Komentar

Manifest št. 57: matrica, skozi katero lahko pogledamo v resnico prasico

Do nedavnega nisem mogel razumeti, zakaj sadistična orgija resničnosti prek zakonodajalcev v vseh obdobjih najraje ponižuje umetnost. Vse to je sila preprosto, tako preprosto, da vsa ta leta nisem mogel verjeti, da bi to lahko bilo res. Na delu je primitivna človeška starst - ljubosumje! Temna starst sadističnih oblastnikov, sadističnih odločevalcev, ki ne bodo nikoli zmogli razumeti od kod ta fascinantna moč umetnosti.

12.02.2017 06:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   manifest   št. 57   Rovereto   Tullio Crali   Dada št. 3   Moma

Foto: arhiv Portala PLUS

Ni ga manifesta, ki ne bi scvrl svinjskega sala katerekoli preteklosti, prepražil morale in kulture, na kateri se je še pred kratkim naslajal cel kulturpolitični kartel.

Moja domača knjižnica je dobila novo pridobitev, reprint revije Dada št. 3, ki je izšel pri berlinski založbi Malik leta 1920. Pri umetniških revijah sem vedno pozoren na to, kako so njihove naslovnice in strani oštevilčene. Iz načina numeriranja je takoj razvidno, kako v uredništvu bijejo svoje slogovno-vsebinske bitke z vizijami, novimi oblikami ali pa so to že po svoji obliki in po svoji vsebini revije - umetnine. Revija Dada št. 3 ima svoje strani oštevilčene skladno z avntgardističnimi formami revij z začetka prejšnjega stoletja. Strani so oštevilčene po vrstnem redu: 254km, 437l, 642kg, A50, 6ZB, 4/1, 75%, 1920, 100m, 1mm, WE, hm. Na straneh TOM2 in OH1 je objavljen izvrsten in vpliven Kanibalističen manifest Dadaizma avtorja Francisa Picabije.

 

Roman je napaka (bil, bila, bilo) / Sekunda skozi čelo/ Požrimo se /

 

Ker so manifesti in manifestativno izjavljanje neusmiljeno povezani z mojim umetniškim bivanjem in delovanjem ter so skladni z meni lastno psihodinamiko, sem se takoj brez zadržkov odločil, da bom komentar v celoti posvetil umetniškim manifestom. Vem, da se ponavljam vse do prozornega bloka gobaste kostnine, toda naj vas vseeno spomnim, da komentiram samo tisto, kar občudujem, da komentiram vedno samo umetnost in da se nikoli ne opravičujem.

 

Info: Veliko pregledno razstavo umetnika, konstruktorja modernizma Francisa Picabije si lahko ogledate te dni v muzeju Moma v New Yorku. Razstava je odprta do 19. marca 2017.

 

Manifesti so najbolj kodirano in koordinirano literarno telo avantgardne umetnosti, so najbolj živa sled umetniške generacije. Za generacijo v umetnosti štejem umetnice in umetnike, ki jih združuje časovni volumen triintridesetih let, ki jih združuje duh časa. Avantgarden manifestativen nagovor poteka že od srede XIX. stoletja pa vse do današnjega dne. Toda navkljub energetskim tokovom duha časa, ki se pretakajo po polisih in megapolisih, so že naslednji umetniški generaciji vsebine manifestov nesprejemljive. Ravno konflikt duhovnih vrednot med generacijami močno zaznamuje umetnost. Toda navkljub vsemu so ravno manifesti upoštevanja vredno vezivo med umetniškimi generacijami. Tisto, kar je bilo še pred kratkim smrtno resno, postane naslednji generaciji komično, istočasno pa privlačno. Menim, da je osrednji protagonist manifestov smeh tudi takrat, ko so ti napisani smrtno resno. Šele komično prisili resnost v radikalno nove postopke. Tako ob njunem trku vznikne paradoks.

