Komentar

Franc Jožef in drugi tir

Vsekakor je investicija v drugi tir železnice med Divačo in Koprom za Slovenijo strateški projekt. Za takšne pomembne projekte, ki vplivajo na narodno gospodarstvo še desetletja, pa sta potrebna pogum in sposobnost sprejemanja odločitev odgovornih. Problem, s katerim se soočamo danes, je ta, da si v Sloveniji takšnega bremena dejansko nihče ne upa prevzeti. Franc Jožef je imel k sreči manj tovrstnih zadržkov. Če bi jih cesar imel, potem Južne železnice ne bi dobili že pred 160. leti...

09.02.2017 02:03
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   drugi tir   Luka Koper   Slovenija   Madžarska   Franc Jožef

Foto: arhiv Portala PLUS

Minister Gašperšič navaja, kako ima Madžarska interes za transportno oskrbo preko Luke Koper – da, vsekakor ga ima, toda samo v primeru, če bo ta hitrejša in cenejša kot iz Reke, Trsta ali Hamburga.

Ob vseh milijardah naložb imamo v Sloveniji vedno kak projekt, ki je v osrčju zanimanja javnosti, je praviloma sporen in na katerega se vsi spoznajo. Pred leti je bila to gradnja avtocest, že dolga leta nas spremlja TEŠ, drugi tir pa je in bo verjetno še večja in dolgotrajnejša saga. Zanimivo, da smo vsaj polovico tega zneska v zadnjih letih vložili v posodobitev železnic v vzhodnem delu Slovenije, pa se s tem sploh ni nihče obremenjeval. Nikjer na primer nismo zasledili ekonomskega izračuna upravičenosti naložbe v posodobitev proge Pragersko – Hodoš (bil bi negativen), o drugem tiru pa vsak Slovenec razpravlja o dolžini predorov, donosnosti naložbe in zadolževanju zanjo. Glede na vso odmevnost projekta, je težko napisati še kaj novega, a vseeno bi izpostavil predvsem dva ključna poudarka celotne naložbe, ki sta mogoče preveč zanemarjena.

 

Tisto, ker je pri celi zgodbi ključno, je pomen dejavnosti Luke Koper oziroma tega pristanišča za celotno slovensko ekonomijo. Družba Luka Koper in njeni zaposleni so pravzaprav samo del celotnega transportnega procesa, ki teče od ladij v pristanišču Koper do meje na Šentilju ali Jesenicah (in v obratni smeri). Na pretovor blaga v Kopru je po oceni vezano pet ali tudi večkratno število ljudi poleg neposredno zaposlenih v Luki, od vseh servisnih storitev za Luko, do železnice, špediterjev, avtoprevoznikov ter vseh angažiranih za njihovo servisiranje (seveda tudi zavarovalnice in banke). Skupna dodana vrednost vseh naštetih družb s transportno potjo mogoče dosega celo 400 milijonov evrov (v Luki Koper bi vsekakor znali zbrati celotni zaslužek vseh družb preko slovenskega ozemlja). In to je kvalitetna dodana vrednost, ki omogoča plačevanje zaposlenih v višini dva, tri ali tudi štiri tisoč evrov (povprečni strošek dela v Luki Koper dosega 4.000 evrov mesečno na zaposlenega!), in ta dodana vrednost je v veliki meri ustvarjena na tujih trgih.

 

 

Za delovna mesta gre

 

Vsak milijon ton blaga pretovorjenega v Luki torej prinese delo vsaj 150 solidno plačanim ljudem, najmanj 15 milijonov dodane vrednosti in lep dobiček vključenim družbam. Številke o pretovoru v severnoevropskih pristaniščih vsekakor kažejo, da ima Luka Koper potencial, da v desetih, dvajsetih letih vsaj podvoji obseg pretovora. Vse to kaže kakšne so možnosti in kako so veliki učinki dodatnega posla v Luki, zaradi česar bi morali storiti vse, da se obseg poslovanja še naprej in hitro povečuje. In namesto, da se prepiramo o lobijih in zaslužkih teh ali onih, mora biti interes države, da Luki zagotovi pogoje, da te cilje izpolni in s tem omogoči posel vsem v verigi in dodano vrednost državi. Seveda je čevelj Alpine priznan v svetu, a če z njegovo prodajo lahko iztržimo samo 10 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega, potem raje zagotovimo odprtje novih delovnih mest povezanih s pretovorom, kjer je možno zaslužiti 50 in tudi 100 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Tu je vloga države, da zazna priložnosti in primerjalne prednosti in se aktivnosti usmeri v takšne dejavnosti (namesto, da jokamo za izgubljenimi delovnimi mesti v Muri, Peku ali Alpini, čeprav so tudi tu priložnosti za zaslužek – a ne v šivanju podplatov).

