Komentar

Manifest št. 57: matrica, skozi katero lahko pogledamo v resnico prasico

Do nedavnega nisem mogel razumeti, zakaj sadistična orgija resničnosti prek zakonodajalcev v vseh obdobjih najraje ponižuje umetnost. Vse to je sila preprosto, tako preprosto, da vsa ta leta nisem mogel verjeti, da bi to lahko bilo res. Na delu je primitivna človeška starst - ljubosumje! Temna starst sadističnih oblastnikov, sadističnih odločevalcev, ki ne bodo nikoli zmogli razumeti od kod ta fascinantna moč umetnosti.

12.02.2017 06:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   manifest   št. 57   Rovereto   Tullio Crali   Dada št. 3   Moma

Foto: arhiv Portala PLUS

Ni ga manifesta, ki ne bi scvrl svinjskega sala katerekoli preteklosti, prepražil morale in kulture, na kateri se je še pred kratkim naslajal cel kulturpolitični kartel.

Moja domača knjižnica je dobila novo pridobitev, reprint revije Dada št. 3, ki je izšel pri berlinski založbi Malik leta 1920. Pri umetniških revijah sem vedno pozoren na to, kako so njihove naslovnice in strani oštevilčene. Iz načina numeriranja je takoj razvidno, kako v uredništvu bijejo svoje slogovno-vsebinske bitke z vizijami, novimi oblikami ali pa so to že po svoji obliki in po svoji vsebini revije - umetnine. Revija Dada št. 3 ima svoje strani oštevilčene skladno z avntgardističnimi formami revij z začetka prejšnjega stoletja. Strani so oštevilčene po vrstnem redu: 254km, 437l, 642kg, A50, 6ZB, 4/1, 75%, 1920, 100m, 1mm, WE, hm. Na straneh TOM2 in OH1 je objavljen izvrsten in vpliven Kanibalističen manifest Dadaizma avtorja Francisa Picabije.

 

Roman je napaka (bil, bila, bilo) / Sekunda skozi čelo/ Požrimo se /

 

Ker so manifesti in manifestativno izjavljanje neusmiljeno povezani z mojim umetniškim bivanjem in delovanjem ter so skladni z meni lastno psihodinamiko, sem se takoj brez zadržkov odločil, da bom komentar v celoti posvetil umetniškim manifestom. Vem, da se ponavljam vse do prozornega bloka gobaste kostnine, toda naj vas vseeno spomnim, da komentiram samo tisto, kar občudujem, da komentiram vedno samo umetnost in da se nikoli ne opravičujem.

 

Info: Veliko pregledno razstavo umetnika, konstruktorja modernizma Francisa Picabije si lahko ogledate te dni v muzeju Moma v New Yorku. Razstava je odprta do 19. marca 2017.

 

Manifesti so najbolj kodirano in koordinirano literarno telo avantgardne umetnosti, so najbolj živa sled umetniške generacije. Za generacijo v umetnosti štejem umetnice in umetnike, ki jih združuje časovni volumen triintridesetih let, ki jih združuje duh časa. Avantgarden manifestativen nagovor poteka že od srede XIX. stoletja pa vse do današnjega dne. Toda navkljub energetskim tokovom duha časa, ki se pretakajo po polisih in megapolisih, so že naslednji umetniški generaciji vsebine manifestov nesprejemljive. Ravno konflikt duhovnih vrednot med generacijami močno zaznamuje umetnost. Toda navkljub vsemu so ravno manifesti upoštevanja vredno vezivo med umetniškimi generacijami. Tisto, kar je bilo še pred kratkim smrtno resno, postane naslednji generaciji komično, istočasno pa privlačno. Menim, da je osrednji protagonist manifestov smeh tudi takrat, ko so ti napisani smrtno resno. Šele komično prisili resnost v radikalno nove postopke. Tako ob njunem trku vznikne paradoks.

