Komentar

Ob stoletju Oktobrske revolucije bom praznoval poraz

Naj vam povem, da bom sam praznoval Oktobrsko revolucijo, praznoval bom sovjetski umetniški eksperiment. Nikoli pa ne bom pozabil črne morije in nasilne diktature proletarjata v imenu ideološke avantgarde. Sam nenehno analiziram neprecenljiv segment sovjetskega umetniškega eksperimenta. Toda nikoli ne pozabim: prve žrtve so bili revolucionarni umetniki. 

05.02.2017 01:45
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Lenin   proletariat   oktobrska revolucija   diktatura   1917

Sovjetska država je z diktaturo proletariata vzpostavila vzvode, ki so onemogočili umetniško svobodo. Ideološka avantgarda je s pomočjo ideloškega aparata, oglaševanja in statistike prevarala samo sebe, ko je ubila umetniško avantgardo.

Da lahko zmagaš, moraš biti proti nekomu, on pa mora biti proti tebi. Zmagovalec zmaga v tistem trenutku, ko izkaže svojo prevlado nad nasprotnikom. Zmagovalec zmaga takrat, ko postane njegova premoč več kot očitna in ko začne težiti k temu, da se razširi in uveljavi čez celotno skupnost, ta pa se poistoveti z zmago. Tako pravi Johan Huizinga. Zmaga se lahko razširi do neslutenih razsežnosti. Najbolj očitno, da je zmagovalec zmagal, je slavje po zmagi. To je trenutek, ko si zmagoviti dokončno pridobi moč ter posledično čast in slavo. Na zmagovalnem odru pridobi nadzor nad totaliteto. Slepilo zmage je tako intenzivno, da se lahko celo zgodi, da zmagovalec postane razsodnik v vseh smislih, od ekonomskih do obrednih. Favorizira svoj pogled na umetnost, glasbeni okus in podobno. Zmagovalec ne postane le mnenjski človek ampak človek - sodba. Toda zmaga je le temporalna prevlada, ki se uveljavi le do naslednje časovne ujme, ko zmagovalca ujame nov časovni interval, ko nastopi proti njemu nov čas. Tako je zmagovalec le sam sebi nevaren, najbolj pa seveda ogroža samega sebe. Tako pravim jaz.

 

Pomen zmage je v tem, da se s tistega, ki jo doseže, prenese na tiste, ki jih zmagovalec zastopa in jim s tem tudi pripada: bodisi naciji, bodisi korporaciji, bodisi partiji. Tako posledično lahko celotna nacija, korporacija in partija trgujejo z zmagoslavjem zmagovalca. V prvem koraku je zmagovalec občudovan, ko pa se skupina začne poistovetiti z zmagovalčevo identiteto, nastopi pohlep po trgovini. V prvem koraku je zmagovalčeva radost upravičena, ker se zmaga utemljuje v njegovih ali njenih idealih in naporih. V drugem koraku pa začnejo vsi na različnih ravneh izkoriščati zmagovalčev primat.

 

Kako zmagovalec zmaga? Najbolj tako, da z zmago trguje v vse smeri, mnogokrat pa se zgodi, da ko ga okitijo z priznanji, nagradami, častmi in ga nagradijo s častnimi doktorati, finančnimi priznanji in produkti, postane ves njegov napor usmerjen le v profit. Zamegli se mu kritični um! Zmagoslavni procesi ga razčlovečijo, postane bitje sramotnih dejanj! Na tem mestu nastopi današnji komentar z naslovom Kako zmagovalec zmaga, kako zmaga revolucija?.

 

Kako zmaga revolucija, verzija I.:

 

Tako, da ukine vse obstoječe odnose in se upelje v vse ravni človeškega bivanja in delovanja, predvsem v sekularna obredja in nove oblike. Vse staro, ampak čisto vse! se mora ukiniti, spremeniti in porušiti, novemu pa omogočiti, da začne svoj čas šteti na novo! Tako dobimo novo civilizacijo, zgrajeno na popolnoma novih temeljih. Šele na tak način dobimo nove oblike. Takšne, kot jih še nikoli ni bilo: dobimo čas po novem štetju!

 

Kako zmaga revolucija, verzija II.:

 

Tako, da se v vse strukture človeštva namestijo zastopniki revolucije in s pomočjo njih spreminjamo vse obstoječe. Postopoma se s prevzemanjem mimikrije novega začnejo spreminjati tudi stare strukture. Toda te se lahko spreminjajo le generacijsko, s pomočjo prilagajanja.

