Komentar

Manifest št. 57: matrica, skozi katero lahko pogledamo v resnico prasico

Do nedavnega nisem mogel razumeti, zakaj sadistična orgija resničnosti prek zakonodajalcev v vseh obdobjih najraje ponižuje umetnost. Vse to je sila preprosto, tako preprosto, da vsa ta leta nisem mogel verjeti, da bi to lahko bilo res. Na delu je primitivna človeška starst - ljubosumje! Temna starst sadističnih oblastnikov, sadističnih odločevalcev, ki ne bodo nikoli zmogli razumeti od kod ta fascinantna moč umetnosti.

12.02.2017 06:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   manifest   št. 57   Rovereto   Tullio Crali   Dada št. 3   Moma

Foto: arhiv Portala PLUS

Ni ga manifesta, ki ne bi scvrl svinjskega sala katerekoli preteklosti, prepražil morale in kulture, na kateri se je še pred kratkim naslajal cel kulturpolitični kartel.

Moja domača knjižnica je dobila novo pridobitev, reprint revije Dada št. 3, ki je izšel pri berlinski založbi Malik leta 1920. Pri umetniških revijah sem vedno pozoren na to, kako so njihove naslovnice in strani oštevilčene. Iz načina numeriranja je takoj razvidno, kako v uredništvu bijejo svoje slogovno-vsebinske bitke z vizijami, novimi oblikami ali pa so to že po svoji obliki in po svoji vsebini revije - umetnine. Revija Dada št. 3 ima svoje strani oštevilčene skladno z avntgardističnimi formami revij z začetka prejšnjega stoletja. Strani so oštevilčene po vrstnem redu: 254km, 437l, 642kg, A50, 6ZB, 4/1, 75%, 1920, 100m, 1mm, WE, hm. Na straneh TOM2 in OH1 je objavljen izvrsten in vpliven Kanibalističen manifest Dadaizma avtorja Francisa Picabije.

 

Roman je napaka (bil, bila, bilo) / Sekunda skozi čelo/ Požrimo se /

 

Ker so manifesti in manifestativno izjavljanje neusmiljeno povezani z mojim umetniškim bivanjem in delovanjem ter so skladni z meni lastno psihodinamiko, sem se takoj brez zadržkov odločil, da bom komentar v celoti posvetil umetniškim manifestom. Vem, da se ponavljam vse do prozornega bloka gobaste kostnine, toda naj vas vseeno spomnim, da komentiram samo tisto, kar občudujem, da komentiram vedno samo umetnost in da se nikoli ne opravičujem.

 

Info: Veliko pregledno razstavo umetnika, konstruktorja modernizma Francisa Picabije si lahko ogledate te dni v muzeju Moma v New Yorku. Razstava je odprta do 19. marca 2017.

 

Manifesti so najbolj kodirano in koordinirano literarno telo avantgardne umetnosti, so najbolj živa sled umetniške generacije. Za generacijo v umetnosti štejem umetnice in umetnike, ki jih združuje časovni volumen triintridesetih let, ki jih združuje duh časa. Avantgarden manifestativen nagovor poteka že od srede XIX. stoletja pa vse do današnjega dne. Toda navkljub energetskim tokovom duha časa, ki se pretakajo po polisih in megapolisih, so že naslednji umetniški generaciji vsebine manifestov nesprejemljive. Ravno konflikt duhovnih vrednot med generacijami močno zaznamuje umetnost. Toda navkljub vsemu so ravno manifesti upoštevanja vredno vezivo med umetniškimi generacijami. Tisto, kar je bilo še pred kratkim smrtno resno, postane naslednji generaciji komično, istočasno pa privlačno. Menim, da je osrednji protagonist manifestov smeh tudi takrat, ko so ti napisani smrtno resno. Šele komično prisili resnost v radikalno nove postopke. Tako ob njunem trku vznikne paradoks.