 

Do nedavnega nisem mogel razumeti, zakaj sadistična orgija resničnosti prek zakonodajalcev v vseh obdobjih najraje ponižuje umetnost. Vse to je sila preprosto, tako preprosto, da vsa ta leta nisem mogel verjeti, da bi to lahko bilo res. Na delu je primitivna človeška starst - ljubosumje! Temna starst sadističnih oblastnikov, sadističnih odločevalcev, ki ne bodo nikoli zmogli razumeti od kod ta fascinantna moč umetnosti. Vedno je bila in vedno bo značilnost vladarja, da ima čimveč v oblasti. Ne morejo in ne morejo sprejeti dejstva, da vse na svetu izvira iz stilnega-formativa, iz velike lepe skrivnosti, kako se oblikujejo oblike, kako se oblikuje lepo! Tega proizvodnega dejstva ne morejo ne ideologi, ne teologi nikoli nadzirati. Tako se obe umetniški generaciji zaradi razvrednotenja umetnosti in poniževanja umetnikov povežejo. "Was ist Kunst?" Kaj je in kaj ni umetnost določajo in potrjujejo umetniki naslednje generacije, ne pa kapital, kot meni Joseph Beuys! Tako manifesti postanejo nosilci umetniške resnice, tako postanejo avtonomne umetnine.

 

Ne bi vam rad sredi manifestativnega komentarja o manifestih bajal o tem, kako sem naletel v arhivu muzeja Mart v Roveretu fenomenalen, nepričakovan manifest fanatičnega sledilca Filipa Tomassa Marineteija, Tullia Cralija, izumitelja "aeropitture". Tullio Crali je bil rojen leta 1910 v Igalu, živel je v Zadru in Gorici, umrl pa je leta 2000 v Milanu. Fenomen, ki me je navdušil, niso bile njegove sicer odlične futuristične umetnine tretjega vala, temeveč to, da je leta 1965 napisal zame popolnoma neznan in nepričakovan manifest Orbitalne umetnosti. Za to, da sem ga z bližnjo asociacijo prizval v komentar, so zaslužni predvsem njegovi avantgardistični manifesti, ki jih je objavil v svojem dolgem življenju. Petinštirideset njegovih vizij, slik "aeropitture", si lahko danes ogledate v njegovem posmrtnem domovanju, v muzeju Mart v Rovertu.

 

Futuristi/turisti.

 

Neplačan turistični oglas: Obiščite v Roveretu, v alpski rečni dolini v italjanskih Dolomitih, muzej Mart. Bližnje smučišče, ki je primerno tudi za družinsko smučanje je Folgaria. Konec oglasa.

 

 

Umetniški manifesti razbijajo pročelja: narodov, muzejev, razredov, bogov in boga, družbe, države, morale in kulture. Ni ga manifesta, ki ne bi scvrl svinjskega sala katerekoli preteklosti, prepražil morale in culture, na kateri se je še pred kratkim naslajal cel kulturpolitični kartel. Pesnik manifestativno poje: Odprite muzeje, odprite muzeje! Po Evropi že strašijo mrliči - ideje! Odprite muzeje za nacionalizem, za mrtve ideje.

 

Manifest je tudi režim bodočega delovanja, režija bodočih pogojev, to so radikalno kritični spisi. Istočasno pa imajo enosmerno uprt pogled v svojo optimalno projekcijo. Nastopajo, le da brez prilike-pridige. Predvsem pa so literarna oblika. Poudarimo tudi, da umetniški manifesti niso ravno zaupanja vredna forma, če jih razumemo le kot pomožno orodje za razlago estetskih procesov nastanka primarnih umetnin, ki jih manifesti seveda vehementno napovedujejo. Manifesti so največkrat kratka literarna oblika, za katero dr. Rainer Gruber pravi, da ni njihova naloga samo informirati bralca o določenem umetniškem konceptu, temveč ga mora tudi pritegniti, mora ga navdušiti za njegovo idejo, ki jo zagovarja, mora postati zagovornik ideje. Naloga, da pritegnemo bralca, pa zahteva uporabo določenih retoričnih postopkov in figur, ki nam razložijo poetiko manifesta. Dr. Aleksander Flaker pravi, da so manifesti smiselni in uspešni, če se zgodi preboj poesisa manifesta v svet najnovejše terminologije, če se začne uveljavljat v jeziku skupnosti. Avantgardni jezik je shema najnovejših jezikovnih funkcij. Z njim izražamo vse tisto, česar še pred kratkim nismo mogli. Zato je sploh potrebno raziskati dvosmerno komunikacijo med manifestom in primarno umetnino.

