Komentar

Franc Jožef in drugi tir

Vsekakor je investicija v drugi tir železnice med Divačo in Koprom za Slovenijo strateški projekt. Za takšne pomembne projekte, ki vplivajo na narodno gospodarstvo še desetletja, pa sta potrebna pogum in sposobnost sprejemanja odločitev odgovornih. Problem, s katerim se soočamo danes, je ta, da si v Sloveniji takšnega bremena dejansko nihče ne upa prevzeti. Franc Jožef je imel k sreči manj tovrstnih zadržkov. Če bi jih cesar imel, potem Južne železnice ne bi dobili že pred 160. leti...

09.02.2017 02:03
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   drugi tir   Luka Koper   Slovenija   Madžarska   Franc Jožef

Foto: arhiv Portala PLUS

Minister Gašperšič navaja, kako ima Madžarska interes za transportno oskrbo preko Luke Koper – da, vsekakor ga ima, toda samo v primeru, če bo ta hitrejša in cenejša kot iz Reke, Trsta ali Hamburga.

Ob vseh milijardah naložb imamo v Sloveniji vedno kak projekt, ki je v osrčju zanimanja javnosti, je praviloma sporen in na katerega se vsi spoznajo. Pred leti je bila to gradnja avtocest, že dolga leta nas spremlja TEŠ, drugi tir pa je in bo verjetno še večja in dolgotrajnejša saga. Zanimivo, da smo vsaj polovico tega zneska v zadnjih letih vložili v posodobitev železnic v vzhodnem delu Slovenije, pa se s tem sploh ni nihče obremenjeval. Nikjer na primer nismo zasledili ekonomskega izračuna upravičenosti naložbe v posodobitev proge Pragersko – Hodoš (bil bi negativen), o drugem tiru pa vsak Slovenec razpravlja o dolžini predorov, donosnosti naložbe in zadolževanju zanjo. Glede na vso odmevnost projekta, je težko napisati še kaj novega, a vseeno bi izpostavil predvsem dva ključna poudarka celotne naložbe, ki sta mogoče preveč zanemarjena.

 

Tisto, ker je pri celi zgodbi ključno, je pomen dejavnosti Luke Koper oziroma tega pristanišča za celotno slovensko ekonomijo. Družba Luka Koper in njeni zaposleni so pravzaprav samo del celotnega transportnega procesa, ki teče od ladij v pristanišču Koper do meje na Šentilju ali Jesenicah (in v obratni smeri). Na pretovor blaga v Kopru je po oceni vezano pet ali tudi večkratno število ljudi poleg neposredno zaposlenih v Luki, od vseh servisnih storitev za Luko, do železnice, špediterjev, avtoprevoznikov ter vseh angažiranih za njihovo servisiranje (seveda tudi zavarovalnice in banke). Skupna dodana vrednost vseh naštetih družb s transportno potjo mogoče dosega celo 400 milijonov evrov (v Luki Koper bi vsekakor znali zbrati celotni zaslužek vseh družb preko slovenskega ozemlja). In to je kvalitetna dodana vrednost, ki omogoča plačevanje zaposlenih v višini dva, tri ali tudi štiri tisoč evrov (povprečni strošek dela v Luki Koper dosega 4.000 evrov mesečno na zaposlenega!), in ta dodana vrednost je v veliki meri ustvarjena na tujih trgih.

 

 

Za delovna mesta gre

 

Vsak milijon ton blaga pretovorjenega v Luki torej prinese delo vsaj 150 solidno plačanim ljudem, najmanj 15 milijonov dodane vrednosti in lep dobiček vključenim družbam. Številke o pretovoru v severnoevropskih pristaniščih vsekakor kažejo, da ima Luka Koper potencial, da v desetih, dvajsetih letih vsaj podvoji obseg pretovora. Vse to kaže kakšne so možnosti in kako so veliki učinki dodatnega posla v Luki, zaradi česar bi morali storiti vse, da se obseg poslovanja še naprej in hitro povečuje. In namesto, da se prepiramo o lobijih in zaslužkih teh ali onih, mora biti interes države, da Luki zagotovi pogoje, da te cilje izpolni in s tem omogoči posel vsem v verigi in dodano vrednost državi. Seveda je čevelj Alpine priznan v svetu, a če z njegovo prodajo lahko iztržimo samo 10 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega, potem raje zagotovimo odprtje novih delovnih mest povezanih s pretovorom, kjer je možno zaslužiti 50 in tudi 100 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Tu je vloga države, da zazna priložnosti in primerjalne prednosti in se aktivnosti usmeri v takšne dejavnosti (namesto, da jokamo za izgubljenimi delovnimi mesti v Muri, Peku ali Alpini, čeprav so tudi tu priložnosti za zaslužek – a ne v šivanju podplatov).

