Žitni zakoni so bili popoln primer čistega protekcionizma v 19. stoletju: konzervativni veleposestniki so v Westminstru odločili, da mora Združeno kraljestvo uvesti visoke uvozne dajatve za vse zrnje, ki prihaja iz tujine, z namenom, da bi pridobili ugodnosti za lokalne pridelovalce. Posledica te izolacionistične trgovine je več kot očitna – medtem ko so britanski pridelovalci imeli dobiček, je cena žita v tridesetih letih 19. stoletja zrasla v nebo. Namreč, takoj ko so onemogočili konkurenco, so veleposestniki zvišali cene, kar je zlasti prizadelo delavske sloje. Končno so 31. januarja 1849 z zakonom, ki so ga izglasovali leta 1846, priznali katastrofalne posledice žitnih zakonov, jih preklicali in ukinili uvozne davščine.

Zdi se, da sto petdeset let stara ekonomska izkušnja nima nobenega učinka na voditelje Evropske unije. Nasprotno, tudi če EU smatra svobodno trgovino za bistveno prednost znotraj svojih meja, prakticira protekcionizem, ki je še precej slabši od britanskega v 19. stoletju. Ne samo, da obstajajo uvozni davki, temveč tudi metode, kot so prehranski standardi in kmetijske subvencije. Razmislite, kaj to dejansko pomeni: kmet iz Centralne Afrike ne more prodati svojih izdelkov v Evropo, ker ne bodo nikoli ustrezali evropskim standardom. In tudi če bi jih dosegel, bi francoski, nemški ali slovenski kmetje še vedno prodajali ceneje od njega, ker jih subvencionira vlada. Posledica so obubožani afriški kmetje in evropski potrošniki, ki bodo dolgoročno kupovali vedno dražje.

Hkrati je Avstralija oznanila, da se želi po brexitu z Združenim kraljestvom čimprej dogovoriti o svobodni trgovini. Po drugi strani pa Evropska unija ni dosegla nobenega napredka, da bi sklenila trgovinski sporazum z Avstralijo, kaj šele multilateralni dogovor z državami afriškega kontinenta. Zaščitni ukrepi morda pomagajo kmetu v vaši soseščini, toda dolgoročno taka politika pomeni zelo negativne posledice zanj in za vas.

V marcu je predviden začetek pogajanj o brexitu. Moramo upati, da EU in Jean-Claude Juncker ne bosta ponovila britanskih napak iz leta 1815. Čas je, da se zgodovina ne ponovi in da Evropa naredi odločen korak v smeri svobodne trgovine. Samo neovirana svobodna trgovina pomeni gospodarske priložnosti za prihodnost.

Luksemburžan Bill Wirtz je študent prava na Universite de Lorraine v Nancyju v Franciji in novi kolumnist Portala PLUS. Komentar je prebral na luksemburškem Radiu 100.7, ki ga lahko poslušate tukaj.