 

Raztegljiv pojem manifesta, dvodimenzionalnega plakata, sproža igrivost, naivno radikalnost, neodgovornost v času najhujših etičnih dilem in prerivanj, ki jih sprožajo ideolgi in teologi vseh vrst. Manifesti so matrice, iz katerih se zagotovo ne moremo čisto nič koristnega naučiti, so le matrica, skozi katero lahko pogledamo v resnico prasico. Emancipirajmo se od nagona po svobodi. Emancipirajmo se od spola! Manifesti so neorganska vreča, polna organskih odpadkov. Zato pritegnimo bralca manifesta, pa čeprav z grožnjami, da nam pokloni vsaj svoje zgražanje. Nov človeški red se najprej zgodi v nemogoči državi, v estetski državi. V svetu manifestacij in manifestov. V svoji manifestativni konstrukciji. Potem sploh obstaja nekaj možnosti, da postane lep.

 

 

 

Nasvet mlademu umetniku: Samo tisti umetniki, ki so v dialogu s svojim manifestom, lahko postanejo nosilci oblikoslovnega izraza duha časa. Zato mladi umetnik, umetnica svoj manifest premišljeno oštevilči in ga digitalno opremi. Generacija pred našo generacijo ga je še analogno opremila s št. 57! Bili so nam smešni. Smešni, ker za nas je št. 57 predstavljala verz: "Od nekdej lepe so Ljublanke slovele, al lepše od Urške bilo ni nobene, nobene očem bolj zaželene ob času nje cvetja ne žene!"

