Na ustavnem sodišču se množijo pobude in zahteve za oceno ustavnosti razvpitega Zakona o medijih oziroma glasbene kvote. Tudi državni svet bo – pričakovano – na ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti tega zakona, in sicer v delu, ki se nanaša na zloglasno kvoto slovenske glasbe in njen nadzor. Gradivo za ustavno presojo sta sicer pripravila ugledna ustavna pravnika Ciril Ribičič in Franc Grad. Za takšno potezo je dan pred kulturnim praznikom glasovalo kar 28 državnih svetnikov od 31 prisotnih. Da bo zahteva na plenarni seji 7. februarja doživela močno podporo, je v komentarju za naš Portal PLUS napovedal že predsednik komisije za kulturo dr. Zoran Božič: "Da poskusimo zmanjšati samovoljo oblasti. Da poskusimo preprečiti aroganco starih mačkov in novih obrazov. Da napotimo zakonodajalca k drugačnim, bolj sprejemljivim ukrepom za ohranjanje in spodbujanje domače glasbe."

Člani komisije za kulturo Državnega sveta so sicer razpravo o vložitvi zahteve opravili že konec januarja, na seji pa so državni svetniki, glasbena urednika Andrej Karoli (Val 202) in Tomaž Čop (Radio 1), profesor na FDV Marko Milosavljević, predsednica GIZ lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije Nataša Harej ter član UO Društva novinarjev Slovenije Blaž Petkovič ministrstvu za kulturo (prisoten je bil minister Tone Peršak) namenili kar nekaj težkih besed, zlasti o tem, da na ministrstvu med noveliranjem zakona o medijih niso znali prisluhniti opozorilom medijske stroke o škodljivosti takšne ureditve. Še posebej oster je bil predsednik državnega sveta Mitja Bervar.

Julijana Bizjak Mlakar izpostavlja Dragana Matića, kulturno ministrstvo pa poslance

Spomnimo, da so se spremembe zakonodaje glede glasbene kvote začele pripravljati, ko je ministrstvo za kulturo vodila Julijana Bizjak Mlakar, medtem ko je bil Tone Peršak njen državni sekretar. "Želela bi vas spomniti, da je bila veljavna različica Zakona o medijih, o vsebini katere sprašujete, sprejeta po mojem mandatu ministrice za kulturo, spremembe pa je predlagal predsednik odbora za kulturo Državnega zbora Republike Slovenije dr. Dragan Matić. Na zadnjo različico zakona o medijih torej nisem imela vpliva," na vprašanje, kako komentira pobude za ustavno presojo medijskega zakona, odgovarja poslanka DeSUS Julijana Bizjak Mlakar. Na ministrstvu za kulturo, kjer so vselej poudarjali, da "sistem deluje", pa dodajajo: "Ministrstvo je spremembe medijske zakonodaje v letu 2016 pripravilo na podlagi obširne javne razprave, v okviru katere je pridobilo in soočilo mnenja vseh relevantnih deležnikov na področju glasbe v RS. Ve pa se tudi, da so bile povsem zadnje spremembe zakona o medijih v tem delu pripravljene samostojno s strani poslancev, ministrstvo pri tem ni več sodelovalo."

Pobudo za oceno ustavnosti glasbene kvote je državnemu svetu podal Sindikat glasbenih urednikov Slovenije, ki mu predseduje Andrej Karoli, gradivo pa sta pripravila nekdanja ustavna sodnika in priznana pravnika Ciril Ribičič in Franc Grad. Na državni svet se je sicer s podobno pobudo obrnilo tudi Gospodarsko interesno združenje radiodifuznih radijskih in televizijskih medijev. Po mnenju avtorjev pobude oziroma zahteve je država z zadnjo spremembo kvotnega sistema (trije časovni pasovi, deleža za mlado glasbo in glasbo, ki je izključno ali v večinskem delu izvajana v slovenskem jeziku) prekomerno posegla v svobodno gospodarsko pobudo, v pravico do svobode izražanja, v pravico do zasebne lastnine itn. Ob tem pa ne gre pozabiti, da je med zakonodajnim postopkom podobne pomisleke izpostavila tudi zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, vendar ji koalicijski poslanci niso prisluhnili in so raje uzakonili ureditev, o kateri bo sedaj zaradi negativnih posledic na poslovanje radijskih postaj in na avtonomijo uredništev odločalo ustavno sodišče.

Dve pobudi za oceno ustavnosti že vloženi

Sicer pa to ni edina zahteva oziroma pobuda za oceno ustavnosti Zakona o medijih, ki je bila na ustavno sodišče v zadnjem obdobju vložena zaradi zloglasne kvote slovenske glasbe in njenih deležev. Mariborski Radio City je namreč s pomočjo mladega ustavnega pravnika Jurija Toplaka, ki je na ustavnem sodišču izboril že kar nekaj zmag, svojo pobudo vložil junija lani. O tej pobudi ustavno sodišče še ni odločalo vsebinsko, zaenkrat je s sklepom "zgolj" zavrnilo predlog za začasno zadržanje, kar od sodišča sedaj zahteva tudi Državni svet. Vendar z eno pomembno razliko: medtem je AKOS že izvedel inšpekcijske nadzore glede spoštovanja glasbene kvote in pet (od osmih) radijskih postaj tudi že kaznoval.

Odgovorni urednik najbolj poslušanega mariborskega radia Bor Greiner upa, da bo ustavno sodišče čimprej odločilo, saj gre "za pomembno vprašanje, ki se dotika življenj mnogih in kroji usodo radijske industrije, ki daje kruh številnim". "Z uvedbami kvot se je zmanjšala kvaliteta našega programa. To pa zaradi tega, ker je kvalitetne slovenske glasbe, ki bi se lahko kosala s tujo produkcijo, preprosto premalo. Zaradi tega je rotacija slovenske glasbe pretesna in posledično kvaliteta izbrane glasbe za poslušalca manjša," je Greiner pred časom za naš portal komentiral učinke novega kvotnega sistema. Dodajmo še, da so pobudo za oceno ustavnosti glasbene kvote lanskega maja vložile tudi fizične osebe (Dejan Štampar in drugi).

Ustavno sodišče bo vloge sedaj najverjetneje obravnavalo skupaj. "Dejstvo, da gre za zahtevo Državnega sveta, samo po sebi nima vpliva na vrstni red obravnave zadev. Povprečnega časa reševanja zadev pa tudi ne vodimo po posameznih vlagateljih. Splošni povprečni čas reševanja vseh pobud in zahtev je manj kot eno leto," napoveduje generalni sekretar ustavnega sodišča Sebastian Nerad.

Pregled pobud za oceno ustavnosti glasbene kvote pred vložitvijo zahteve državnega sveta.

Tudi slovaško ustavno sodišče o glasbeni kvoti

Sicer pa se premiki glede obveznega predvajanja nacionalne glasbe v radijskih programih dogajajo tudi drugod po Evropi. Še posebej zato, ker radijske postaje danes zaradi razširjenosti interneta niso več primarna platforma, na katerih bi se razvijala in promovirala domača glasbena produkcija. Znano je, da so francoski poslanci nedavno prisluhnili ustvarjalcem radijskih programov, ki so septembra 2015 izvedli tudi 24-urni bojkot kvote, in tako glasovali za znižanje obveznega deleža francoske glasbe s 40 na 35 odstotkov, medtem ko se na Slovaškem – tako kot pri nas – čaka na odločitev ustavnega sodišča.