Komentar

Ob stoletju Oktobrske revolucije bom praznoval poraz

Naj vam povem, da bom sam praznoval Oktobrsko revolucijo, praznoval bom sovjetski umetniški eksperiment. Nikoli pa ne bom pozabil črne morije in nasilne diktature proletarjata v imenu ideološke avantgarde. Sam nenehno analiziram neprecenljiv segment sovjetskega umetniškega eksperimenta. Toda nikoli ne pozabim: prve žrtve so bili revolucionarni umetniki. 

05.02.2017 01:45
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Lenin   proletariat   oktobrska revolucija   diktatura   1917

Sovjetska država je z diktaturo proletariata vzpostavila vzvode, ki so onemogočili umetniško svobodo. Ideološka avantgarda je s pomočjo ideloškega aparata, oglaševanja in statistike prevarala samo sebe, ko je ubila umetniško avantgardo.

Da lahko zmagaš, moraš biti proti nekomu, on pa mora biti proti tebi. Zmagovalec zmaga v tistem trenutku, ko izkaže svojo prevlado nad nasprotnikom. Zmagovalec zmaga takrat, ko postane njegova premoč več kot očitna in ko začne težiti k temu, da se razširi in uveljavi čez celotno skupnost, ta pa se poistoveti z zmago. Tako pravi Johan Huizinga. Zmaga se lahko razširi do neslutenih razsežnosti. Najbolj očitno, da je zmagovalec zmagal, je slavje po zmagi. To je trenutek, ko si zmagoviti dokončno pridobi moč ter posledično čast in slavo. Na zmagovalnem odru pridobi nadzor nad totaliteto. Slepilo zmage je tako intenzivno, da se lahko celo zgodi, da zmagovalec postane razsodnik v vseh smislih, od ekonomskih do obrednih. Favorizira svoj pogled na umetnost, glasbeni okus in podobno. Zmagovalec ne postane le mnenjski človek ampak človek - sodba. Toda zmaga je le temporalna prevlada, ki se uveljavi le do naslednje časovne ujme, ko zmagovalca ujame nov časovni interval, ko nastopi proti njemu nov čas. Tako je zmagovalec le sam sebi nevaren, najbolj pa seveda ogroža samega sebe. Tako pravim jaz.

 

Pomen zmage je v tem, da se s tistega, ki jo doseže, prenese na tiste, ki jih zmagovalec zastopa in jim s tem tudi pripada: bodisi naciji, bodisi korporaciji, bodisi partiji. Tako posledično lahko celotna nacija, korporacija in partija trgujejo z zmagoslavjem zmagovalca. V prvem koraku je zmagovalec občudovan, ko pa se skupina začne poistovetiti z zmagovalčevo identiteto, nastopi pohlep po trgovini. V prvem koraku je zmagovalčeva radost upravičena, ker se zmaga utemljuje v njegovih ali njenih idealih in naporih. V drugem koraku pa začnejo vsi na različnih ravneh izkoriščati zmagovalčev primat.

 

Kako zmagovalec zmaga? Najbolj tako, da z zmago trguje v vse smeri, mnogokrat pa se zgodi, da ko ga okitijo z priznanji, nagradami, častmi in ga nagradijo s častnimi doktorati, finančnimi priznanji in produkti, postane ves njegov napor usmerjen le v profit. Zamegli se mu kritični um! Zmagoslavni procesi ga razčlovečijo, postane bitje sramotnih dejanj! Na tem mestu nastopi današnji komentar z naslovom Kako zmagovalec zmaga, kako zmaga revolucija?.

 

Kako zmaga revolucija, verzija I.:

 

Tako, da ukine vse obstoječe odnose in se upelje v vse ravni človeškega bivanja in delovanja, predvsem v sekularna obredja in nove oblike. Vse staro, ampak čisto vse! se mora ukiniti, spremeniti in porušiti, novemu pa omogočiti, da začne svoj čas šteti na novo! Tako dobimo novo civilizacijo, zgrajeno na popolnoma novih temeljih. Šele na tak način dobimo nove oblike. Takšne, kot jih še nikoli ni bilo: dobimo čas po novem štetju!

 

Kako zmaga revolucija, verzija II.:

 

Tako, da se v vse strukture človeštva namestijo zastopniki revolucije in s pomočjo njih spreminjamo vse obstoječe. Postopoma se s prevzemanjem mimikrije novega začnejo spreminjati tudi stare strukture. Toda te se lahko spreminjajo le generacijsko, s pomočjo prilagajanja.