 

 

(Ne)donosnost državnih naložb

 

Drug ključni vidik pa je donosnost naložbe v drugi tir, kjer se večina komentatorjev postavlja na stališče, da ne smemo podpirati nedonosne državne naložbe. Dejstvo je, da uporabnina za 30 km proge do Divače ne zagotavlja donosnosti te naložbe. Vendar pa se pri tem praviloma zanemarja, da ta naložba predstavlja premostitev ozkega grla na celotnem železniškem koridorju od Kopra do Jesenic oziroma Šentilja. Da ne smemo gledati donosnosti samo tega kratkega odseka, temveč donosnost celotnega železniškega sistema, ki bo lahko potem podvojil obseg dozdajšnjega prevoza blaga iz ali v Luko (tovor iz Luke predstavlja verjetno več kot polovico vsega tovornega transporta na Slovenskih železnicah – na žalost tudi tega podatka nikoli ne slišimo, pa je ključen v celotni zgodbi!). Zaradi tega je tudi nesmiselno iskati privatnega investitorja samo za ta odsek, temveč mora država upoštevati učinke vseh njenih naložb v železniško infrastrukturo.

 

T.i. južna železnica je Slovenijo povezala z Dunajem in Trstom pred več kot 150. leti.

 

 

Država bi torej morala storiti vse, da omogoči (in obveže) Luko za hitro rast, ker to prinaša izjemne učinke za narodno gospodarstvo, kvalitetne zaposlitve in zaslužke. To pa zajema tudi naložbo v drugi tir kot ozko grlo celotnega transportnega procesa od ladje do avstrijske ali madžarske meje. Naložba v to ozko grlo sama kot takšna vsekakor ni donosna, temveč samo v sklopu celotnega železniškega omrežja. Zato je neracionalno iskanje privatnega investitorja v to naložbo, še manj pa plačilo nadomestila za vložek v neki drugi, nepregledni obliki (v obliki nekih vezanih poslov).

 

 

Ljubezen za 200 milijonov

 

Minister Gašperšič navaja, kako ima Madžarska interes za oskrbo preko Luke Koper – vsekakor, a le če je hitrejša in cenejša kot iz Reke, Trsta ali Hamburga. In zanjo bodo plačali ustrezno ceno prevoza. Vložek v neko naložbo v Sloveniji pa je tudi za njih lahko zanimiv samo zaradi donosa. In če je za njih, potem je verjetno tudi Slovenijo (posebej upoštevaje vse zgoraj navedene makroekonomske učinke za našo državo). Tudi Madžari bi se morali za to naložbo zadolžiti in tudi izdatke njihovega proračuna verjetno pregleduje računsko sodišče. Vsekakor dodatnih 200 milijonov za Slovenijo ne sme biti nič večja obremenitev kot za Madžarsko in nobene potrebe ni, da bi jim zato dajali neke dodatne ugodnosti. Te vsekakor pričakujejo, saj iz ljubezni do naše države, kakih naložb ne bodo delali.

 

