Komentar

Manifest št. 57: matrica, skozi katero lahko pogledamo v resnico prasico

Do nedavnega nisem mogel razumeti, zakaj sadistična orgija resničnosti prek zakonodajalcev v vseh obdobjih najraje ponižuje umetnost. Vse to je sila preprosto, tako preprosto, da vsa ta leta nisem mogel verjeti, da bi to lahko bilo res. Na delu je primitivna človeška starst - ljubosumje! Temna starst sadističnih oblastnikov, sadističnih odločevalcev, ki ne bodo nikoli zmogli razumeti od kod ta fascinantna moč umetnosti.

12.02.2017 06:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   manifest   št. 57   Rovereto   Tullio Crali   Dada št. 3   Moma

Foto: arhiv Portala PLUS

Ni ga manifesta, ki ne bi scvrl svinjskega sala katerekoli preteklosti, prepražil morale in kulture, na kateri se je še pred kratkim naslajal cel kulturpolitični kartel.

Moja domača knjižnica je dobila novo pridobitev, reprint revije Dada št. 3, ki je izšel pri berlinski založbi Malik leta 1920. Pri umetniških revijah sem vedno pozoren na to, kako so njihove naslovnice in strani oštevilčene. Iz načina numeriranja je takoj razvidno, kako v uredništvu bijejo svoje slogovno-vsebinske bitke z vizijami, novimi oblikami ali pa so to že po svoji obliki in po svoji vsebini revije - umetnine. Revija Dada št. 3 ima svoje strani oštevilčene skladno z avntgardističnimi formami revij z začetka prejšnjega stoletja. Strani so oštevilčene po vrstnem redu: 254km, 437l, 642kg, A50, 6ZB, 4/1, 75%, 1920, 100m, 1mm, WE, hm. Na straneh TOM2 in OH1 je objavljen izvrsten in vpliven Kanibalističen manifest Dadaizma avtorja Francisa Picabije.

 

Roman je napaka (bil, bila, bilo) / Sekunda skozi čelo/ Požrimo se /

 

Ker so manifesti in manifestativno izjavljanje neusmiljeno povezani z mojim umetniškim bivanjem in delovanjem ter so skladni z meni lastno psihodinamiko, sem se takoj brez zadržkov odločil, da bom komentar v celoti posvetil umetniškim manifestom. Vem, da se ponavljam vse do prozornega bloka gobaste kostnine, toda naj vas vseeno spomnim, da komentiram samo tisto, kar občudujem, da komentiram vedno samo umetnost in da se nikoli ne opravičujem.

 

Info: Veliko pregledno razstavo umetnika, konstruktorja modernizma Francisa Picabije si lahko ogledate te dni v muzeju Moma v New Yorku. Razstava je odprta do 19. marca 2017.

 

Manifesti so najbolj kodirano in koordinirano literarno telo avantgardne umetnosti, so najbolj živa sled umetniške generacije. Za generacijo v umetnosti štejem umetnice in umetnike, ki jih združuje časovni volumen triintridesetih let, ki jih združuje duh časa. Avantgarden manifestativen nagovor poteka že od srede XIX. stoletja pa vse do današnjega dne. Toda navkljub energetskim tokovom duha časa, ki se pretakajo po polisih in megapolisih, so že naslednji umetniški generaciji vsebine manifestov nesprejemljive. Ravno konflikt duhovnih vrednot med generacijami močno zaznamuje umetnost. Toda navkljub vsemu so ravno manifesti upoštevanja vredno vezivo med umetniškimi generacijami. Tisto, kar je bilo še pred kratkim smrtno resno, postane naslednji generaciji komično, istočasno pa privlačno. Menim, da je osrednji protagonist manifestov smeh tudi takrat, ko so ti napisani smrtno resno. Šele komično prisili resnost v radikalno nove postopke. Tako ob njunem trku vznikne paradoks.