 

Dve nasprotji Oktobrske revolucije:

 

Velika sovjetska revolucija je bila zgodovinski dosežek najvišje stopnje.

 

 

Velika sovjetska revolucija je bila masovno zločinsko podjetje.

 

Obe navedbi držita, toda neizpodbitno dejstvo je, da so sovjetski vojaki osvobodili koncentracijsko taborišče Auschwitz. In spet - kaj pa Arhepelag Gulag? Stoletnica Oktobrske revolucije bo in že je razpeta med sakraliziranjem in demoniziranjem zmagovalca. Moja perspektiva je v odonosu do Oktobrske revolucije selektivna in nikakor ni vseobsegajoča. Naj vam povem, da bom sam praznoval Oktobrsko revolucijo, praznoval bom sovjetski umetniški eksperiment. Nikoli pa ne bom pozabil črne morije in nasilne diktature proletarjata v imenu ideološke avantgarde. Sam nenehno analiziram neprecenljiv segment sovjetskega umetniškega eksperimenta. Toda nikoli ne pozabim: prve žrtve so bili revolucionarni umetniki. Tako in nič drugače! Majakovski je želel na višku svojih umetniških moči napisati knjigo z naslovom Univerzalni odgovor! Ni je napisal, oziroma, napisala jo je smrt; storil je samomor.

 

 

 

Kontekst, kontekst, kontestacija.

 

Za Majakovskega in LEF (umetniška leva fronta) je bilo že takoj po revoluciji nesprejemljivo, da revolucionarna ideološka avantgarda gradi sistematično idolatrijo in mitomanstvo s pomočjo ideološkega aparata. Lefovci so pisali veliki DA za nove koncepte življenja! Lefovci so pisali za nove umetniške formate veliki DA! Toda veliki NE so iztrelili proti zamenjavi religioznih svetnikov za ideološke svetnike. Lefovci so bili po Leninovi smrti proti njegovi sakralizaciji, istočasno pa neusmiljeno podpirali z velikim DA Leninove rešitve za socialno varnost, v svoji poezijo so opevali brezplačna stanovanja. Glorificirali so brezplačno zdravstvo. Vse to z velikim DA!

 

 

Kako zmaga revolucija?

 

Boljševiki so se na čelu z Leninom odločili, da ne bodo podrli starih opernih in baletnih hiš. Odločili so se, da ne bodo skrivali velikih umetniških del preteklosti v trezorjih. Lenin je vpil na ingenioznega sovjetskega ljudskega komisarja, zadolženga za kulturo in izobraževanje, Anatolija Vasiljeviča Lunačarskega: "Proletarcem ne smemo onemogočiti, da se v svojem življenju srečajo z mojstrovinami preteklosti. To bi bil zločin. Vsak proletarec se mora srečati z Dostojevskim in Tolostojem."

 

Naj tekst ne izveni kot anti-dostojevska ali anti-tolstojanska agitka v korist Lefovcev. Naj vas spomnim in ponovim, kje je konflikt. Ali:

 

a.) porušiti vse in začeti vse znova ali

 

b.) zadržati dobro staro v imenu bodočnosti.

 

Boljševiki so se odločili za b.) verzijo.

 

Zgodovinski zaznamek: Anatolij Vasiljevič Lunačarski je v Petrogradu organiziral praznovanje ob prvi obletnici zmage revolucije: "Tako sem dneve in dneve iskal rešitev za praznovanje zmage. Vzore sem iskal v francoski revoluciji. Odločil sem se, da bomo združili proletarske in kmečke zbore skupaj s sinfoničnim orkestrom. Predlagal sem jim Mozartov Rekviem. In tako se je tudi zgodilo. Več desettisočglava množica se je zbrala v pretresljivi tišini. Stali so okrog lesenega odra, en ob drugem, in ko je začel Rekviem valoviti med množico, je v prvi vrsti še ne dvajsetletni mladenič pokleknil in celoten Rekviem poslušal kleče. To je bila zmaga Mozarta in umetnosti."

 

Tako so praznovali prvo obletnico Oktobrske revolucije! Agit-prop: Proti neznanstvenim revizijam!