 

Do nedavnega nisem mogel razumeti, zakaj sadistična orgija resničnosti prek zakonodajalcev v vseh obdobjih najraje ponižuje umetnost. Vse to je sila preprosto, tako preprosto, da vsa ta leta nisem mogel verjeti, da bi to lahko bilo res. Na delu je primitivna človeška starst - ljubosumje! Temna starst sadističnih oblastnikov, sadističnih odločevalcev, ki ne bodo nikoli zmogli razumeti od kod ta fascinantna moč umetnosti. Vedno je bila in vedno bo značilnost vladarja, da ima čimveč v oblasti. Ne morejo in ne morejo sprejeti dejstva, da vse na svetu izvira iz stilnega-formativa, iz velike lepe skrivnosti, kako se oblikujejo oblike, kako se oblikuje lepo! Tega proizvodnega dejstva ne morejo ne ideologi, ne teologi nikoli nadzirati. Tako se obe umetniški generaciji zaradi razvrednotenja umetnosti in poniževanja umetnikov povežejo. "Was ist Kunst?" Kaj je in kaj ni umetnost določajo in potrjujejo umetniki naslednje generacije, ne pa kapital, kot meni Joseph Beuys! Tako manifesti postanejo nosilci umetniške resnice, tako postanejo avtonomne umetnine.

 

Ne bi vam rad sredi manifestativnega komentarja o manifestih bajal o tem, kako sem naletel v arhivu muzeja Mart v Roveretu fenomenalen, nepričakovan manifest fanatičnega sledilca Filipa Tomassa Marineteija, Tullia Cralija, izumitelja "aeropitture". Tullio Crali je bil rojen leta 1910 v Igalu, živel je v Zadru in Gorici, umrl pa je leta 2000 v Milanu. Fenomen, ki me je navdušil, niso bile njegove sicer odlične futuristične umetnine tretjega vala, temeveč to, da je leta 1965 napisal zame popolnoma neznan in nepričakovan manifest Orbitalne umetnosti. Za to, da sem ga z bližnjo asociacijo prizval v komentar, so zaslužni predvsem njegovi avantgardistični manifesti, ki jih je objavil v svojem dolgem življenju. Petinštirideset njegovih vizij, slik "aeropitture", si lahko danes ogledate v njegovem posmrtnem domovanju, v muzeju Mart v Rovertu.

 

Futuristi/turisti.

 

Neplačan turistični oglas: Obiščite v Roveretu, v alpski rečni dolini v italjanskih Dolomitih, muzej Mart. Bližnje smučišče, ki je primerno tudi za družinsko smučanje je Folgaria. Konec oglasa.

 

 

Umetniški manifesti razbijajo pročelja: narodov, muzejev, razredov, bogov in boga, družbe, države, morale in kulture. Ni ga manifesta, ki ne bi scvrl svinjskega sala katerekoli preteklosti, prepražil morale in culture, na kateri se je še pred kratkim naslajal cel kulturpolitični kartel. Pesnik manifestativno poje: Odprite muzeje, odprite muzeje! Po Evropi že strašijo mrliči - ideje! Odprite muzeje za nacionalizem, za mrtve ideje.

 

Manifest je tudi režim bodočega delovanja, režija bodočih pogojev, to so radikalno kritični spisi. Istočasno pa imajo enosmerno uprt pogled v svojo optimalno projekcijo. Nastopajo, le da brez prilike-pridige. Predvsem pa so literarna oblika. Poudarimo tudi, da umetniški manifesti niso ravno zaupanja vredna forma, če jih razumemo le kot pomožno orodje za razlago estetskih procesov nastanka primarnih umetnin, ki jih manifesti seveda vehementno napovedujejo. Manifesti so največkrat kratka literarna oblika, za katero dr. Rainer Gruber pravi, da ni njihova naloga samo informirati bralca o določenem umetniškem konceptu, temveč ga mora tudi pritegniti, mora ga navdušiti za njegovo idejo, ki jo zagovarja, mora postati zagovornik ideje. Naloga, da pritegnemo bralca, pa zahteva uporabo določenih retoričnih postopkov in figur, ki nam razložijo poetiko manifesta. Dr. Aleksander Flaker pravi, da so manifesti smiselni in uspešni, če se zgodi preboj poesisa manifesta v svet najnovejše terminologije, če se začne uveljavljat v jeziku skupnosti. Avantgardni jezik je shema najnovejših jezikovnih funkcij. Z njim izražamo vse tisto, česar še pred kratkim nismo mogli. Zato je sploh potrebno raziskati dvosmerno komunikacijo med manifestom in primarno umetnino.