 

Do nedavnega nisem mogel razumeti, zakaj sadistična orgija resničnosti prek zakonodajalcev v vseh obdobjih najraje ponižuje umetnost. Vse to je sila preprosto, tako preprosto, da vsa ta leta nisem mogel verjeti, da bi to lahko bilo res. Na delu je primitivna človeška starst - ljubosumje! Temna starst sadističnih oblastnikov, sadističnih odločevalcev, ki ne bodo nikoli zmogli razumeti od kod ta fascinantna moč umetnosti. Vedno je bila in vedno bo značilnost vladarja, da ima čimveč v oblasti. Ne morejo in ne morejo sprejeti dejstva, da vse na svetu izvira iz stilnega-formativa, iz velike lepe skrivnosti, kako se oblikujejo oblike, kako se oblikuje lepo! Tega proizvodnega dejstva ne morejo ne ideologi, ne teologi nikoli nadzirati. Tako se obe umetniški generaciji zaradi razvrednotenja umetnosti in poniževanja umetnikov povežejo. "Was ist Kunst?" Kaj je in kaj ni umetnost določajo in potrjujejo umetniki naslednje generacije, ne pa kapital, kot meni Joseph Beuys! Tako manifesti postanejo nosilci umetniške resnice, tako postanejo avtonomne umetnine.

 

Ne bi vam rad sredi manifestativnega komentarja o manifestih bajal o tem, kako sem naletel v arhivu muzeja Mart v Roveretu fenomenalen, nepričakovan manifest fanatičnega sledilca Filipa Tomassa Marineteija, Tullia Cralija, izumitelja "aeropitture". Tullio Crali je bil rojen leta 1910 v Igalu, živel je v Zadru in Gorici, umrl pa je leta 2000 v Milanu. Fenomen, ki me je navdušil, niso bile njegove sicer odlične futuristične umetnine tretjega vala, temeveč to, da je leta 1965 napisal zame popolnoma neznan in nepričakovan manifest Orbitalne umetnosti. Za to, da sem ga z bližnjo asociacijo prizval v komentar, so zaslužni predvsem njegovi avantgardistični manifesti, ki jih je objavil v svojem dolgem življenju. Petinštirideset njegovih vizij, slik "aeropitture", si lahko danes ogledate v njegovem posmrtnem domovanju, v muzeju Mart v Rovertu.

 

Futuristi/turisti.

 

Neplačan turistični oglas: Obiščite v Roveretu, v alpski rečni dolini v italjanskih Dolomitih, muzej Mart. Bližnje smučišče, ki je primerno tudi za družinsko smučanje je Folgaria. Konec oglasa.

 

 

Umetniški manifesti razbijajo pročelja: narodov, muzejev, razredov, bogov in boga, družbe, države, morale in kulture. Ni ga manifesta, ki ne bi scvrl svinjskega sala katerekoli preteklosti, prepražil morale in culture, na kateri se je še pred kratkim naslajal cel kulturpolitični kartel. Pesnik manifestativno poje: Odprite muzeje, odprite muzeje! Po Evropi že strašijo mrliči - ideje! Odprite muzeje za nacionalizem, za mrtve ideje.

 

Manifest je tudi režim bodočega delovanja, režija bodočih pogojev, to so radikalno kritični spisi. Istočasno pa imajo enosmerno uprt pogled v svojo optimalno projekcijo. Nastopajo, le da brez prilike-pridige. Predvsem pa so literarna oblika. Poudarimo tudi, da umetniški manifesti niso ravno zaupanja vredna forma, če jih razumemo le kot pomožno orodje za razlago estetskih procesov nastanka primarnih umetnin, ki jih manifesti seveda vehementno napovedujejo. Manifesti so največkrat kratka literarna oblika, za katero dr. Rainer Gruber pravi, da ni njihova naloga samo informirati bralca o določenem umetniškem konceptu, temveč ga mora tudi pritegniti, mora ga navdušiti za njegovo idejo, ki jo zagovarja, mora postati zagovornik ideje. Naloga, da pritegnemo bralca, pa zahteva uporabo določenih retoričnih postopkov in figur, ki nam razložijo poetiko manifesta. Dr. Aleksander Flaker pravi, da so manifesti smiselni in uspešni, če se zgodi preboj poesisa manifesta v svet najnovejše terminologije, če se začne uveljavljat v jeziku skupnosti. Avantgardni jezik je shema najnovejših jezikovnih funkcij. Z njim izražamo vse tisto, česar še pred kratkim nismo mogli. Zato je sploh potrebno raziskati dvosmerno komunikacijo med manifestom in primarno umetnino.