 

Do nedavnega nisem mogel razumeti, zakaj sadistična orgija resničnosti prek zakonodajalcev v vseh obdobjih najraje ponižuje umetnost. Vse to je sila preprosto, tako preprosto, da vsa ta leta nisem mogel verjeti, da bi to lahko bilo res. Na delu je primitivna človeška starst - ljubosumje! Temna starst sadističnih oblastnikov, sadističnih odločevalcev, ki ne bodo nikoli zmogli razumeti od kod ta fascinantna moč umetnosti. Vedno je bila in vedno bo značilnost vladarja, da ima čimveč v oblasti. Ne morejo in ne morejo sprejeti dejstva, da vse na svetu izvira iz stilnega-formativa, iz velike lepe skrivnosti, kako se oblikujejo oblike, kako se oblikuje lepo! Tega proizvodnega dejstva ne morejo ne ideologi, ne teologi nikoli nadzirati. Tako se obe umetniški generaciji zaradi razvrednotenja umetnosti in poniževanja umetnikov povežejo. "Was ist Kunst?" Kaj je in kaj ni umetnost določajo in potrjujejo umetniki naslednje generacije, ne pa kapital, kot meni Joseph Beuys! Tako manifesti postanejo nosilci umetniške resnice, tako postanejo avtonomne umetnine.

 

Ne bi vam rad sredi manifestativnega komentarja o manifestih bajal o tem, kako sem naletel v arhivu muzeja Mart v Roveretu fenomenalen, nepričakovan manifest fanatičnega sledilca Filipa Tomassa Marineteija, Tullia Cralija, izumitelja "aeropitture". Tullio Crali je bil rojen leta 1910 v Igalu, živel je v Zadru in Gorici, umrl pa je leta 2000 v Milanu. Fenomen, ki me je navdušil, niso bile njegove sicer odlične futuristične umetnine tretjega vala, temeveč to, da je leta 1965 napisal zame popolnoma neznan in nepričakovan manifest Orbitalne umetnosti. Za to, da sem ga z bližnjo asociacijo prizval v komentar, so zaslužni predvsem njegovi avantgardistični manifesti, ki jih je objavil v svojem dolgem življenju. Petinštirideset njegovih vizij, slik "aeropitture", si lahko danes ogledate v njegovem posmrtnem domovanju, v muzeju Mart v Rovertu.

 

Futuristi/turisti.

 

Neplačan turistični oglas: Obiščite v Roveretu, v alpski rečni dolini v italjanskih Dolomitih, muzej Mart. Bližnje smučišče, ki je primerno tudi za družinsko smučanje je Folgaria. Konec oglasa.

 

 

Umetniški manifesti razbijajo pročelja: narodov, muzejev, razredov, bogov in boga, družbe, države, morale in kulture. Ni ga manifesta, ki ne bi scvrl svinjskega sala katerekoli preteklosti, prepražil morale in culture, na kateri se je še pred kratkim naslajal cel kulturpolitični kartel. Pesnik manifestativno poje: Odprite muzeje, odprite muzeje! Po Evropi že strašijo mrliči - ideje! Odprite muzeje za nacionalizem, za mrtve ideje.

 

Manifest je tudi režim bodočega delovanja, režija bodočih pogojev, to so radikalno kritični spisi. Istočasno pa imajo enosmerno uprt pogled v svojo optimalno projekcijo. Nastopajo, le da brez prilike-pridige. Predvsem pa so literarna oblika. Poudarimo tudi, da umetniški manifesti niso ravno zaupanja vredna forma, če jih razumemo le kot pomožno orodje za razlago estetskih procesov nastanka primarnih umetnin, ki jih manifesti seveda vehementno napovedujejo. Manifesti so največkrat kratka literarna oblika, za katero dr. Rainer Gruber pravi, da ni njihova naloga samo informirati bralca o določenem umetniškem konceptu, temveč ga mora tudi pritegniti, mora ga navdušiti za njegovo idejo, ki jo zagovarja, mora postati zagovornik ideje. Naloga, da pritegnemo bralca, pa zahteva uporabo določenih retoričnih postopkov in figur, ki nam razložijo poetiko manifesta. Dr. Aleksander Flaker pravi, da so manifesti smiselni in uspešni, če se zgodi preboj poesisa manifesta v svet najnovejše terminologije, če se začne uveljavljat v jeziku skupnosti. Avantgardni jezik je shema najnovejših jezikovnih funkcij. Z njim izražamo vse tisto, česar še pred kratkim nismo mogli. Zato je sploh potrebno raziskati dvosmerno komunikacijo med manifestom in primarno umetnino.

