vse ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Predreferendumske dileme: Ali je drugi tir zaradi Luke Koper ali zaradi železnice?
8
02.07.2017 22:45
Napovedani referendum o drugem tiru železnice med Divačo in Koprom, ki bo na sporedu najverjetneje septembra, izhaja iz ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kogar namoči Slovenka leta Eugenija Carl, mu niti Bog ne more več pomagati
10
02.07.2017 11:00
Med preiskovalnimi novinarji zaseda posebno mesto Eugenija Carl, zaščitni znak regionalnega studia TV Koper Capodistria. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Stoletje po parnih strojih smo prišli do računalniške 3D grafike
5
01.07.2017 22:59
Naj vas spomnim, da komentiram umetnost in samo umetnost in da mi redko spodrsne, da zabredem v kulturo, v to mojo bedno in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sprava kot proslava ali kako je danes videti partizanska spominska svečanost
Uredništvo
Ogledov: 3.108
02/
Zares, kako strašna slepota je človeka ...
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.695
03/
Ekomafija ali zgodba o evoluciji mafije skozi trgovino z odpadki
Bojan Dobovšek
Ogledov: 2.375
04/
Whitewashing ali po slovensko: verzija pranja denarja z dodajanjem odstranjevalca madežev
Bojan Dobovšek
Ogledov: 2.281
05/
Pismo brez pisave, spomenik brez spomina
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.691
06/
Idealizem Tomija Bitežnika in najmočnejši paradoks demokracije
Miha Burger
Ogledov: 2.072
07/
Med železom in žametom: Slovenci in Evropa po koncu hladne vojne
Borut Trekman
Ogledov: 1.221
08/
Pahor, Cerar, Erjavec in ostali: vaše brezpogojno sprejemanje arbitražne razsodbe nas je stisnilo v mrtvi kot!
Laris Gaiser
Ogledov: 4.249
09/
Moja resnica o prevzemu Merkurja
Bine Kordež
Ogledov: 763
10/
Poročilo iz severa: Jalla, jalla! V Nynäshamn.
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.209