Razkrivamo

Bravo! Svetniki rešujejo čast zakonodajalcev in noro glasbeno kvoto pošiljajo na ustavno sodišče!

Če je Državni svet, ki ga nekateri zaničljivo imenujejo "slepo črevo slovenskega parlamentarizma", kdaj upravičil svojo čast in dobro ime, potem ju je pred dnevi, ko je na ustavno sodišče takorekoč soglasno v presojo ustavnosti poslal zloglasni Zakon o medijih, v katerem se skriva tudi t.i. nora glasbena kvota, mojstrovina birokratov ministrstva za kulturo v sodelovanju s poslancem SMC Draganom Matićem in njegovimi koalicijskimi soborci.    

09.02.2017 23:59
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Zakon o medijih   glasbena kvota   Državni svet   ustavno sodišče   presoja ustavnosti

Fotomontaža: Portal PLUS

Po mnenju avtorjev ustavne presoje je država z zadnjo spremembo kvotnega sistema prekomerno posegla v svobodno gospodarsko pobudo, v pravico do svobode izražanja, v pravico do zasebne lastnine itn.

Na ustavnem sodišču se množijo pobude in zahteve za oceno ustavnosti razvpitega Zakona o medijih oziroma glasbene kvote. Tudi državni svet bo – pričakovano – na ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti tega zakona, in sicer v delu, ki se nanaša na zloglasno kvoto slovenske glasbe in njen nadzor. Gradivo za ustavno presojo sta sicer pripravila ugledna ustavna pravnika Ciril Ribičič in Franc Grad. Za takšno potezo je dan pred kulturnim praznikom glasovalo kar 28 državnih svetnikov od 31 prisotnih. Da bo zahteva na plenarni seji 7. februarja doživela močno podporo, je v komentarju za naš Portal PLUS napovedal že predsednik komisije za kulturo dr. Zoran Božič: "Da poskusimo zmanjšati samovoljo oblasti. Da poskusimo preprečiti aroganco starih mačkov in novih obrazov. Da napotimo zakonodajalca k drugačnim, bolj sprejemljivim ukrepom za ohranjanje in spodbujanje domače glasbe."

 

Člani komisije za kulturo Državnega sveta so sicer razpravo o vložitvi zahteve opravili že konec januarja, na seji pa so državni svetniki, glasbena urednika Andrej Karoli (Val 202) in Tomaž Čop (Radio 1), profesor na FDV Marko Milosavljević, predsednica GIZ lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije Nataša Harej ter član UO Društva novinarjev Slovenije Blaž Petkovič ministrstvu za kulturo (prisoten je bil minister Tone Peršak) namenili kar nekaj težkih besed, zlasti o tem, da na ministrstvu med noveliranjem zakona o medijih niso znali prisluhniti opozorilom medijske stroke o škodljivosti takšne ureditve. Še posebej oster je bil predsednik državnega sveta Mitja Bervar.

 

 

Julijana Bizjak Mlakar izpostavlja Dragana Matića, kulturno ministrstvo pa poslance

 

Spomnimo, da so se spremembe zakonodaje glede glasbene kvote začele pripravljati, ko je ministrstvo za kulturo vodila Julijana Bizjak Mlakar, medtem ko je bil Tone Peršak njen državni sekretar. "Želela bi vas spomniti, da je bila veljavna različica Zakona o medijih, o vsebini katere sprašujete, sprejeta po mojem mandatu ministrice za kulturo, spremembe pa je predlagal predsednik odbora za kulturo Državnega zbora Republike Slovenije dr. Dragan Matić. Na zadnjo različico zakona o medijih torej nisem imela vpliva," na vprašanje, kako komentira pobude za ustavno presojo medijskega zakona, odgovarja poslanka DeSUS Julijana Bizjak Mlakar. Na ministrstvu za kulturo, kjer so vselej poudarjali, da "sistem deluje", pa dodajajo: "Ministrstvo je spremembe medijske zakonodaje v letu 2016 pripravilo na podlagi obširne javne razprave, v okviru katere je pridobilo in soočilo mnenja vseh relevantnih deležnikov na področju glasbe v RS. Ve pa se tudi, da so bile povsem zadnje spremembe zakona o medijih v tem delu pripravljene samostojno s strani poslancev, ministrstvo pri tem ni več sodelovalo."

 

Pobudo za oceno ustavnosti glasbene kvote je državnemu svetu podal Sindikat glasbenih urednikov Slovenije, ki mu predseduje Andrej Karoli, gradivo pa sta pripravila nekdanja ustavna sodnika in priznana pravnika Ciril Ribičič in Franc Grad. Na državni svet se je sicer s podobno pobudo obrnilo tudi Gospodarsko interesno združenje radiodifuznih radijskih in televizijskih medijev. Po mnenju avtorjev pobude oziroma zahteve je država z zadnjo spremembo kvotnega sistema (trije časovni pasovi, deleža za mlado glasbo in glasbo, ki je izključno ali v večinskem delu izvajana v slovenskem jeziku) prekomerno posegla v svobodno gospodarsko pobudo, v pravico do svobode izražanja, v pravico do zasebne lastnine itn. Ob tem pa ne gre pozabiti, da je med zakonodajnim postopkom podobne pomisleke izpostavila tudi zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, vendar ji koalicijski poslanci niso prisluhnili in so raje uzakonili ureditev, o kateri bo sedaj zaradi negativnih posledic na poslovanje radijskih postaj in na avtonomijo uredništev odločalo ustavno sodišče.