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Odprto pismo Marjanu Šarcu
21
24.04.2018 23:02
Spoštovani! Pišem Vam zato, ker mi ni vseeno, kaj se dogaja z deželo, v kateri živim, v kateri sem se rodil in ki tako ali ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
In memoriam Demeter (in Marina) Bitenc
0
22.04.2018 23:59
Minulo nedeljo sem Demetra Bitenca obiskal v bolnišnici. Da je z njim zelo slabo, so mi rekli. Na to so me posebej opozorili. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Milojka Kolar Celarc, SMC, SD in DeSUS: J'accuse...!
5
20.04.2018 23:59
Slovensko zdravstvo je eden ključnih družbenih podsistemov Republike Slovenije. Slovensko zdravstvo je namenjeno vsem ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Vlak za drugi tir je odpeljal vsaj pred desetletjem
12
17.04.2018 21:42
Drugi tir je vsekakor smiselno graditi, v kolikor je del širše strategije razvoja Slovenije. Vendar ima slednja prednost. Kajti ... Več.
Piše: Igor Kovač
Primer Salisbury: Razmišljanje o slovenskem odnosu do zveze NATO
19
16.04.2018 22:35
V zadnjih tednih se pred našimi očmi odvija politično-vohunski triler o zastrupitvi ruskega dvojnega agenta Sergeja Skripala in ... Več.
Piše: Aleksander Geržina
Vaške volitve med podalpskimi kozolci na predvečer tretje svetovne vojne
12
15.04.2018 00:00
Upajmo, da bodo 3. junija v Sloveniji res volitve. Lahko se namreč zgodi, da jih ne bo, ker bo izbruhnila III. svetovna vojna. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Neznosna lahkost nameravane prodaje Nove ljubljanske banke
8
14.04.2018 00:22
Znani nemški pravni filozof Gustav Radbruch kar nekajkrat slikovito pravi, da si celo brutalno nepošten zakon ne zasluži ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Neutrudljivost in užitek: Opazke o uživaški in potrpežljivi politiki
9
11.04.2018 23:24
Politični hedonizem temelji na konceptu takojšnje zadovoljitve in beži od konceptov, kot so meritokracija, dokazljiva kompetenca ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prekletstvo slabših možnosti
5
11.04.2018 11:55
Polom, ki se obeta Cerarju, bo na koncu koristil levici. Še več. Večji kot bo polom in manj kot se bodo od njega distancirale ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Mislim, da obvezno cepljenje v sodobni državi ne more biti uzakonjeno
36
08.04.2018 21:27
Debata okrog obveznega cepljenja ne zamre. Imamo dobronamerneže, ki vidijo v obveznem cepljenju mnogo pozitivnega za narodno ... Več.
Piše: Jošt Klemenc
O statistiki in lažeh: So raziskave, ki merijo stanje demokracije, sploh še verodostojne?
6
06.04.2018 21:57
Par desetletij nazaj je stara celinaEvropamorda resda še verjela, da se demokracijo da meriti; demokracija je bila včasih ... Več.
Piše: Ariana Ferfila
Bodo intervencijsko kardiologijo res zmaličili na nivo vaškega kazinoja?
9
04.04.2018 23:10
Dvajset (20) predavateljev na Slovenski šoli intervencijske kardiologije, ki bodo jutri urbi et orbi razlagali intervencijsko ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Velikonočne misli o levičarskem napuhu, desničarski trmi in liberalcih brez prihodnosti
13
04.04.2018 00:59
Kljub temu da se je polemika med Markom Crnkovičem in Dimitrijem Ruplom že pred nekaj tedni iztekla in navzlic dejstvu, da je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nobene skrivalnice več: Katalonija je mednarodno vprašanje!
9
02.04.2018 19:07
Politična dogajanja so včasih nerazumljiva, navidezno neracionalna. Vendar, ko človek dobro premisli, uvidi, da sledijo neki ... Več.
Piše: Bojan Brezigar
Hrvatom najstrožje prepovedano ... rubiti butalsko imovino!
2
01.04.2018 10:00
V teh dneh lahko spremljamo, kako stranke kar tekmujejo, katera se bo bolj zavzela za zaščito slovenskega premoženja na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Digitalizirani krasni novi svet: Panika je idealen konj za mobilizacijo ljudi
5
31.03.2018 15:59
Starejše generacije ne zmorejo razumeti, da se znanje nalaga, obnavlja in kopiči ves čas. Prav to je tisto, kar omogoča razvoj ... Več.
Piše: Ariana Ferfila
V Putinovi orbiti: Globoka država nas je prestavila v zavezništvo z Rusijo
14
30.03.2018 13:00
Namesto, da bi se - vsaj navzven - pridružilo diplomatskim sankcijam držav zveze NATO in EU proti Rusiji, je slovensko ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Šola 21. stoletja: Izobraževanje na domu kot odgovor na negativno socializacijo javnega šolstva?
7
29.03.2018 21:45
Socialne veščine se razvijejo kot rezultat zdravega okolja in psihološkega zorenja. To, da otrok preživlja vse dneve v veliki ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Živčna vojna med Putinom in Evropo ali kako je Max Otto Stierlitz postal ruski predsednik
25
29.03.2018 00:35
Kakorkoli obračamo, zadnja diplomatska zaostritev odnosov med Putinovo Rusijo in Zahodom zaradi napada z živčnim strupom na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
15 let kasneje: Spomini na referendum za vstop v EU in NATO
1
28.03.2018 22:42
Pred referendumom me je ameriški državni sekretar Colin Powell - očitno zaradi informacij iz ljubljanskega veleposlaništva - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Episcentrova raziskava, 2. del: Cerar je najslabši vodja, Židan najbolj nesposoben, Janša pa najboljši vodja in najbolj inteligenten
Uredništvo
Ogledov: 3.906
02/
Raziskava agencije Episcenter: za zmago se bodo borili Janša, Židan in Šarec
Uredništvo
Ogledov: 2.463
03/
In memoriam Demeter (in Marina) Bitenc
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.349
04/
Milojka Kolar Celarc, SMC, SD in DeSUS: J'accuse...!
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.312
05/
Odprto pismo Marjanu Šarcu
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 1.342
06/
Primer Salisbury: Razmišljanje o slovenskem odnosu do zveze NATO
Aleksander Geržina
Ogledov: 1.765
07/
Pritiski, izsiljevanja in prikrite grožnje: Američani za prevzem PRO Plus v boj z vsemi sredstvi!
Uredništvo
Ogledov: 1.577
08/
Vlak za drugi tir je odpeljal vsaj pred desetletjem
Igor Kovač
Ogledov: 1.532
09/
Kako se kadruje na Inštitutu informacijskih znanosti? Najboljša referenca je to, da imaš za svaka ministra Počivalška?!
Uredništvo
Ogledov: 1.177
10/
Vaške volitve med podalpskimi kozolci na predvečer tretje svetovne vojne
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.160