 

Novega sveta po Oktobrski revoluciji ni bilo na obzorju, ta se bo začel graditi šele v XXI. stoletju. Vse se je odvijalo leta 1917, zaradi globljih razlogov z daljnosežnejšimi cilji, kot jih lahko odpre komentar na medmrežju. Nujno potrebno izpostaviti je le, da sta med Oktobrsko revolucijo istočasno potekala dva procesa: socialno-razredna revolucija in umetniška revolucija. Toda: Proletarec je pred črnim kvadratom stal kot pred kompleksno formulo rojstva materije iz vakuuma. Ideološki aparat ni dopuščal kompleksnosti, konstrukcijske raznovrstnosti in suprematistične vznesenosti, ki se je rojevala na visokih šolah umetnosti, od Vitebska do Petrograda.

 

Sto let je minilo od revolucionarnega izbruha LEF-a, leve umetniške fronte, ki je bila poražena v enem desetletju. Poražena v celoti, do obisti, od razredne proletarske patologije. Poražena od tistih, ki so jim z vsem svojim bitjem omogočili, da so se lahko razredno emancipirali. Skladno s tem je sovjetska država z diktaturo proletariata vzpostavila vzvode, ki so onemogočili umetniško svobodo. Ideološka avantgarda je s pomočjo ideloškega aparata, oglaševanja in statistike prevarala samo sebe, ko je ubila umetniško avantgardo. Z militantno zvitostjo so boljševistični ideologi zahtevali od umetnikov, umetnic in umetnosti praktično uporabnost in ideološki kič, reklamarstvo. Temu pa umetniki niso hoteli ustreči. Tako se bom ob koncu komentarja - sicer menim, da bi bilo bolje, če bi se že na začetku - osredotočil na besedo p-o-r-a-z! Ob obletnici Oktobrske revolucije bom praznoval poraz!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
London po Londonu
6
22.03.2017 23:59
Natanko leto dni po terorističnih napadih v Bruslju se je zgodil nov incident v Londonu, ki bi utegnil prav tako imeti podobno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Vsi mi smo Američani
4
19.03.2017 11:59
Če napišem, da smo vsi američani, potem hočem reči, da je vse kar vsak dan delamo, mislimo ali oblačimo, na takšen ali drugačen ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Kapitalska patologija stolpnic: čim manj stroškov za čim več vsebin
3
19.03.2017 07:25
Vstopimo v sredico komentarjakarbrez uvoda, v svet stolpnic, v svet urbanih inovacij. To je tekst o njihovi lepoti in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Obletnice: Jože Pučnik in Nova revija
1
18.03.2017 15:13
Jože Pučnik je bil hkrati svobodoljuben in konservativen politik. V Novi reviji,pozneje pa v državni politiki si je prizadeval ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Milojka, prihaja Gorski zdravnik, čas je za zdravstveno reformo!
2
16.03.2017 00:57
Morda niste vedeli, toda danes popoldne pride v Ljubljano znameniti Gorski zdravnik, der Bergdoktor. V Mercator v Šiško, kjer bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nekaj preprostih dejstev o "državni pomoči" Cimosu
23
14.03.2017 22:59
Državna pomoč in Cimos je verjetno ena izmed najbolj pogostih besednih zvez zadnjihtednov. Ne mine dan, da ne bi vsaj nekajkrat ... Več.
Piše: Bine Kordež
Makedonski sod smodnika: vroča politična kuhinja, v katero se mešata Albanija in Kosovo
6
12.03.2017 22:00
Ker iz Makedonije prihajajo vedno bolj zaskrbljujoče informacije o politični krizi, ki je nedavne parlamentarne volitve nikakor ... Več.
Piše: Ivanka Dodovska
Če želiš igrati nogomet, začneš iskati nogometaše. Če želiš plesati, iščeš plesalke. Če želiš vojno, začneš iskati vojake.
11
12.03.2017 12:00
Naborništvo prikazujejo kot nekaj, s čimer bi fante rešili odvisnosti od računalnikov, jih prisilili, da bi se več gibali, bolj ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Katedrala socializma: neverjetna zgodba Ivane Tomljenović
0
11.03.2017 23:23
Še preden bom vstopil v današnji komentar, objavljam v uvodu neplačan oglas:Obiščite Zagreb, to elegantno evropsko prestolnico, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova Evropa po Versaillesu: tesno povezana sedmerica, okoli katere bo krožila revna periferija?