 

Raztegljiv pojem manifesta, dvodimenzionalnega plakata, sproža igrivost, naivno radikalnost, neodgovornost v času najhujših etičnih dilem in prerivanj, ki jih sprožajo ideolgi in teologi vseh vrst. Manifesti so matrice, iz katerih se zagotovo ne moremo čisto nič koristnega naučiti, so le matrica, skozi katero lahko pogledamo v resnico prasico. Emancipirajmo se od nagona po svobodi. Emancipirajmo se od spola! Manifesti so neorganska vreča, polna organskih odpadkov. Zato pritegnimo bralca manifesta, pa čeprav z grožnjami, da nam pokloni vsaj svoje zgražanje. Nov človeški red se najprej zgodi v nemogoči državi, v estetski državi. V svetu manifestacij in manifestov. V svoji manifestativni konstrukciji. Potem sploh obstaja nekaj možnosti, da postane lep.

 

 

 

Nasvet mlademu umetniku: Samo tisti umetniki, ki so v dialogu s svojim manifestom, lahko postanejo nosilci oblikoslovnega izraza duha časa. Zato mladi umetnik, umetnica svoj manifest premišljeno oštevilči in ga digitalno opremi. Generacija pred našo generacijo ga je še analogno opremila s št. 57! Bili so nam smešni. Smešni, ker za nas je št. 57 predstavljala verz: "Od nekdej lepe so Ljublanke slovele, al lepše od Urške bilo ni nobene, nobene očem bolj zaželene ob času nje cvetja ne žene!"