 

Dve nasprotji Oktobrske revolucije:

 

Velika sovjetska revolucija je bila zgodovinski dosežek najvišje stopnje.

 

 

Velika sovjetska revolucija je bila masovno zločinsko podjetje.

 

Obe navedbi držita, toda neizpodbitno dejstvo je, da so sovjetski vojaki osvobodili koncentracijsko taborišče Auschwitz. In spet - kaj pa Arhepelag Gulag? Stoletnica Oktobrske revolucije bo in že je razpeta med sakraliziranjem in demoniziranjem zmagovalca. Moja perspektiva je v odonosu do Oktobrske revolucije selektivna in nikakor ni vseobsegajoča. Naj vam povem, da bom sam praznoval Oktobrsko revolucijo, praznoval bom sovjetski umetniški eksperiment. Nikoli pa ne bom pozabil črne morije in nasilne diktature proletarjata v imenu ideološke avantgarde. Sam nenehno analiziram neprecenljiv segment sovjetskega umetniškega eksperimenta. Toda nikoli ne pozabim: prve žrtve so bili revolucionarni umetniki. Tako in nič drugače! Majakovski je želel na višku svojih umetniških moči napisati knjigo z naslovom Univerzalni odgovor! Ni je napisal, oziroma, napisala jo je smrt; storil je samomor.

 

 

 

Kontekst, kontekst, kontestacija.

 

Za Majakovskega in LEF (umetniška leva fronta) je bilo že takoj po revoluciji nesprejemljivo, da revolucionarna ideološka avantgarda gradi sistematično idolatrijo in mitomanstvo s pomočjo ideološkega aparata. Lefovci so pisali veliki DA za nove koncepte življenja! Lefovci so pisali za nove umetniške formate veliki DA! Toda veliki NE so iztrelili proti zamenjavi religioznih svetnikov za ideološke svetnike. Lefovci so bili po Leninovi smrti proti njegovi sakralizaciji, istočasno pa neusmiljeno podpirali z velikim DA Leninove rešitve za socialno varnost, v svoji poezijo so opevali brezplačna stanovanja. Glorificirali so brezplačno zdravstvo. Vse to z velikim DA!

 

 

Kako zmaga revolucija?

 

Boljševiki so se na čelu z Leninom odločili, da ne bodo podrli starih opernih in baletnih hiš. Odločili so se, da ne bodo skrivali velikih umetniških del preteklosti v trezorjih. Lenin je vpil na ingenioznega sovjetskega ljudskega komisarja, zadolženga za kulturo in izobraževanje, Anatolija Vasiljeviča Lunačarskega: "Proletarcem ne smemo onemogočiti, da se v svojem življenju srečajo z mojstrovinami preteklosti. To bi bil zločin. Vsak proletarec se mora srečati z Dostojevskim in Tolostojem."

 

Naj tekst ne izveni kot anti-dostojevska ali anti-tolstojanska agitka v korist Lefovcev. Naj vas spomnim in ponovim, kje je konflikt. Ali:

 

a.) porušiti vse in začeti vse znova ali

 

b.) zadržati dobro staro v imenu bodočnosti.

 

Boljševiki so se odločili za b.) verzijo.

 

Zgodovinski zaznamek: Anatolij Vasiljevič Lunačarski je v Petrogradu organiziral praznovanje ob prvi obletnici zmage revolucije: "Tako sem dneve in dneve iskal rešitev za praznovanje zmage. Vzore sem iskal v francoski revoluciji. Odločil sem se, da bomo združili proletarske in kmečke zbore skupaj s sinfoničnim orkestrom. Predlagal sem jim Mozartov Rekviem. In tako se je tudi zgodilo. Več desettisočglava množica se je zbrala v pretresljivi tišini. Stali so okrog lesenega odra, en ob drugem, in ko je začel Rekviem valoviti med množico, je v prvi vrsti še ne dvajsetletni mladenič pokleknil in celoten Rekviem poslušal kleče. To je bila zmaga Mozarta in umetnosti."

 

Tako so praznovali prvo obletnico Oktobrske revolucije! Agit-prop: Proti neznanstvenim revizijam!