10
10.03.2017 23:59
Naš diplomatski komentator je pod drobnogled vzel sporočilo nedavnega srečanja štirih evropskih voditeljev v kraju, kjer so ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Moške kvote: Biti moški v današnji slovenski družbi je greh!
6
05.03.2017 11:55
Je naša družba moška? Ne, ženska je. V provokativnem romanu Podreditev Michela Houellebecqa - slovenski prevod je z nekaj zamude ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Prvih 100 let Bauhausa: Itten-Gropiusov paradoks
15
04.03.2017 23:59
Naportalu+z današnjim dnem začenjam s slavji ob stoletnici ustanovitve umetniške šoleBauhausiz leta 1919. Kmalu bo minilo sto ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Negotovi slovensko-evropski objem v grozeči senci nove železne zavese
9
03.03.2017 21:30
JunckerjevaBela knjigani prebudila posebne pozornosti pri slovenskih voditeljih. Morda ne verjamejo, da prihaja čas odločitev in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pismo Miru Cerarju bržkone ne bo ničesar spremenilo, toda določene stvari je pač treba napisati
17
01.03.2017 00:00
Spoštovani predsednik vlade, nikoli si nisem mislil, da bova kdaj tako komunicirala. Toda ker te drugače ne morem več doseči, se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Also sprach Ivan Lotrič, Tako je govoril Ivan Lotrič
1
26.02.2017 06:00
Današnji komentar je v celoti posvečenIvanu Lotriču, človeku, ki svojega glasu ni nikoli oddaljil od svojega govora, od smisla ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropska zavest in totalitarizem
15
25.02.2017 06:00
Tri različne resolucije pozivajo evropske države, naj vlagajo več naporov v preučevanje evropske zgodovine 20. stoletja. Torej v ... Več.
Piše: Keith Miles
Vizija 2050: ali se res samo po poti strankarstva lahko naredi korak k boljši demokraciji?
7
22.02.2017 23:25
Trump lahko besediči na konferenci za novinarje, se heca z mediji, jih ošteva in graja; enako lahko to počneta ali Janša ali ... Več.
Piše: Miha Burger
Zakaj sem javno podprl Gorana Klemenčiča in zakaj bi iz načelnih razlogov to storil še enkrat
32
22.02.2017 02:16
Kaj je za oblastno oligarhijo lepšega od takšne plehke opozicije, ki vedno skoči na prvo žogo, ni pa sposobna zaznati dejanskega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kako novi zdravstveni prispevek "popravlja" lani uvedeno davčno razbremenitev
13
21.02.2017 01:45
V lanskem letu so potekale dolgotrajne razprave, kako spremeniti dohodninsko lestvico. Z njo se je želelobolje nagradili ključne ... Več.
Piše: Bine Kordež
Hlastaš za zrakom, ker veš, da si na varnem
0
19.02.2017 14:24
Črni kvadrat, eden od osnovnih formativov suprematizma. Črna barva, ki ga določa, je zgrajena iz osnovnih barv, ki to niso. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Predsednik Židan je res amater: poslanec Han je tisti, ki biznisira in kadruje ustavne sodnike!
Uredništvo
Ogledov: 2.801
02/
Reševanje Cimosa ni le nacionalna katastrofa. Je bistveno več od tega. Je simptom strateške bebavosti in operativne nesposobnosti slovenske države.
Marko Golob
Ogledov: 2.033
03/
Slovenska vojska na tleh: sprenevedanje krivcev za katastrofo se mirno nadaljuje
Marko Novak
Ogledov: 1.685
04/
Nekaj preprostih dejstev o "državni pomoči" Cimosu
Bine Kordež
Ogledov: 1.585
05/
Milojka, prihaja Gorski zdravnik, čas je za zdravstveno reformo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.539
06/
Z lansko izgubo Kliničnega centra bi lahko pokrili 25.000 plač medicinskih sester!
Uredništvo
Ogledov: 1.328
07/
Sramota! Kako profesorsko vlado Mira Cerarja pred ustavnim sodiščem zlahka postavimo na laž!
Uredništvo
Ogledov: 1.220
08/
London po Londonu
Iztok Mirošič
Ogledov: 847
09/
Vsi mi smo Američani
Oskar Salobir
Ogledov: 887
10/
Za rešetkami Erdoganovega avtoritarnega režima ječi že okoli 200 turških novinarjev in urednikov
Ariana Ferfila
Ogledov: 860