Komentar

Franc Jožef in drugi tir

Vsekakor je investicija v drugi tir železnice med Divačo in Koprom za Slovenijo strateški projekt. Za takšne pomembne projekte, ki vplivajo na narodno gospodarstvo še desetletja, pa sta potrebna pogum in sposobnost sprejemanja odločitev odgovornih. Problem, s katerim se soočamo danes, je ta, da si v Sloveniji takšnega bremena dejansko nihče ne upa prevzeti. Franc Jožef je imel k sreči manj tovrstnih zadržkov. Če bi jih cesar imel, potem Južne železnice ne bi dobili že pred 160. leti...

09.02.2017 02:03
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   drugi tir   Luka Koper   Slovenija   Madžarska   Franc Jožef

Foto: arhiv Portala PLUS

Minister Gašperšič navaja, kako ima Madžarska interes za transportno oskrbo preko Luke Koper – da, vsekakor ga ima, toda samo v primeru, če bo ta hitrejša in cenejša kot iz Reke, Trsta ali Hamburga.

Ob vseh milijardah naložb imamo v Sloveniji vedno kak projekt, ki je v osrčju zanimanja javnosti, je praviloma sporen in na katerega se vsi spoznajo. Pred leti je bila to gradnja avtocest, že dolga leta nas spremlja TEŠ, drugi tir pa je in bo verjetno še večja in dolgotrajnejša saga. Zanimivo, da smo vsaj polovico tega zneska v zadnjih letih vložili v posodobitev železnic v vzhodnem delu Slovenije, pa se s tem sploh ni nihče obremenjeval. Nikjer na primer nismo zasledili ekonomskega izračuna upravičenosti naložbe v posodobitev proge Pragersko – Hodoš (bil bi negativen), o drugem tiru pa vsak Slovenec razpravlja o dolžini predorov, donosnosti naložbe in zadolževanju zanjo. Glede na vso odmevnost projekta, je težko napisati še kaj novega, a vseeno bi izpostavil predvsem dva ključna poudarka celotne naložbe, ki sta mogoče preveč zanemarjena.

 

Tisto, ker je pri celi zgodbi ključno, je pomen dejavnosti Luke Koper oziroma tega pristanišča za celotno slovensko ekonomijo. Družba Luka Koper in njeni zaposleni so pravzaprav samo del celotnega transportnega procesa, ki teče od ladij v pristanišču Koper do meje na Šentilju ali Jesenicah (in v obratni smeri). Na pretovor blaga v Kopru je po oceni vezano pet ali tudi večkratno število ljudi poleg neposredno zaposlenih v Luki, od vseh servisnih storitev za Luko, do železnice, špediterjev, avtoprevoznikov ter vseh angažiranih za njihovo servisiranje (seveda tudi zavarovalnice in banke). Skupna dodana vrednost vseh naštetih družb s transportno potjo mogoče dosega celo 400 milijonov evrov (v Luki Koper bi vsekakor znali zbrati celotni zaslužek vseh družb preko slovenskega ozemlja). In to je kvalitetna dodana vrednost, ki omogoča plačevanje zaposlenih v višini dva, tri ali tudi štiri tisoč evrov (povprečni strošek dela v Luki Koper dosega 4.000 evrov mesečno na zaposlenega!), in ta dodana vrednost je v veliki meri ustvarjena na tujih trgih.

 

 

Za delovna mesta gre

 

Vsak milijon ton blaga pretovorjenega v Luki torej prinese delo vsaj 150 solidno plačanim ljudem, najmanj 15 milijonov dodane vrednosti in lep dobiček vključenim družbam. Številke o pretovoru v severnoevropskih pristaniščih vsekakor kažejo, da ima Luka Koper potencial, da v desetih, dvajsetih letih vsaj podvoji obseg pretovora. Vse to kaže kakšne so možnosti in kako so veliki učinki dodatnega posla v Luki, zaradi česar bi morali storiti vse, da se obseg poslovanja še naprej in hitro povečuje. In namesto, da se prepiramo o lobijih in zaslužkih teh ali onih, mora biti interes države, da Luki zagotovi pogoje, da te cilje izpolni in s tem omogoči posel vsem v verigi in dodano vrednost državi. Seveda je čevelj Alpine priznan v svetu, a če z njegovo prodajo lahko iztržimo samo 10 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega, potem raje zagotovimo odprtje novih delovnih mest povezanih s pretovorom, kjer je možno zaslužiti 50 in tudi 100 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Tu je vloga države, da zazna priložnosti in primerjalne prednosti in se aktivnosti usmeri v takšne dejavnosti (namesto, da jokamo za izgubljenimi delovnimi mesti v Muri, Peku ali Alpini, čeprav so tudi tu priložnosti za zaslužek – a ne v šivanju podplatov).