 

 

(Ne)donosnost državnih naložb

 

Drug ključni vidik pa je donosnost naložbe v drugi tir, kjer se večina komentatorjev postavlja na stališče, da ne smemo podpirati nedonosne državne naložbe. Dejstvo je, da uporabnina za 30 km proge do Divače ne zagotavlja donosnosti te naložbe. Vendar pa se pri tem praviloma zanemarja, da ta naložba predstavlja premostitev ozkega grla na celotnem železniškem koridorju od Kopra do Jesenic oziroma Šentilja. Da ne smemo gledati donosnosti samo tega kratkega odseka, temveč donosnost celotnega železniškega sistema, ki bo lahko potem podvojil obseg dozdajšnjega prevoza blaga iz ali v Luko (tovor iz Luke predstavlja verjetno več kot polovico vsega tovornega transporta na Slovenskih železnicah – na žalost tudi tega podatka nikoli ne slišimo, pa je ključen v celotni zgodbi!). Zaradi tega je tudi nesmiselno iskati privatnega investitorja samo za ta odsek, temveč mora država upoštevati učinke vseh njenih naložb v železniško infrastrukturo.

 

T.i. južna železnica je Slovenijo povezala z Dunajem in Trstom pred več kot 150. leti.

 

 

Država bi torej morala storiti vse, da omogoči (in obveže) Luko za hitro rast, ker to prinaša izjemne učinke za narodno gospodarstvo, kvalitetne zaposlitve in zaslužke. To pa zajema tudi naložbo v drugi tir kot ozko grlo celotnega transportnega procesa od ladje do avstrijske ali madžarske meje. Naložba v to ozko grlo sama kot takšna vsekakor ni donosna, temveč samo v sklopu celotnega železniškega omrežja. Zato je neracionalno iskanje privatnega investitorja v to naložbo, še manj pa plačilo nadomestila za vložek v neki drugi, nepregledni obliki (v obliki nekih vezanih poslov).

 

 

Ljubezen za 200 milijonov

 

Minister Gašperšič navaja, kako ima Madžarska interes za oskrbo preko Luke Koper – vsekakor, a le če je hitrejša in cenejša kot iz Reke, Trsta ali Hamburga. In zanjo bodo plačali ustrezno ceno prevoza. Vložek v neko naložbo v Sloveniji pa je tudi za njih lahko zanimiv samo zaradi donosa. In če je za njih, potem je verjetno tudi Slovenijo (posebej upoštevaje vse zgoraj navedene makroekonomske učinke za našo državo). Tudi Madžari bi se morali za to naložbo zadolžiti in tudi izdatke njihovega proračuna verjetno pregleduje računsko sodišče. Vsekakor dodatnih 200 milijonov za Slovenijo ne sme biti nič večja obremenitev kot za Madžarsko in nobene potrebe ni, da bi jim zato dajali neke dodatne ugodnosti. Te vsekakor pričakujejo, saj iz ljubezni do naše države, kakih naložb ne bodo delali.

 

