Komentar

Manifest št. 57: matrica, skozi katero lahko pogledamo v resnico prasico

Do nedavnega nisem mogel razumeti, zakaj sadistična orgija resničnosti prek zakonodajalcev v vseh obdobjih najraje ponižuje umetnost. Vse to je sila preprosto, tako preprosto, da vsa ta leta nisem mogel verjeti, da bi to lahko bilo res. Na delu je primitivna človeška starst - ljubosumje! Temna starst sadističnih oblastnikov, sadističnih odločevalcev, ki ne bodo nikoli zmogli razumeti od kod ta fascinantna moč umetnosti.

12.02.2017 06:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   manifest   št. 57   Rovereto   Tullio Crali   Dada št. 3   Moma

Foto: arhiv Portala PLUS

Ni ga manifesta, ki ne bi scvrl svinjskega sala katerekoli preteklosti, prepražil morale in kulture, na kateri se je še pred kratkim naslajal cel kulturpolitični kartel.

Moja domača knjižnica je dobila novo pridobitev, reprint revije Dada št. 3, ki je izšel pri berlinski založbi Malik leta 1920. Pri umetniških revijah sem vedno pozoren na to, kako so njihove naslovnice in strani oštevilčene. Iz načina numeriranja je takoj razvidno, kako v uredništvu bijejo svoje slogovno-vsebinske bitke z vizijami, novimi oblikami ali pa so to že po svoji obliki in po svoji vsebini revije - umetnine. Revija Dada št. 3 ima svoje strani oštevilčene skladno z avntgardističnimi formami revij z začetka prejšnjega stoletja. Strani so oštevilčene po vrstnem redu: 254km, 437l, 642kg, A50, 6ZB, 4/1, 75%, 1920, 100m, 1mm, WE, hm. Na straneh TOM2 in OH1 je objavljen izvrsten in vpliven Kanibalističen manifest Dadaizma avtorja Francisa Picabije.

 

Roman je napaka (bil, bila, bilo) / Sekunda skozi čelo/ Požrimo se /

 

Ker so manifesti in manifestativno izjavljanje neusmiljeno povezani z mojim umetniškim bivanjem in delovanjem ter so skladni z meni lastno psihodinamiko, sem se takoj brez zadržkov odločil, da bom komentar v celoti posvetil umetniškim manifestom. Vem, da se ponavljam vse do prozornega bloka gobaste kostnine, toda naj vas vseeno spomnim, da komentiram samo tisto, kar občudujem, da komentiram vedno samo umetnost in da se nikoli ne opravičujem.

 

Info: Veliko pregledno razstavo umetnika, konstruktorja modernizma Francisa Picabije si lahko ogledate te dni v muzeju Moma v New Yorku. Razstava je odprta do 19. marca 2017.

 

Manifesti so najbolj kodirano in koordinirano literarno telo avantgardne umetnosti, so najbolj živa sled umetniške generacije. Za generacijo v umetnosti štejem umetnice in umetnike, ki jih združuje časovni volumen triintridesetih let, ki jih združuje duh časa. Avantgarden manifestativen nagovor poteka že od srede XIX. stoletja pa vse do današnjega dne. Toda navkljub energetskim tokovom duha časa, ki se pretakajo po polisih in megapolisih, so že naslednji umetniški generaciji vsebine manifestov nesprejemljive. Ravno konflikt duhovnih vrednot med generacijami močno zaznamuje umetnost. Toda navkljub vsemu so ravno manifesti upoštevanja vredno vezivo med umetniškimi generacijami. Tisto, kar je bilo še pred kratkim smrtno resno, postane naslednji generaciji komično, istočasno pa privlačno. Menim, da je osrednji protagonist manifestov smeh tudi takrat, ko so ti napisani smrtno resno. Šele komično prisili resnost v radikalno nove postopke. Tako ob njunem trku vznikne paradoks.