 

Novega sveta po Oktobrski revoluciji ni bilo na obzorju, ta se bo začel graditi šele v XXI. stoletju. Vse se je odvijalo leta 1917, zaradi globljih razlogov z daljnosežnejšimi cilji, kot jih lahko odpre komentar na medmrežju. Nujno potrebno izpostaviti je le, da sta med Oktobrsko revolucijo istočasno potekala dva procesa: socialno-razredna revolucija in umetniška revolucija. Toda: Proletarec je pred črnim kvadratom stal kot pred kompleksno formulo rojstva materije iz vakuuma. Ideološki aparat ni dopuščal kompleksnosti, konstrukcijske raznovrstnosti in suprematistične vznesenosti, ki se je rojevala na visokih šolah umetnosti, od Vitebska do Petrograda.

 

Sto let je minilo od revolucionarnega izbruha LEF-a, leve umetniške fronte, ki je bila poražena v enem desetletju. Poražena v celoti, do obisti, od razredne proletarske patologije. Poražena od tistih, ki so jim z vsem svojim bitjem omogočili, da so se lahko razredno emancipirali. Skladno s tem je sovjetska država z diktaturo proletariata vzpostavila vzvode, ki so onemogočili umetniško svobodo. Ideološka avantgarda je s pomočjo ideloškega aparata, oglaševanja in statistike prevarala samo sebe, ko je ubila umetniško avantgardo. Z militantno zvitostjo so boljševistični ideologi zahtevali od umetnikov, umetnic in umetnosti praktično uporabnost in ideološki kič, reklamarstvo. Temu pa umetniki niso hoteli ustreči. Tako se bom ob koncu komentarja - sicer menim, da bi bilo bolje, če bi se že na začetku - osredotočil na besedo p-o-r-a-z! Ob obletnici Oktobrske revolucije bom praznoval poraz!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Davčni strokovnjak Ivan Simič odgovarja novinarskim asom Suzani Rankov, Vesni Vuković, Primožu Cirmanu in Tomažu Modicu
9
27.06.2017 22:59
Objavljamo tretji prispevek v polemiki, ki jo minuli teden sprožil članek Ivana Simiča o iznajdljivem davčnem poslovanju ... Več.
Piše: Ivan Simič
Ob 26. obletnici druge Živalske farme
21
26.06.2017 22:43
Vsem bralkam in bralcem, državljankam in državljanom ter davkoplačevalkam in davkoplačevalcem, ki jim je svobodna in ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
France Bučar je nasprotoval arbitraži tudi zato, ker ni zaupal Borutu Pahorju
15
25.06.2017 23:01
Dr. France Bučar, moj predhodnik na mestu predsednika Slovenskega panevropskega gibanja (SPG), je bil velik nasprotnik ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Hommage Miletu Korunu, mojstru, ki v umetnosti zastopa nič
1
25.06.2017 05:08
Danes lahko pogojno že govorimo o zaključenem režijskem opusu modernista Mileta Koruna, navkljub njegovemu nadvse impresivnem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moja arbitraža: Kako sem kot dobri samaritan leto za letom polnil hrvaški proračun
16
23.06.2017 18:30
Ali je za povprečnega Slovenca res samoumevno, da poleti dopustuje na Hrvaškem? Kaj to v resnici pomeni o našem nacionalnem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Gay is ok!" ali razmislek o tem, kako so mediji poročali o smrti Rudolpha Moshammerja in Gašperja Tiča
23
21.06.2017 19:20
Ko razmišljam o nenavadni hipokriziji mnogih slovenskih medijev in njihovih kreatorjev, ki glede nasilne smrti igralca Gašperja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Žilne opornice in žilavi uporniki v socialistični Sloveniji
8
19.06.2017 19:15
Zgodba z žilnimi opornicami se vleče kot jara kača. Ne zato, ker bi bila zapletena. Pač pa zato, ker v tem eklatantnem primeru ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Izolacija Katarja je le vrh precej večje in globalne strategije velesil
10
19.06.2017 00:25
Malokateri politik na svetu je resnično razumel posledice izolacije Katarja s strani Savdske Arabije ter ostalih sunitskih držav ... Več.
Piše: Laris Gaiser
In memoriam: Kako se spominjam Helmuta Kohla
0
18.06.2017 11:00
Ob smrti dolgoletnega nemškega kanclerja, arhitekta nemške združitve in tesnega zagovornika francosko-nemške sprave Helmuta ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kuratorji branijo umetnost pred barbarizmi vseh vrst
6
17.06.2017 21:28