Za zgornje navedbe menim, da kar držijo in da so pri vsej zadevi ključnega pomena – ne komentiram pa vloge lobijev, zaslužkarjev pri gradnji, merjenja politične moči, upravičenosti visokih plač in podobnih tem, ki so najljubša tema večine komentarjev. Pri strateških projektih, projektih za sto in več let, je pač potreben pogum in odločitev odgovornih ljudi – tega bremena pa si danes pač nihče ne upa prevzeti. Franc Jožef je imel k sreči manj tovrstnih zadržkov.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Cerarjeve "smešne koalicije" niti Frank Underwood ne more več rešiti pred porazom
4
28.03.2017 23:40
Tik pred današnjim razširjenim vrhom koalicije je precej nepričakovano odstopil Gorazd Skubin, direktor Holdinga slovenskih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Če ima Evropa dve hitrosti, potem jih ima Slovenija vsaj pet
4
26.03.2017 12:00
Potniški vlaki v Franciji, Italiji, Španiji, Nemčiji in še kje po Evropi vozijo s hitrostjo 200, 250 ali celo skoraj 400 ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Ste že kdaj videli vojaško astronavtsko obleko? Če ste jo, kakšne barve je?
6
25.03.2017 23:59
Današnji tekst je konstrukcija, predvsem pa ni kompozicija. Te dni je bilo vse preveč dogodkov, ki so se vrtinčili okrog moje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pravljica za vikend: Ali je IKEA socialistično podjetje?
15
24.03.2017 19:29
Verjetno je veliko bralcev zastriglo z ušesi že samo ob naslovu, a preden odgovorimo na vprašanje, najprej nekaj podatkov o ... Več.
Piše: Bine Kordež
Hommage Michaelu Novaku, harvardskemu teologu kapitalizma
0
23.03.2017 23:17
Sredi februarja je v Washingtonu umrl Američan Michael Novak, eden največjih katoliških intelektualcev našega časa. Michaela ... Več.
Piše: Keith Miles
London po Londonu
7
22.03.2017 23:59
Natanko leto dni po terorističnih napadih v Bruslju se je zgodil nov incident v Londonu, ki bi utegnil prav tako imeti podobno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Vsi mi smo Američani
4
19.03.2017 11:59
Če napišem, da smo vsi američani, potem hočem reči, da je vse kar vsak dan delamo, mislimo ali oblačimo, na takšen ali drugačen ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Kapitalska patologija stolpnic: čim manj stroškov za čim več vsebin
3
19.03.2017 07:25
Vstopimo v sredico komentarjakarbrez uvoda, v svet stolpnic, v svet urbanih inovacij. To je tekst o njihovi lepoti in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Obletnice: Jože Pučnik in Nova revija
1
18.03.2017 15:13
Jože Pučnik je bil hkrati svobodoljuben in konservativen politik. V Novi reviji,pozneje pa v državni politiki si je prizadeval ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Milojka, prihaja Gorski zdravnik, čas je za zdravstveno reformo!
2
16.03.2017 00:57
Morda niste vedeli, toda danes popoldne pride v Ljubljano znameniti Gorski zdravnik, der Bergdoktor. V Mercator v Šiško, kjer bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nekaj preprostih dejstev o "državni pomoči" Cimosu
23
14.03.2017 22:59
Državna pomoč in Cimos je verjetno ena izmed najbolj pogostih besednih zvez zadnjihtednov. Ne mine dan, da ne bi vsaj nekajkrat ... Več.
Piše: Bine Kordež
Makedonski sod smodnika: vroča politična kuhinja, v katero se mešata Albanija in Kosovo
6
12.03.2017 22:00
Ker iz Makedonije prihajajo vedno bolj zaskrbljujoče informacije o politični krizi, ki je nedavne parlamentarne volitve nikakor ... Več.
Piše: Ivanka Dodovska
Če želiš igrati nogomet, začneš iskati nogometaše. Če želiš plesati, iščeš plesalke. Če želiš vojno, začneš iskati vojake.
11
12.03.2017 12:00
Naborništvo prikazujejo kot nekaj, s čimer bi fante rešili odvisnosti od računalnikov, jih prisilili, da bi se več gibali, bolj ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Katedrala socializma: neverjetna zgodba Ivane Tomljenović
0
11.03.2017 23:23
Še preden bom vstopil v današnji komentar, objavljam v uvodu neplačan oglas:Obiščite Zagreb, to elegantno evropsko prestolnico, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova Evropa po Versaillesu: tesno povezana sedmerica, okoli katere bo krožila revna periferija?
10
10.03.2017 23:59
Naš diplomatski komentator je pod drobnogled vzel sporočilo nedavnega srečanja štirih evropskih voditeljev v kraju, kjer so ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Moške kvote: Biti moški v današnji slovenski družbi je greh!
6
05.03.2017 11:55
Je naša družba moška? Ne, ženska je. V provokativnem romanu Podreditev Michela Houellebecqa - slovenski prevod je z nekaj zamude ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Prvih 100 let Bauhausa: Itten-Gropiusov paradoks
15
04.03.2017 23:59
Naportalu+z današnjim dnem začenjam s slavji ob stoletnici ustanovitve umetniške šoleBauhausiz leta 1919. Kmalu bo minilo sto ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Negotovi slovensko-evropski objem v grozeči senci nove železne zavese
9
03.03.2017 21:30
JunckerjevaBela knjigani prebudila posebne pozornosti pri slovenskih voditeljih. Morda ne verjamejo, da prihaja čas odločitev in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pismo Miru Cerarju bržkone ne bo ničesar spremenilo, toda določene stvari je pač treba napisati
17
01.03.2017 00:00
Spoštovani predsednik vlade, nikoli si nisem mislil, da bova kdaj tako komunicirala. Toda ker te drugače ne morem več doseči, se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Also sprach Ivan Lotrič, Tako je govoril Ivan Lotrič
1
26.02.2017 06:00
Današnji komentar je v celoti posvečenIvanu Lotriču, človeku, ki svojega glasu ni nikoli oddaljil od svojega govora, od smisla ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sramota! Kako profesorsko vlado Mira Cerarja pred ustavnim sodiščem zlahka postavimo na laž!
Uredništvo
Ogledov: 1.676
02/
Cerarjeve "smešne koalicije" niti Frank Underwood ne more več rešiti pred porazom
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.442
03/
Zunanje ministrstvo odgovarja: ker so informacije, o katerih sprašuje portal+, tajne, nam na vprašanja ne morejo odgovoriti!
Igor Mekina
Ogledov: 1.545
04/
Z lansko izgubo Kliničnega centra bi lahko pokrili 25.000 plač medicinskih sester!
Uredništvo
Ogledov: 1.507
05/
Slovenska vojska na četrto generacijo vojne ni pripravljena, vladajoča koalicija pa nima pojma, kaj to sploh je!
Ivan H. Kukec
Ogledov: 1.535
06/
Pravljica za vikend: Ali je IKEA socialistično podjetje?
Bine Kordež
Ogledov: 1.259
07/
London po Londonu
Iztok Mirošič
Ogledov: 1.459
08/
Reševanje Cimosa ni le nacionalna katastrofa. Je bistveno več od tega. Je simptom strateške bebavosti in operativne nesposobnosti slovenske države.
Marko Golob
Ogledov: 2.299
09/
Hommage Michaelu Novaku, harvardskemu teologu kapitalizma
Keith Miles
Ogledov: 943
10/
Za rešetkami Erdoganovega avtoritarnega režima ječi že okoli 200 turških novinarjev in urednikov
Ariana Ferfila
Ogledov: 1.089