 

Do nedavnega nisem mogel razumeti, zakaj sadistična orgija resničnosti prek zakonodajalcev v vseh obdobjih najraje ponižuje umetnost. Vse to je sila preprosto, tako preprosto, da vsa ta leta nisem mogel verjeti, da bi to lahko bilo res. Na delu je primitivna človeška starst - ljubosumje! Temna starst sadističnih oblastnikov, sadističnih odločevalcev, ki ne bodo nikoli zmogli razumeti od kod ta fascinantna moč umetnosti. Vedno je bila in vedno bo značilnost vladarja, da ima čimveč v oblasti. Ne morejo in ne morejo sprejeti dejstva, da vse na svetu izvira iz stilnega-formativa, iz velike lepe skrivnosti, kako se oblikujejo oblike, kako se oblikuje lepo! Tega proizvodnega dejstva ne morejo ne ideologi, ne teologi nikoli nadzirati. Tako se obe umetniški generaciji zaradi razvrednotenja umetnosti in poniževanja umetnikov povežejo. "Was ist Kunst?" Kaj je in kaj ni umetnost določajo in potrjujejo umetniki naslednje generacije, ne pa kapital, kot meni Joseph Beuys! Tako manifesti postanejo nosilci umetniške resnice, tako postanejo avtonomne umetnine.

 

Ne bi vam rad sredi manifestativnega komentarja o manifestih bajal o tem, kako sem naletel v arhivu muzeja Mart v Roveretu fenomenalen, nepričakovan manifest fanatičnega sledilca Filipa Tomassa Marineteija, Tullia Cralija, izumitelja "aeropitture". Tullio Crali je bil rojen leta 1910 v Igalu, živel je v Zadru in Gorici, umrl pa je leta 2000 v Milanu. Fenomen, ki me je navdušil, niso bile njegove sicer odlične futuristične umetnine tretjega vala, temeveč to, da je leta 1965 napisal zame popolnoma neznan in nepričakovan manifest Orbitalne umetnosti. Za to, da sem ga z bližnjo asociacijo prizval v komentar, so zaslužni predvsem njegovi avantgardistični manifesti, ki jih je objavil v svojem dolgem življenju. Petinštirideset njegovih vizij, slik "aeropitture", si lahko danes ogledate v njegovem posmrtnem domovanju, v muzeju Mart v Rovertu.

 

Futuristi/turisti.

 

Neplačan turistični oglas: Obiščite v Roveretu, v alpski rečni dolini v italjanskih Dolomitih, muzej Mart. Bližnje smučišče, ki je primerno tudi za družinsko smučanje je Folgaria. Konec oglasa.

 

 

Umetniški manifesti razbijajo pročelja: narodov, muzejev, razredov, bogov in boga, družbe, države, morale in kulture. Ni ga manifesta, ki ne bi scvrl svinjskega sala katerekoli preteklosti, prepražil morale in culture, na kateri se je še pred kratkim naslajal cel kulturpolitični kartel. Pesnik manifestativno poje: Odprite muzeje, odprite muzeje! Po Evropi že strašijo mrliči - ideje! Odprite muzeje za nacionalizem, za mrtve ideje.

 

Manifest je tudi režim bodočega delovanja, režija bodočih pogojev, to so radikalno kritični spisi. Istočasno pa imajo enosmerno uprt pogled v svojo optimalno projekcijo. Nastopajo, le da brez prilike-pridige. Predvsem pa so literarna oblika. Poudarimo tudi, da umetniški manifesti niso ravno zaupanja vredna forma, če jih razumemo le kot pomožno orodje za razlago estetskih procesov nastanka primarnih umetnin, ki jih manifesti seveda vehementno napovedujejo. Manifesti so največkrat kratka literarna oblika, za katero dr. Rainer Gruber pravi, da ni njihova naloga samo informirati bralca o določenem umetniškem konceptu, temveč ga mora tudi pritegniti, mora ga navdušiti za njegovo idejo, ki jo zagovarja, mora postati zagovornik ideje. Naloga, da pritegnemo bralca, pa zahteva uporabo določenih retoričnih postopkov in figur, ki nam razložijo poetiko manifesta. Dr. Aleksander Flaker pravi, da so manifesti smiselni in uspešni, če se zgodi preboj poesisa manifesta v svet najnovejše terminologije, če se začne uveljavljat v jeziku skupnosti. Avantgardni jezik je shema najnovejših jezikovnih funkcij. Z njim izražamo vse tisto, česar še pred kratkim nismo mogli. Zato je sploh potrebno raziskati dvosmerno komunikacijo med manifestom in primarno umetnino.