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Davčni strokovnjak Ivan Simič odgovarja novinarskim asom Suzani Rankov, Vesni Vuković, Primožu Cirmanu in Tomažu Modicu
9
27.06.2017 22:59
Objavljamo tretji prispevek v polemiki, ki jo minuli teden sprožil članek Ivana Simiča o iznajdljivem davčnem poslovanju ... Več.
Piše: Ivan Simič
Ob 26. obletnici druge Živalske farme
21
26.06.2017 22:43
Vsem bralkam in bralcem, državljankam in državljanom ter davkoplačevalkam in davkoplačevalcem, ki jim je svobodna in ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
France Bučar je nasprotoval arbitraži tudi zato, ker ni zaupal Borutu Pahorju
15
25.06.2017 23:01
Dr. France Bučar, moj predhodnik na mestu predsednika Slovenskega panevropskega gibanja (SPG), je bil velik nasprotnik ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Hommage Miletu Korunu, mojstru, ki v umetnosti zastopa nič
1
25.06.2017 05:08
Danes lahko pogojno že govorimo o zaključenem režijskem opusu modernista Mileta Koruna, navkljub njegovemu nadvse impresivnem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moja arbitraža: Kako sem kot dobri samaritan leto za letom polnil hrvaški proračun
16
23.06.2017 18:30
Ali je za povprečnega Slovenca res samoumevno, da poleti dopustuje na Hrvaškem? Kaj to v resnici pomeni o našem nacionalnem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Gay is ok!" ali razmislek o tem, kako so mediji poročali o smrti Rudolpha Moshammerja in Gašperja Tiča
23
21.06.2017 19:20
Ko razmišljam o nenavadni hipokriziji mnogih slovenskih medijev in njihovih kreatorjev, ki glede nasilne smrti igralca Gašperja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Žilne opornice in žilavi uporniki v socialistični Sloveniji
8
19.06.2017 19:15
Zgodba z žilnimi opornicami se vleče kot jara kača. Ne zato, ker bi bila zapletena. Pač pa zato, ker v tem eklatantnem primeru ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Izolacija Katarja je le vrh precej večje in globalne strategije velesil
10
19.06.2017 00:25
Malokateri politik na svetu je resnično razumel posledice izolacije Katarja s strani Savdske Arabije ter ostalih sunitskih držav ... Več.
Piše: Laris Gaiser
In memoriam: Kako se spominjam Helmuta Kohla
0
18.06.2017 11:00
Ob smrti dolgoletnega nemškega kanclerja, arhitekta nemške združitve in tesnega zagovornika francosko-nemške sprave Helmuta ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kuratorji branijo umetnost pred barbarizmi vseh vrst
6
17.06.2017 21:28
Današnji komentar se mi je prelomilna dvoje.Omahnili semv gledališkijašek gledališkedramaturgije. Vse preveč je v meni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako bi rada Milojka Kolar Celarc prelisičila vesoljno Slovenijo, da bi se izognila svojemu odstopu
3
16.06.2017 20:30
Kaj se skriva v ozadju na prvi pogled nedologične zahteve ministrice za zdravje po odstopu generalnega in strokovne direktorice ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O "exitih": Bolj kot v Evropo in na Zahod nas vleče na Vzhod in v preteklost
1
16.06.2017 18:26
Glede prihodnosti Evropske unije in Slovenije obstajata dve bistveni vprašanji, in sicer, (1)ali je Evropska unija primerno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Spomeniki mrtvim so na Slovenskem del ideološke polarizacije živih
7
14.06.2017 21:07
Naš britanski komentator se je tokrat ustavil ob dilemi, ki vsake toliko razburka javno mnenje. Žal skoraj vedno v ideološkem ... Več.
Piše: Keith Miles
Regionalni kaos na Bližnjem vzhodu: nemirna dediščina in sedanji premiki
4
13.06.2017 20:47
Ko govorimo o današnjem Bližnjem vzhodu - glavnih konceptih njegovih delitev in meja, moramo najprej analizirati njegove ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Slovenija in gospodarska rast: Ali se naše gospodarstvo res pregreva?
7
11.06.2017 23:00
Izvoz ostaja še naprej največji generator gospodarske rasti Slovenije, pri čemer je zadnje leto pričela močneje naraščati tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Johannes Keppler je moral sanjati Luno, da je sploh lahko govoril resnico o znanosti
1
10.06.2017 22:59
Na mednarodnem simpoziju Zemlja brez ljudi, II. se te dni v galerijiKapelicav Ljubljani vrstijo na ultimativnih panelih vrhunski ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Iranska pralnica: Vaša banka, vaši pastirji in njihove milijarde
8
09.06.2017 10:59
Kaj je bančni rop v primerjavi z njeno ustanovitvijo, pravi misel. In kaj je nekaj tisoč evrov v primerjavi z milijardo! Kajti ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Ko tudi referendumi niso rešitev, je skrajni čas za aktivno državljanstvo
4
08.06.2017 21:47
Da se naredi, kar je prav, je vedno pravi čas , je nekoč zapisal Martin Luther King Jr.To, da soodločaš o javni zadevi ali ... Več.
Piše: Miha Burger
Cerarjeva vlada ima vsaj kar se športa tiče nov slogan: Piva in iger!
7
05.06.2017 22:52
V teh dneh so poslanci koalicije precej nekritično, kot je to v tem mandatu sicer v navadi, potrdili spremembe Zakona o športu. ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Kemis in Slovenci: V odpadkih je denar, če pa vam dovolijo goljufati, je denarja veliko
7
04.06.2017 20:00
Naš občasni sodelavec, ki je strokovnjak na področju okoljske znanosti in je iz Slovenije že pred leti emigriral v Veliko ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Gay is ok!" ali razmislek o tem, kako so mediji poročali o smrti Rudolpha Moshammerja in Gašperja Tiča
Dejan Steinbuch
Ogledov: 9.622
02/
Iznajdljivo davčno poslovanje novinarskih asov Suzane Rankov, Vesne Vuković, Primoža Cirmana in Tomaža Modica
Ivan Simič
Ogledov: 4.368
03/
Ob 26. obletnici druge Živalske farme
Blaž Mrevlje
Ogledov: 4.084
04/
Moja arbitraža: Kako sem kot dobri samaritan leto za letom polnil hrvaški proračun
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.529
05/
France Bučar je nasprotoval arbitraži tudi zato, ker ni zaupal Borutu Pahorju
Laris Gaiser
Ogledov: 2.822
06/
Davčni strokovnjak Ivan Simič odgovarja novinarskim asom Suzani Rankov, Vesni Vuković, Primožu Cirmanu in Tomažu Modicu
Ivan Simič
Ogledov: 2.327
07/
Izolacija Katarja je le vrh precej večje in globalne strategije velesil
Laris Gaiser
Ogledov: 2.376
08/
Žilne opornice in žilavi uporniki v socialistični Sloveniji
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.378
09/
Pravica do popravka: "Iznajdljivo davčno poslovanje novinarskih asov Suzane Rankov, Vesne Vuković, Primoža Cirmana in Tomaža Modica"
Uredništvo
Ogledov: 1.286
10/
Kako zanikrno se je Cerarjeva vlada lotila postopka imenovanja direktorja Agencije za varstvo konkurence!
Aljoša Pečan
Ogledov: 969