 

Raztegljiv pojem manifesta, dvodimenzionalnega plakata, sproža igrivost, naivno radikalnost, neodgovornost v času najhujših etičnih dilem in prerivanj, ki jih sprožajo ideolgi in teologi vseh vrst. Manifesti so matrice, iz katerih se zagotovo ne moremo čisto nič koristnega naučiti, so le matrica, skozi katero lahko pogledamo v resnico prasico. Emancipirajmo se od nagona po svobodi. Emancipirajmo se od spola! Manifesti so neorganska vreča, polna organskih odpadkov. Zato pritegnimo bralca manifesta, pa čeprav z grožnjami, da nam pokloni vsaj svoje zgražanje. Nov človeški red se najprej zgodi v nemogoči državi, v estetski državi. V svetu manifestacij in manifestov. V svoji manifestativni konstrukciji. Potem sploh obstaja nekaj možnosti, da postane lep.

 

 

 

Nasvet mlademu umetniku: Samo tisti umetniki, ki so v dialogu s svojim manifestom, lahko postanejo nosilci oblikoslovnega izraza duha časa. Zato mladi umetnik, umetnica svoj manifest premišljeno oštevilči in ga digitalno opremi. Generacija pred našo generacijo ga je še analogno opremila s št. 57! Bili so nam smešni. Smešni, ker za nas je št. 57 predstavljala verz: "Od nekdej lepe so Ljublanke slovele, al lepše od Urške bilo ni nobene, nobene očem bolj zaželene ob času nje cvetja ne žene!"