 

Raztegljiv pojem manifesta, dvodimenzionalnega plakata, sproža igrivost, naivno radikalnost, neodgovornost v času najhujših etičnih dilem in prerivanj, ki jih sprožajo ideolgi in teologi vseh vrst. Manifesti so matrice, iz katerih se zagotovo ne moremo čisto nič koristnega naučiti, so le matrica, skozi katero lahko pogledamo v resnico prasico. Emancipirajmo se od nagona po svobodi. Emancipirajmo se od spola! Manifesti so neorganska vreča, polna organskih odpadkov. Zato pritegnimo bralca manifesta, pa čeprav z grožnjami, da nam pokloni vsaj svoje zgražanje. Nov človeški red se najprej zgodi v nemogoči državi, v estetski državi. V svetu manifestacij in manifestov. V svoji manifestativni konstrukciji. Potem sploh obstaja nekaj možnosti, da postane lep.

 

 

 

Nasvet mlademu umetniku: Samo tisti umetniki, ki so v dialogu s svojim manifestom, lahko postanejo nosilci oblikoslovnega izraza duha časa. Zato mladi umetnik, umetnica svoj manifest premišljeno oštevilči in ga digitalno opremi. Generacija pred našo generacijo ga je še analogno opremila s št. 57! Bili so nam smešni. Smešni, ker za nas je št. 57 predstavljala verz: "Od nekdej lepe so Ljublanke slovele, al lepše od Urške bilo ni nobene, nobene očem bolj zaželene ob času nje cvetja ne žene!"

