Komentar

Slovenija med dvema ognjema: zaničevanje Amerike in slepa vdanost Rusiji

Razkroj Evropske unije, ki se je začel z razpadom schengenske zunanje meje, se lahko konča tudi z njenim razpadom, opozarja nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel. Novi ameriški predsednik, stari znanec v Kremlju ter nepredvidljive volitve v Franciji, Nemčiji in še kje, predstavljajo visoko tveganje za prihodnost Evrope. Ob tem ne smemo pozabiti niti na "novejši razred" v Ljubljani, kot profesor Rupel parafrazira Milovana Đilasa, ki vodi vsak dan bolj očitno prorusko zunanjo politiko.

07.02.2017 20:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   EU   ZDA   washingtonska depeša   Amerika   Rusija   Slovenija   Djilas   novi razred

Foto: arhiv Portala PLUS

Američani o Evropejcih pravijo, da so razvajeni, "venerični", nepripravljeni za žrtve in tveganja, predvsem pa da imajo neprimerne voditelje, ki jih izbirajo strankarske centrale, ne pa ljudje.

Deset let nazaj, natančneje v božičnem času leta 2007, na predvečer slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije je imel politični direktor slovenskega Ministrstva za zunanje zadeve Mitja Drobnič v Washingtonu pogovore z ameriškimi kolegi, o čemer je nato poročal v znani washingtonski depeši. Direktorju Drobniču in slovenskemu veleposlaniku Samuelu Žbogarju oz. slovenski vladi so Američani nič hudega sluteč in dobronamerno predlagali, naj prvi priznamo neodvisnost nove države Kosovo. Zaupni dokument se je po kanalih, ki jih je slovenski levičarski establišment zaščitil s pomočjo informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar (in jih ščiti še danes), 25. januarja 2008 pojavil v srbskih medijih in v ljubljanskem Dnevniku. Nato so jezni Beograjčani (17. februarja, na dan, ko je Kosovo razglasilo neodvisnost) razdejali slovensko veleposlaništvo v Beogradu. Zaščitenih in do danes javnosti neznanih avtorjev nevarne objave seveda ni zanimalo priznanje Kosova, za katero smo si v Bruslju močno prizadevali. Ljubljanski "novejši razred"- s katerim so mišljeni nasledniki jugoslovanskega "novega razreda", ki ga je pred pol stoletja opisoval Milovan Đilas - je nameraval "razgaliti" pogubno pro-ameriško usmeritev slovenske politike. Dokazali naj bi, pa naj stane, kar hoče, da Ljubljana slepo uboga Washington. Začelo se je obdobje približevanja Rusiji. Morda ni odveč zapisati, da so bili vsi, ki so prispevali k razširjanju washingtonske depeše (in k ščuvanju zoper slovensko "vdanost" Washingtonu) nagrajeni, večinoma z dobro plačanimi službami v evropski diplomaciji.

 

Konec lanskega leta je Judy Dempsey, znana novinarka in sodelavka bruseljskega raziskovalnega inštituta Carnegie Europe v članku Europe in 2016 and Beyond (vir) zapisala usodni stavek: "Trump kaže malo zanimanja za tisto, kar je držalo skupaj Zahod: namreč čezatlantske odnose." Nekaj dni nazaj (31. januarja 2017) pa je v izjavi Carnegie Europe objavila: "Ameriški predsednik Donald Trump in ruski predsednik Vladimir Putin imata skupnih več stvari, vse pa spodkopavajo enotnost in vrednote Evropske unije."

 

V zvezi s povedanim se zastavljajo tri ključna vprašanja:

 

•     kaj je v resnici držalo skupaj oz. kaj dejansko drži skupaj Zahod?

•     kakšna usoda čaka Evropo, katere vzhodni del so leta 1991 zapustili Rusi, zdaj pa (in to v celoti) še Američani?

•     kakšna je pravzaprav zunanjepolitična usmeritev Slovenije?

 

 

Torej kaj bo z Evropo, ki - zanimivo, potem, ko ji je leta 2008 nehala predsedovati Slovenija - doživlja poraze od finančne, migrantske in britanske krize do zunanjepolitične šibkosti, če ne nepomembnosti (v ruskih in ameriških očeh)? Evropsko vezivo so nekoč predstavljali krščanstvo, socializem, liberalna demokracija ... Kot pravi Dempseyeva, jo je povezovalo prijateljstvo z Ameriko. To seveda velja za čas po drugi svetovni vojni. Ameriško prijateljstvo je poleg Marshallovega programa vsebovalo tudi NATO in navsezadnje Evropsko unijo. Pravzaprav so Američani največ prispevali k povezovanju evropskih narodov, kar dokazuje tudi sočasna širitev Evropske unije in NATO leta 2004. Američani zadnja leta žal vse bolj dvomijo o svojih evropskih naložbah, o Evropejcih pa pravijo, da so razvajeni, "venerični", nepripravljeni za žrtve in tveganja, predvsem pa da imajo neprimerne voditelje, ki jih izbirajo strankarske centrale, ne pa ljudje.

 

Denimo, da je Evropska unija ostala sama, brez zahodnih in vzhodnih botrov? Denimo, da se tako osamljena sooči tudi z razdvojenostjo, ki jo po eni strani kaže izstop Velike Britanije, po drugi strani pa različna protievropska gibanja in stranke v Franciji, na Nizozemskem, v Italiji? Pisec teh vrstic ni prepričan v protievropski značaj nekdanjih komunističnih držav (Madžarska, Poljska, Češka ...), saj so bolj kot do Amerike zadržane do Putinove politike. V spominu teh držav še vedno nastopata železna zavesa in berlinski zid.

 

Morda se še premalo zavedamo britanske osamosvojitve, ki bi jo mirne duše lahko primerjali z izstopom Rusije iz Sovjetske zveze. Opozorila ameriškega predsednika pa so alarmantna. Če ne bodo predramila komisarjev in drugih funkcionarjev, ki jim "podplat je koža čez in čez postala", in so postali tako neobčutljivi, da lahko hodijo po žerjavici, se bo razkroj, ki se je začel z razpadom schengenske zunanje meje, končal z razpadom Evropske unije in z navalom z Vzhoda, tudi iz Rusije. Rešitev je v novi ureditvi Evropske unije, ki si mora priti na jasno pri najmanj treh vprašanjih: ali je pripravljena poleg nacionalnih gojiti v šolah in predvsem v medijih tudi evropsko identiteto; ali je sposobna zavarovati svoje zunanje meje z evropsko vojsko in evropsko policijo, s čimer bi glavno evropsko vezivo postala varnost; in ali je sposobna izbrati svoje voditelje (npr. evropskega predsednika) na splošnih volitvah??

 

Ob vsem tem je za Slovenijo zaskrbljujoča aktualna brezbrižna, zaničljiva in celo žaljiva politika do Združenih držav Amerike, še bolj pa naraščajoči vdanost in ubogljivost do Rusije. Slovenski novejši razred je pozabil ali celo potlačil leto 2001, ko sta se v Sloveniji srečala Bush in Putin.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
12
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
25
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
12
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5.705
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.572
03/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 2.848
04/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.410
05/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 2.045
06/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.556
07/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.600
08/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.501
09/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.480
10/
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
Bine Kordež
Ogledov: 1.332