Za zgornje navedbe menim, da kar držijo in da so pri vsej zadevi ključnega pomena – ne komentiram pa vloge lobijev, zaslužkarjev pri gradnji, merjenja politične moči, upravičenosti visokih plač in podobnih tem, ki so najljubša tema večine komentarjev. Pri strateških projektih, projektih za sto in več let, je pač potreben pogum in odločitev odgovornih ljudi – tega bremena pa si danes pač nihče ne upa prevzeti. Franc Jožef je imel k sreči manj tovrstnih zadržkov.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Zaničuj ideologe, nacionaliste in rasiste. Vedno!
1
04.12.2021 21:00
Ukrajinsko-rusko-beloruska umetniška avantgarda je dobila svojo prvo teoretično knjigo že leta 1933. Izšla je v tedanjem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kurz nas gleda, Slovenci smo daleč preveč popustljivi, ko gre za naše politike in njihove zlorabe!
27
02.12.2021 22:15
Domnevno kupovanje pristranskega medijskega poročanje in javnomnenjskih anket z davkoplačevalskim denarjem, kot papagajsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Will the Taliban curb drug trade, the economic backbone of Afghanistan?
13
01.12.2021 20:30
The Taliban involvement in drug trade was never a secret, however its dimension was never completely understood. Though they ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O socrealizmu in katarzi: Nekaj desetletij v zgodovini norosti človeštva ne pomeni nič
20
29.11.2021 20:30
Vse življenje trdim, da je osnova tega sovraštva in zločinanevoščljivost. TudiKajnse je pokesal. Ah, da, trume ideologov se ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
17
28.11.2021 21:00
O novi različici seva SARS-Cov-2, ki so jo prvič odkrili 9. novembra v Južni Afriki, vemo še zelo malo. Svetovna zdravstvena ... Več.
Piše: Milan Krek
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
8
28.11.2021 11:00
Prodor Elizabeth Holmes med smetano v Silicijevi dolini je bil bleščav v vseh ozirih in ni brez razloga spominjal na zvezdniški ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Tri vprašanja za ministrstvi moči in sile ali zakaj je gradnja NUK II in Digitalne nacionalne knjižnice nujna
9
27.11.2021 21:30
Za gradnjo NUK II smo vsi! Tako eni kot drugi, tako levi kot desni. Vsi vmes in mi anarhisti. Zakaj se zakonodajalci ne držijo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
8
26.11.2021 21:00
Valerio Fabbri ni le italijanski novinar, ki živi in dela v Ljubljani, ampak je tudi tisti Rimljan, ki se je preselil v ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
18
25.11.2021 22:00
Volitve v Državni zbor se približujejo, kar se pozna v vse večji medijski histeriji, ki pa žal dodatno potencira preživeto ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
15
24.11.2021 23:59
Ali je Slovenija že dovolj zrela za t.i. veliko koalicijo, bo osrednje vprašanje, s katerim se bosta soočili slovenska politika ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
16
23.11.2021 23:32
Prestopili smo mejo. Stanje je obupno in minister za zdravje kliče na pomoč vsakega, ki bi lahko pomagal. Iščemo tudi kadrovsko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kot Romeo in Julija: Tragedija zamenjav dolgoletnih direktorjev državnih podjetij
16
21.11.2021 22:11
Bitka direktorjev državnih podjetij za ohranitev njihovih položajev me spominja na ljubezensko tragedijo Romeo in Julija. V svoj ... Več.
Piše: Ivan Simič
Hermann Nitsch v muzeju religij sredi poblaznelih relikvij
6
20.11.2021 21:30
Ravno Hermann Nitsch je študijski primer, v katerem vidimo, da ne obstaja dobra ali slaba umetnost, temveč umetnost, ki je blizu ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Nihče vam ne bo odgovoril, kam je šel dobiček od prodaje elektrike, tega ne boste nikoli izvedeli ..."
10
19.11.2021 20:58
Demokracija je, dobiti jasen odgovor na preprosto vprašanje 'Kam je šel dobiček od prodaje elektrike?' In demokracija je, ne se ... Več.
Piše: Miha Burger
KPK odgovarja Milanu Kreku: Izredne razmere ne morejo biti izgovor za odstopanje od načel javnega naročanja!
6
18.11.2021 19:00
Na portalu+ je bil 16. 11. 2021 objavljen komentar Milana Kreka z naslovom Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenija povabljena na decembrski Vrh za demokracijo, Madžarska edina članica EU brez vabila
10
17.11.2021 21:22
Po nedavnem podnebnem vrhu na Škotskem, ki se je na žalost predvidljivo končal bolj z neuspehom kot uspehom, nas do konca leta ... Več.
Piše: Božo Cerar
Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, naših in vaših. To je preprosta logika narave, ki ni politično obarvana, ampak sloni na Darwinovih predpostavkah!
17
16.11.2021 20:11
Zdravniki se moramo boriti za zdravje in življenje in ne za smrt; pri nas mora biti življenje ljudi pred politično opredlitvijo ... Več.
Piše: Milan Krek
Po koncu svetovnega podnebnega vrha v Glasgowu: Načrt B ne obstaja!
11
14.11.2021 22:59
Donald J. Johnston je nekdanji generalni sekretar Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in večkratni minister ... Več.
Piše: Donald J. Johnston
Skupaj naprej! Z lažno solidarnostjo in pogrebom etike bomo hitreje na cilju!
14
14.11.2021 11:00
V oddaji Skupaj naprej! niste izvedeli, da so Danci, Švedi, Švicarji, Nemci ali po novem tudi Avstralci, ki sicer doživljajo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Leonid Šejka: Največja premetenost Satana je v tem, da nas je prepričal, da ne obstaja
8
13.11.2021 19:00
Zbolel sem za covidom, seveda sem bil pred tem cepljen. Kot večina, dvakrat. Menim, da je ravno cepljenje pomemben dejavnik, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.751
02/
Kurz nas gleda, Slovenci smo daleč preveč popustljivi, ko gre za naše politike in njihove zlorabe!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.487
03/
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
Bojan Dobovšek
Ogledov: 1.571
04/
O socrealizmu in katarzi: Nekaj desetletij v zgodovini norosti človeštva ne pomeni nič
Pavle Okorn
Ogledov: 1.532
05/
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
Simona Rebolj
Ogledov: 1.587
06/
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
Milan Krek
Ogledov: 1.250
07/
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
Uredništvo
Ogledov: 974
08/
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
Milan Krek
Ogledov: 2.222
09/
Will the Taliban curb drug trade, the economic backbone of Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 904
10/
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.027