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Pred drugim migrantskim valom: Ali tudi Evropa potrebuje "Mehiški zid", ali kje je Mehika v Evropi?
12
19.06.2018 21:01
Zaskrbljenost nad naraščajočim problemom beguncev je v Sloveniji večja kot volilni rezultat SDS na junijskih volitvah. Ni ... Več.
Piše: Igor Bavčar
EU in "vladavina prava": Ko je bolj od resničnosti pomembna fraza
16
18.06.2018 22:30
Evropska unija je zelo počasna pri preverjanju administracije in izvajanja zakonov v nekdanjih komunističnih državah, četudi ... Več.
Piše: Keith Miles
Kako je igralka Milena Grm po smrti postala prvi umetniški satelit v vesolju
0
16.06.2018 23:59
Komentar je neodložljiv tekst, ki ga zahteva največkrat zunanji dogodek. Z odzivom nanj prepoznaš sebe, kolektivno telo v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pri nas in drugje: Kratek pregled političnih razmer v Sloveniji, Avstriji, Češki, Italiji in Nemčiji
5
15.06.2018 22:59
V parlamentih večine evropskih držav se redno izmenjujejo konservativci in socialni demokrati, važna sestavina oz. jeziček na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Še en nenavaden volilni rezultat v Sloveniji
18
14.06.2018 22:41
Že večkrat sem zadnja leta pisal o volilnih rezultatih v Sloveniji. Vedno me presenetijo. Prvič zato, ker imam opravka s ... Več.
Piše: Keith Miles
Mogoče veste, koliko vas stane "tank" bencina?
8
12.06.2018 22:04
Pred dnevi sem povprašal deset naključnih znancev, če vedo, da so cene goriv na črpalkah ob avtocestah višje kot na ostalih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Raziskava italijanske centralne banke: Migranti in uvožena delovna sila niso rešitev za Evropo!
17
11.06.2018 23:59
Banca d'Italia je vodilna ustanova na področju ekonomije, ki velja za eno od politično najbolj nevtralnih inštitutov na svetu. V ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Delo je usedlina starega nasilnega sveta!
6
10.06.2018 08:00
Da, strinjam se, da je politika enako razum in da je politično delovanje metodološko praznjenje prostora samo zato, da bi v njem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Če na vseh področjih uvajatamo ženske kvote, bi jih morali tudi glede migrantov oziroma migrantk
5
09.06.2018 14:40
Slovenke so nam, staroselcem, sporočile: Dovolj imamo vaše pomehkuženosti in neodločnosti, naveličale smo se vaših rjavih las, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Išče se mandatar: Janša ne bo mogel sestaviti vlade, Šarec jo sicer bo, a je ne bo sposoben voditi.
35
07.06.2018 23:15
Vsi bodo dobili vabilo, če bom dobil mandat za predsednika vlade , je včeraj izjavil politik, ki v teh dneh žanje, kar je prej ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prvo pismo iz zapora: Lahka pehota v sodobni vojni
9
05.06.2018 22:30
Ljudje spreminjajo svoja stališča. To je dobro. Slovenci pa tega ne marajo. Praviloma ostro zavračajo vsakogar, ki spreminja ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Panika
22
04.06.2018 23:51
Janša ima še eno možnost: veliko koalicijos socialdemokrati in nemara s SMC. Da bi prišlo do tega, bi morali vsi po vrsti ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Povolilni uredniški komentar: Ni vsaka Pirova zmaga nujno tudi poraz Janeza Janše
29
03.06.2018 23:15
Janša je včeraj močno zmagal, vendar je levica skupaj vseeno precej močnejša, zato relativni zmagovalec brez sodelovanja vsaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hlapci: Naj živi Cankarjeva anarhistična zapuščina!
6
02.06.2018 23:59
Čeprav je slovenstvo prepojeno s helenističnim, evropskim demokratizmom, vedno znova vztrajno zahteva obredno istovetnost z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ne, niso vsi isti: eni so sadisti, drugi mazohisti
7
01.06.2018 22:29
V primeru kriminala v zdravstvu so SMC, Socialni demokrati in DeSUS do konca ščitili Pokvarjeno Milojko, ki je organiziran ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Kaj je hujše: Janez Janša ali nekompetenten nasprotnik?
22
31.05.2018 23:59
Demokracija mora investirati v svoj razvoj, zato so sredstva za razvoj institucij, ki omogočajo politično participacijo, ... Več.
Piše: Mojmir Ocvirk
Zakaj izrekam javno podporo poslanki Jelki Godec in njeni stranki SDS
16
30.05.2018 23:00
Najprej disclaimer ali dva. Nisem član stranke SDS. Do pomladi 2016, ko me je po elektronski pošti kontaktirala Jelka Godec, ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Ustanovitev Slovenije: ker Demos ni ustvaril svoje elite, se je vrnil resetirani komunistični "novi razred"
3
27.05.2018 22:45
Ob uspehih levega bloka se postavlja vprašanje, ali se socializem nekako prilega slovenski miselnosti (duševnosti), za katero je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
25. maj, Dan brisače: Nekoč je imela Ljubljana za župane velmože - potem je prišel Zoran
13
24.05.2018 22:30
V Srbiji so rdeče zvezde že zdavnaj pospravili v Muzej 25. maja. Pri nas bodo 25. maja - torej prav danes - nekateri v ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Na ladji norcev: Vsi idiotizmi Mira Cerarja, Dejana Židana in Karla Erjavca
16
23.05.2018 19:23
Tokrat sem se osredotočil zgolj na eno samo televizijsko soočenje, in sicer tisto na POP TV v ponedeljek zvečer, ko so trije ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dimitrij Rupel piše Spomenki Hribar in predsedniku Borutu Pahorju
Uredništvo
Ogledov: 8.646
02/
Neverjetni Miro Cerar: od političnega luzerja do jezička na tehtnici pri sestavi nove vlade
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.392
03/
Še en nenavaden volilni rezultat v Sloveniji
Keith Miles
Ogledov: 3.730
04/
Tožba zaradi propadle arbitraže proti Hrvaški je nesmiselna politična poteza
Laris Gaiser
Ogledov: 2.006
05/
Pred drugim migrantskim valom: Ali tudi Evropa potrebuje "Mehiški zid", ali kje je Mehika v Evropi?
Igor Bavčar
Ogledov: 2.030
06/
Raziskava italijanske centralne banke: Migranti in uvožena delovna sila niso rešitev za Evropo!
Laris Gaiser
Ogledov: 2.420
07/
Mogoče veste, koliko vas stane "tank" bencina?
Bine Kordež
Ogledov: 1.561
08/
EU in "vladavina prava": Ko je bolj od resničnosti pomembna fraza
Keith Miles
Ogledov: 1.304
09/
Pri nas in drugje: Kratek pregled političnih razmer v Sloveniji, Avstriji, Češki, Italiji in Nemčiji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.211
10/
Išče se mandatar: Janša ne bo mogel sestaviti vlade, Šarec jo sicer bo, a je ne bo sposoben voditi.
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.858