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Mladina go home!*
18
10.12.2017 18:30
Kaj se je tem tipom na Mladini pravzaprav zgodilo v zadnjih tridesetih letih, da so iz najbolj naprednega in pogumnega medija ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Antigona razširja prostor svobode, razširja zavest med pravom in pravičnostjo tudi za mrtve
16
09.12.2017 23:41
Moja predstava Nenehna Antigona ni preprosta shizma, temveč zahtevna etično-estetska verzija Antigone. V novem veku je človeštvo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Špansko zaničevanje Kataloncev pred volitvami 21. decembra se stopnjuje: zdaj je prepovedana celo rumena barva!
3
08.12.2017 11:34
Vse se vrti le okrog boja za ali proti neodvisnosti. Ne govori se o tem, da je španska pokojninska blagajna v rdečih številkah, ... Več.
Piše: Alenka Vrečar
Primer Henkel Slovenija: umetnost izogibanja davkov brez bega v davčne oaze
8
07.12.2017 23:11
Analizirali smo poslovanje družbe Henkel Slovenija, kjer je v zadnjih letih prišlo do pomembnih sprememb - ob enakem ali celo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Obsodba v imenu ljudstva: Za božjo voljo, zaustavite vendar že tega Jakliča!
18
07.12.2017 00:05
Z ustavnega sodišča prihajajo informacije, da so se bojazni pred prihodom sodnika Klemna Jakliča uresničile , so pred dnevi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Simbolizem španske demokracije: volitve v Kataloniji bodo na dan, ko nastopi koledarska zima
14
05.12.2017 23:48
Samo dva tedna nas ločita od volitev v Kataloniji. Gre za prelomni dogodek, saj bo od volilnega izida odvisno, ali bo Katalonija ... Več.
Piše: Bojan Brezigar
Za Cerarjeve je vladanje kot igra na srečo z elementi goljufanja državljanov
9
04.12.2017 19:16
Zadnji dogodki, ki v določenih primerih - npr. obvodi odločb ustavnega sodišča, selektivno in kreativno branje in razlaganje ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Čarobna gora snežink
6
03.12.2017 02:15
Italijani ne vedo ničesar o slovenski kulturi, ampak dejansko ničesar! Navkljub dejstvu, da je slovenska kultura kultura ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Plemenita provokacija: Hrvati imajo prav glede arbitraže!
14
01.12.2017 22:45
Hrvaška stran se nikakor noče podrediti mednarodni arbitražni odločitvi, kar je popolnoma logično in pravilno. Čeprav iščejo ... Več.
Piše: Zmago Jelinčič Pl.
Leta debelih krav: Bankam v Sloveniji je lani ostalo kar 460 milijonov evrov bruto donosa
5
26.11.2017 19:00
V zadnjem času pogosto beremo in slišimo, kako v naših bankah leži ogromno neizkoriščenih sredstev, predvsem vlog prebivalstva. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ko Arthur pred hotelom Chelsea sredi New Yorka sreča Fredericka ...
4
25.11.2017 21:22
Moj današnji tekst želi biti metodološko pregleden in je bolj kot komentar pričanje o znanstveni mediaciji. Potrditi hoče ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Vsi smo nekakšni talci; eni še vedno ujetniki komunizma, drugi svoje nevednosti
17
23.11.2017 23:30
Proruska politika, ki jo vodi slovenska država v zadnjih nekaj letih, ni zgolj neokusna, ampak tudi škodljiva za naše nacionalne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Afera "sirski frizer": Ni res, da je edina prava pot pravna pot!
23
21.11.2017 22:45
Pot za uresničitev kakršnekoli ideje, za katero nosilec meni, da je boljša, lepša ali pravičnejša za našo skupnost, pri nas ni ... Več.
Piše: Miha Burger
Rajski dokumenti kot izgovor za medijski teror nad Ivanom Simičem
13
20.11.2017 19:54
Pred dvema tednoma so mi v časopisu Delo brezplačno namenili celostranski oglas, pet dni kasneje pa še enega. Glede na visoke ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naše travme so proizvod kozmičnega morja
7
19.11.2017 00:38
Umetnost je umetnost zgolj v odnosu do sorodnega. Do sorodnega tistega, ki te gleda. Druga inteligenca umetnosti ni sposobna ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Sočustovanje z azilanti je plemenito, pozivanje k nespoštovanju pravne države pa nezakonito
21
18.11.2017 00:30
Premier Miro Cerar se je v primeru sirskega azilanta Ahmada Š. ponovno pokazal kot šibka in labilna osebnost, ki svoje mnenje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O slabostih državnega lastništva: prodaja ni vedno edina rešitev
6
16.11.2017 00:02
Državno lastništvo ima nedvomno precej slabosti in omejitev, tako zaradi pogosto večje rigidnosti uprav, premajhnega nadzora ter ... Več.
Piše: Bine Kordež
Plečnikov stadion, idealen muzej na prostem za kipe Kardelja, Kidriča, Mačka in ostalih revolucionarjev
11
14.11.2017 23:55
Naš britanski kolumnist Keith Miles se je tokrat pozabaval z vprašanjem spomenikov, ki jih v naših krajih ne manjka, sploh ... Več.
Piše: Keith Miles
Ali je visoka volilna abstinenca razlog ali cilj utrujenih političnih elit?
17
14.11.2017 11:56
Problem naše države se na prvi pogled odraža v sicer enostavnem dejstvu: država (javni sektor), kljub dobremu stanju v ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Romantični pesniki so peli pesem planetarni skupnosti, pristali pa v nacionalni književnosti
2
11.11.2017 23:59
S stilno formacijo romantika se je začelo vse spreminjati. Z romantičnim prostranstvom se je zgradila tudi naša modernost, ki jo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Obsodba v imenu ljudstva: Za božjo voljo, zaustavite vendar že tega Jakliča!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.765
02/
Mladina go home!*
Oskar Salobir
Ogledov: 3.831
03/
Udbovska deca: lustracija ni bila možna, saj bi bil lustriran najmanj vsak peti Slovenec
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 11.560
04/
Za Cerarjeve je vladanje kot igra na srečo z elementi goljufanja državljanov
Bojan Dobovšek
Ogledov: 2.064
05/
Vremenska in piarovska katastrofa Mira Cerarja: ko je okvara na vladnem letalu izgovor za obisk prizadetih krajev, so volitve pred vrati!
Uredništvo
Ogledov: 1.446
06/
Privatizacija NLB: vlada tišči glavo v pesek, hkrati pa meče pesek v oči Evropski komisiji in državljanom
Bojan Dobovšek
Ogledov: 1.465
07/
Plemenita provokacija: Hrvati imajo prav glede arbitraže!
Zmago Jelinčič Pl.
Ogledov: 3.370
08/
Peršakova "luda kuća*": Inšpektor za medije že 560 dni ignorira kršitev medijske zakonodaje, grozi pa z globo znanemu fotografu, ker ima spletno stran v angleščini!
Uredništvo
Ogledov: 1.432
09/
Primer Henkel Slovenija: umetnost izogibanja davkov brez bega v davčne oaze
Bine Kordež
Ogledov: 992
10/
Javna obsodba – fizičnega (!) - nasilja nad sodnikom Vrhovnega sodišča Janom Zobcem
Uredništvo
Ogledov: 892