Današnji komentar se mi je prelomilna dvoje.Omahnili semv gledališkijašek gledališkedramaturgije. Vse preveč je v meni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako bi rada Milojka Kolar Celarc prelisičila vesoljno Slovenijo, da bi se izognila svojemu odstopu
3
16.06.2017 20:30
Kaj se skriva v ozadju na prvi pogled nedologične zahteve ministrice za zdravje po odstopu generalnega in strokovne direktorice ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O "exitih": Bolj kot v Evropo in na Zahod nas vleče na Vzhod in v preteklost
1
16.06.2017 18:26
Glede prihodnosti Evropske unije in Slovenije obstajata dve bistveni vprašanji, in sicer, (1)ali je Evropska unija primerno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Spomeniki mrtvim so na Slovenskem del ideološke polarizacije živih
7
14.06.2017 21:07
Naš britanski komentator se je tokrat ustavil ob dilemi, ki vsake toliko razburka javno mnenje. Žal skoraj vedno v ideološkem ... Več.
Piše: Keith Miles
Regionalni kaos na Bližnjem vzhodu: nemirna dediščina in sedanji premiki
4
13.06.2017 20:47
Ko govorimo o današnjem Bližnjem vzhodu - glavnih konceptih njegovih delitev in meja, moramo najprej analizirati njegove ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Slovenija in gospodarska rast: Ali se naše gospodarstvo res pregreva?
7
11.06.2017 23:00
Izvoz ostaja še naprej največji generator gospodarske rasti Slovenije, pri čemer je zadnje leto pričela močneje naraščati tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Johannes Keppler je moral sanjati Luno, da je sploh lahko govoril resnico o znanosti
1
10.06.2017 22:59
Na mednarodnem simpoziju Zemlja brez ljudi, II. se te dni v galerijiKapelicav Ljubljani vrstijo na ultimativnih panelih vrhunski ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Iranska pralnica: Vaša banka, vaši pastirji in njihove milijarde
8
09.06.2017 10:59
Kaj je bančni rop v primerjavi z njeno ustanovitvijo, pravi misel. In kaj je nekaj tisoč evrov v primerjavi z milijardo! Kajti ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Ko tudi referendumi niso rešitev, je skrajni čas za aktivno državljanstvo
4
08.06.2017 21:47
Da se naredi, kar je prav, je vedno pravi čas , je nekoč zapisal Martin Luther King Jr.To, da soodločaš o javni zadevi ali ... Več.
Piše: Miha Burger
Cerarjeva vlada ima vsaj kar se športa tiče nov slogan: Piva in iger!
7
05.06.2017 22:52
V teh dneh so poslanci koalicije precej nekritično, kot je to v tem mandatu sicer v navadi, potrdili spremembe Zakona o športu. ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Kemis in Slovenci: V odpadkih je denar, če pa vam dovolijo goljufati, je denarja veliko
7
04.06.2017 20:00
Naš občasni sodelavec, ki je strokovnjak na področju okoljske znanosti in je iz Slovenije že pred leti emigriral v Veliko ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Gay is ok!" ali razmislek o tem, kako so mediji poročali o smrti Rudolpha Moshammerja in Gašperja Tiča
Dejan Steinbuch
Ogledov: 9.621
02/
Iznajdljivo davčno poslovanje novinarskih asov Suzane Rankov, Vesne Vuković, Primoža Cirmana in Tomaža Modica
Ivan Simič
Ogledov: 4.368
03/
Ob 26. obletnici druge Živalske farme
Blaž Mrevlje
Ogledov: 4.079
04/
Moja arbitraža: Kako sem kot dobri samaritan leto za letom polnil hrvaški proračun
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.529
05/
France Bučar je nasprotoval arbitraži tudi zato, ker ni zaupal Borutu Pahorju
Laris Gaiser
Ogledov: 2.821
06/
Davčni strokovnjak Ivan Simič odgovarja novinarskim asom Suzani Rankov, Vesni Vuković, Primožu Cirmanu in Tomažu Modicu
Ivan Simič
Ogledov: 2.323
07/
Izolacija Katarja je le vrh precej večje in globalne strategije velesil
Laris Gaiser
Ogledov: 2.376
08/
Žilne opornice in žilavi uporniki v socialistični Sloveniji
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.378
09/
Pravica do popravka: "Iznajdljivo davčno poslovanje novinarskih asov Suzane Rankov, Vesne Vuković, Primoža Cirmana in Tomaža Modica"
Uredništvo
Ogledov: 1.286
10/
Kako zanikrno se je Cerarjeva vlada lotila postopka imenovanja direktorja Agencije za varstvo konkurence!
Aljoša Pečan
Ogledov: 969