 

 

(Ne)donosnost državnih naložb

 

Drug ključni vidik pa je donosnost naložbe v drugi tir, kjer se večina komentatorjev postavlja na stališče, da ne smemo podpirati nedonosne državne naložbe. Dejstvo je, da uporabnina za 30 km proge do Divače ne zagotavlja donosnosti te naložbe. Vendar pa se pri tem praviloma zanemarja, da ta naložba predstavlja premostitev ozkega grla na celotnem železniškem koridorju od Kopra do Jesenic oziroma Šentilja. Da ne smemo gledati donosnosti samo tega kratkega odseka, temveč donosnost celotnega železniškega sistema, ki bo lahko potem podvojil obseg dozdajšnjega prevoza blaga iz ali v Luko (tovor iz Luke predstavlja verjetno več kot polovico vsega tovornega transporta na Slovenskih železnicah – na žalost tudi tega podatka nikoli ne slišimo, pa je ključen v celotni zgodbi!). Zaradi tega je tudi nesmiselno iskati privatnega investitorja samo za ta odsek, temveč mora država upoštevati učinke vseh njenih naložb v železniško infrastrukturo.

 

T.i. južna železnica je Slovenijo povezala z Dunajem in Trstom pred več kot 150. leti.

 

 

Država bi torej morala storiti vse, da omogoči (in obveže) Luko za hitro rast, ker to prinaša izjemne učinke za narodno gospodarstvo, kvalitetne zaposlitve in zaslužke. To pa zajema tudi naložbo v drugi tir kot ozko grlo celotnega transportnega procesa od ladje do avstrijske ali madžarske meje. Naložba v to ozko grlo sama kot takšna vsekakor ni donosna, temveč samo v sklopu celotnega železniškega omrežja. Zato je neracionalno iskanje privatnega investitorja v to naložbo, še manj pa plačilo nadomestila za vložek v neki drugi, nepregledni obliki (v obliki nekih vezanih poslov).

 

 

Ljubezen za 200 milijonov

 

Minister Gašperšič navaja, kako ima Madžarska interes za oskrbo preko Luke Koper – vsekakor, a le če je hitrejša in cenejša kot iz Reke, Trsta ali Hamburga. In zanjo bodo plačali ustrezno ceno prevoza. Vložek v neko naložbo v Sloveniji pa je tudi za njih lahko zanimiv samo zaradi donosa. In če je za njih, potem je verjetno tudi Slovenijo (posebej upoštevaje vse zgoraj navedene makroekonomske učinke za našo državo). Tudi Madžari bi se morali za to naložbo zadolžiti in tudi izdatke njihovega proračuna verjetno pregleduje računsko sodišče. Vsekakor dodatnih 200 milijonov za Slovenijo ne sme biti nič večja obremenitev kot za Madžarsko in nobene potrebe ni, da bi jim zato dajali neke dodatne ugodnosti. Te vsekakor pričakujejo, saj iz ljubezni do naše države, kakih naložb ne bodo delali.

 

Za zgornje navedbe menim, da kar držijo in da so pri vsej zadevi ključnega pomena – ne komentiram pa vloge lobijev, zaslužkarjev pri gradnji, merjenja politične moči, upravičenosti visokih plač in podobnih tem, ki so najljubša tema večine komentarjev. Pri strateških projektih, projektih za sto in več let, je pač potreben pogum in odločitev odgovornih ljudi – tega bremena pa si danes pač nihče ne upa prevzeti. Franc Jožef je imel k sreči manj tovrstnih zadržkov.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
0
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka razprava o socialni distanci ali dilema med odprto in zaprto družbo
6
07.06.2020 21:58
Kakšen pomen ima socialna distanca? Gre za sporen ali nesporen pojem oziroma pojav? Je socialna distanca sprostitev ali ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 3.413
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.829
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.523
04/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.815
05/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.095
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.477
07/
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
Uredništvo
Ogledov: 1.511
08/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.053
09/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 809
10/
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
Uredništvo
Ogledov: 743