 

Raztegljiv pojem manifesta, dvodimenzionalnega plakata, sproža igrivost, naivno radikalnost, neodgovornost v času najhujših etičnih dilem in prerivanj, ki jih sprožajo ideolgi in teologi vseh vrst. Manifesti so matrice, iz katerih se zagotovo ne moremo čisto nič koristnega naučiti, so le matrica, skozi katero lahko pogledamo v resnico prasico. Emancipirajmo se od nagona po svobodi. Emancipirajmo se od spola! Manifesti so neorganska vreča, polna organskih odpadkov. Zato pritegnimo bralca manifesta, pa čeprav z grožnjami, da nam pokloni vsaj svoje zgražanje. Nov človeški red se najprej zgodi v nemogoči državi, v estetski državi. V svetu manifestacij in manifestov. V svoji manifestativni konstrukciji. Potem sploh obstaja nekaj možnosti, da postane lep.

 

 

 

Nasvet mlademu umetniku: Samo tisti umetniki, ki so v dialogu s svojim manifestom, lahko postanejo nosilci oblikoslovnega izraza duha časa. Zato mladi umetnik, umetnica svoj manifest premišljeno oštevilči in ga digitalno opremi. Generacija pred našo generacijo ga je še analogno opremila s št. 57! Bili so nam smešni. Smešni, ker za nas je št. 57 predstavljala verz: "Od nekdej lepe so Ljublanke slovele, al lepše od Urške bilo ni nobene, nobene očem bolj zaželene ob času nje cvetja ne žene!"