 

 

Dve pobudi za oceno ustavnosti že vloženi

 

Sicer pa to ni edina zahteva oziroma pobuda za oceno ustavnosti Zakona o medijih, ki je bila na ustavno sodišče v zadnjem obdobju vložena zaradi zloglasne kvote slovenske glasbe in njenih deležev. Mariborski Radio City je namreč s pomočjo mladega ustavnega pravnika Jurija Toplaka, ki je na ustavnem sodišču izboril že kar nekaj zmag, svojo pobudo vložil junija lani. O tej pobudi ustavno sodišče še ni odločalo vsebinsko, zaenkrat je s sklepom "zgolj" zavrnilo predlog za začasno zadržanje, kar od sodišča sedaj zahteva tudi Državni svet. Vendar z eno pomembno razliko: medtem je AKOS že izvedel inšpekcijske nadzore glede spoštovanja glasbene kvote in pet (od osmih) radijskih postaj tudi že kaznoval.

 

Odgovorni urednik najbolj poslušanega mariborskega radia Bor Greiner upa, da bo ustavno sodišče čimprej odločilo, saj gre "za pomembno vprašanje, ki se dotika življenj mnogih in kroji usodo radijske industrije, ki daje kruh številnim". "Z uvedbami kvot se je zmanjšala kvaliteta našega programa. To pa zaradi tega, ker je kvalitetne slovenske glasbe, ki bi se lahko kosala s tujo produkcijo, preprosto premalo. Zaradi tega je rotacija slovenske glasbe pretesna in posledično kvaliteta izbrane glasbe za poslušalca manjša," je Greiner pred časom za naš portal komentiral učinke novega kvotnega sistema. Dodajmo še, da so pobudo za oceno ustavnosti glasbene kvote lanskega maja vložile tudi fizične osebe (Dejan Štampar in drugi).

 

Ustavno sodišče bo vloge sedaj najverjetneje obravnavalo skupaj. "Dejstvo, da gre za zahtevo Državnega sveta, samo po sebi nima vpliva na vrstni red obravnave zadev. Povprečnega časa reševanja zadev pa tudi ne vodimo po posameznih vlagateljih. Splošni povprečni čas reševanja vseh pobud in zahtev je manj kot eno leto," napoveduje generalni sekretar ustavnega sodišča Sebastian Nerad.

 

Pregled pobud za oceno ustavnosti glasbene kvote pred vložitvijo zahteve državnega sveta.

 

 


Tudi slovaško ustavno sodišče o glasbeni kvoti

 

Sicer pa se premiki glede obveznega predvajanja nacionalne glasbe v radijskih programih dogajajo tudi drugod po Evropi. Še posebej zato, ker radijske postaje danes zaradi razširjenosti interneta niso več primarna platforma, na katerih bi se razvijala in promovirala domača glasbena produkcija. Znano je, da so francoski poslanci nedavno prisluhnili ustvarjalcem radijskih programov, ki so septembra 2015 izvedli tudi 24-urni bojkot kvote, in tako glasovali za znižanje obveznega deleža francoske glasbe s 40 na 35 odstotkov, medtem ko se na Slovaškem – tako kot pri nas – čaka na odločitev ustavnega sodišča.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
"Konsenzualni incest": Voda na mlin protizahodni propagandi o izrojenem liberalizmu
14
18.04.2021 21:20
Najnovejše sankcije proti Rusiji, ki jih je sprejela aministracija Josepha Bidena in takojšnji odgovor Kremlja, ki je več ... Več.
Piše: Uredništvo
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
14
13.04.2021 22:00
Neenakost delitve premoženja in dohodkov med ljudmi je verjetno ena največjih težav (in stranpoti) sodobne družbe. Pri tem je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
35
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 3.052
02/
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
Milan Krek
Ogledov: 2.557
03/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.876
04/
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.487
05/
Kristijan Musek Lešnik, psiholog: "Nepopravljiv optimist sem. Verjamem, da bo iz krize narcisističnega individualizma zrasla nove želja po povezovanju in empatičnem sobivanju."
Uredništvo
Ogledov: 1.039
06/
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
Marko Bidovec
Ogledov: 944
07/
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
Iztok Mirošič
Ogledov: 922
08/
30-letnica Slovenije: Alternativni pogled na naš dosedanji ekonomski razvoj
Bine Kordež
Ogledov: 684
09/
30-letnica Slovenije: Vzemite borovo iglico, počepnite in se pičite v anus, pa bo vse v redu!
Ana Jud
Ogledov: 496
10/
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
Dragan Živadinov
Ogledov: 687