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Pozni nacionalsocializem in zgodnji socializem: Meditacija ob najnovejši knjigi Draga Jančarja "In ljubezen tudi"
1
17.08.2017 20:27
In ljubezen tudije podobno kotTo noč sem jo videlroman o vojni, ki se noče nehati in katere del je jugoslovanski povojni red. Da ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prazne marnje o prazni pokojninski blagajni
4
16.08.2017 21:03
Kadar nanese beseda na pokojnine, se med ljudmi najpogosteje pojavljajo izjave o prazni pokojninski blagajni, o tem, da bo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Spoštovana gospa ministrica Milojka Kolar Celarc, kakšno je kaj vaše mentalno zdravje?
6
15.08.2017 22:59
Ko bo ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc naslednjič razlagala, kako da se bori za javni sistem in za ločevanje javnega ... Več.
Piše: Marko Pavlišič
Vojna premaga vse, tudi ljubezen, toda na koncu zmaga resnica, sicer je vse brez smisla
20
14.08.2017 22:59
Drago Jančar se svojim zadnjim romanom postavlja ob bok takšnima mojstrovinama, kakršna sta Strah in pogum ter Prišleki . Če ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Trumpova mišnica: geostrateški trikotnik od Severne Koreje prek Irana do Venezuele
6
13.08.2017 19:28
Kriza na korejskem polotoku se poglablja, retorika Kim Jong Una in Donalda Trumpa je vedno ostrejša. Vmes se pojavlja še zgodba ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Ali živimo v svetu materije ali živimo v matrici?
3
13.08.2017 05:59
Transhumanizem se zavzema zapreseganje človeka in njegovih omejenih zmogljivostispomočjoznanosti in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletne meditacije: Življenje je le eno
4
12.08.2017 11:00
Res ne razumem, zakaj so nekateri pripravljeni storiti vse, da bi bili glavni in da bi uresničili svoje cilje, ki so lahko tudi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Seksualna revolucija Zorana Jankovića: seks ni vedno spontan, pomaga pa pri zaposlitvi
24
10.08.2017 20:45
Če kdo misli, da bo razkritje seksualnega škandala v Mestni hiši, kjer je glede na policijske prisluhe mati samohranilka seksala ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko drek priplava na površje: mondena portoroška kanalizacija ima 5 zvezdic
4
07.08.2017 22:15
Zaprtje največje plaže hotelskega kompleksa Bernardin v Portorožu je novica sama po sebi. Ne samo zato, ker se to doslej še ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O novinarskem aktivizmu ali kako slovenski mediji perfidno kreirajo politiko
14
06.08.2017 22:30
Marko Pavlišič, ki je že komentiral na portalu+, se po več kot dveh letih vrača s tehtnim razmišljanjem o tem, kako mediji ... Več.
Piše: Marko Pavlišič
Odiseja 2001 kot zgodovina neposredne prihodnosti
6
06.08.2017 00:00
Pol stoletja mineva od nastanka znanstveno-religiozne umetnine2001 : Odiseja v vesolju.V tej kinematično znanstveno-religiozni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Laži, prevare in svoboda vesti: pri 40 stopinjah v senci ima Miro Cerar še posebej dolg nos
18
05.08.2017 00:00
Vročina je res kul: mainstream medijem daje alibi za intelektualno preokupacijo s tem, da redno merijo temperaturo zraka in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zakaj lahko Japonci, ki imajo največj javni dolg na svetu, še vedno mirno spijo
14
03.08.2017 22:45
V zadnjem obdobju je aktualna oblast tako zadolžila državo, da dolga ne bodo uspeli odplačati niti naši vnuki ... , je običajen ... Več.
Piše: Bine Kordež
Oni in mi: Evropa med elitami in ljudstvom
3
01.08.2017 22:06
Kdor bo v prihodnosti gledal nazaj na zgodnja leta 21. stoletja, ga bo presenetil razkorak med tistimi na vrhu, verjetno bi jih ... Več.
Piše: Keith Miles
O strasteh in sanjah: Slovenci in njihove otopele ambicije
11
31.07.2017 22:45
Pred časom sem si ogledal posnetek oddaje Tarča, v kateri me je bolj kot tema pogovora o arbitraži pritegnil medklic dveh ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
Zunanjo politiko so nam tako zavozili, da se Tito in Kardelj v grobu obračata
13
31.07.2017 00:30
Politično-religiozna maša, ki se vsako leto konec julija odvija ob Ruski kapelici pod Vršičem, je neposredni dokaz kronično ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Umetnost ni tekma, ki se zaključi z zmagovalcem na stopničkah
7
30.07.2017 03:13
Nikoli ne bom pozabil, kako sembil zagledanv datum,dan in leto,ki gaje dežurnirediteljnapisal na vogalšolsketable, šepreden ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Deset točk o slovenski neumnosti
13
28.07.2017 22:06
Albert Einstein je zapisal, da sta neskončni dve stvari:vesolje inčloveška neumnost, pri čemer pa ni bil čisto prepričan glede ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Vse naše bombe: od Vurberka do volilnih skrinjic
20
26.07.2017 19:17
Ves ta cirkus okoli neeksplodirane letalske bombe iz II. svetovne vojne, ki so jo našli v legendarni občini Duplek, bi bil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Moja resnica o prevzemu Merkurja
24
25.07.2017 22:45
Zavedam se sicer, da ima večina ljudi izoblikovano mnenje o preteklih dogodkih v zvezi s slovensko tajkunizacijo in da jih ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Seksualna revolucija Zorana Jankovića: seks ni vedno spontan, pomaga pa pri zaposlitvi
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.509
02/
Spoštovana gospa ministrica Milojka Kolar Celarc, kakšno je kaj vaše mentalno zdravje?
Marko Pavlišič
Ogledov: 2.755
03/
Misterija ni več: ameriški podpredsednik Pence si je za Cerarja vzel "dobrih pet minut časa"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.471
04/
Vojna premaga vse, tudi ljubezen, toda na koncu zmaga resnica, sicer je vse brez smisla
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.907
05/
Janko Veber bi zaradi vejice peteršilja odpoklical šefinjo Finančne uprave Jano Ahčin
Uredništvo
Ogledov: 1.671
06/
Ko drek priplava na površje: mondena portoroška kanalizacija ima 5 zvezdic
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.736
07/
Trumpova mišnica: geostrateški trikotnik od Severne Koreje prek Irana do Venezuele
Laris Gaiser
Ogledov: 1.539
08/
Perfidno: Cerarjeva vlada si je za referendumsko kampanjo za 2. tir skrivaj dodelila 100.000 evrov iz proračunskih rezerv!
Vili Kovačič
Ogledov: 1.210
09/
Poletne meditacije: Življenje je le eno
Ivan Simič
Ogledov: 1.036
10/
O novinarskem aktivizmu ali kako slovenski mediji perfidno kreirajo politiko
Marko Pavlišič
Ogledov: 2.815