Razkrivamo

Če Hrvaška ne bo sprejela arbitražne razsodbe, jo bo morala Slovenija tožiti

Eden od najpomembnejših dogodkov letošnjega leta bo zagotovo razsodba Arbitražnega sodišča, ki odloča o meji med Slovenijo in Hrvaško. Arbitražna odločitev bo najverjetneje znana že aprila letos. Ker sta si stališči Slovenije in Hrvaške glede tega vprašanja po enostranskem hrvaškem odstopu od arbitraže diametralno nasprotni, je že danes veliko ugibanj, kako se bodo na odločitev v Haagu odzvali v Zagrebu.

14.02.2017 22:00
Piše: Igor Mekina
Ključne besede:   arbitraža   Slovenija   Hrvaška   meja   Piranski zaliv   Haag   Sarvarian   Dunajska konvencija   OZN

Nevarnost uveljavitve razsodbe Arbitražnega sodišča je predvsem v tem, da bi Slovenija izgubila nekatera ozemlja, ki jih danes nadzoruje, hkrati pa ne bi dobila tistih, ki bodo po razsodbi slovenska, a jih danes nadzoruje hrvaška policija!

Pred Slovenijo so tri poti: najprej zagotavljanje enostranske uveljavitve razsodbe, nato iskanje sporazuma s Hrvaško s pomočjo generalnega sekretarja OZN in na koncu - če ne bo pozitivnih rezultatov - nova tožba proti Hrvaški. Ne zaradi same meje, pač pa zaradi očitne kršitve Dunajske pogodbe o pravu pogodb ter neutemeljenega poskusa odstopa Hrvaške od arbitraže. Prav o tem, smo izvedeli iz virov blizu vlade, v teh dneh razmišljajo slovenski pravniki. Kajti medtem ko slovenski diplomati opozarjajo, da bo odločitev Arbitražnega sodišča potrebno spoštovati, hrvaški politiki neprestano ponavljajo, da je zanje arbitražni sporazum - mrtev. Po znani "prisluškovalni aferi" in objavi prisluhov pogovorov med slovenskim arbitrom Jernejem Sekolcem in agentko na sodišču Simono Drenik je o tej zadevi odločalo tudi Arbitražno sodišče in sprejelo sklep, da je Slovenija sicer res kršila svoje obveznosti iz sporazuma, da pa kršitve kljub temu niso bile bistvene. Medtem sta bila po odstopu slovenskega in hrvaškega člana sodišča imenovana dva nova člana in sodišče je nato nadaljevalo z delom. Vendar pa Hrvaška nobenega sklepa Arbitražnega sodišča ne priznava več za veljavnega. Vse odločitve arbitraže so zanjo "nične in neveljavne".

 

Glede na vse to se zastavlja logično vprašanje: kaj torej sledi? Kaj se bo zgodilo z implementacijo in uresničevanjem Arbitražnega sporazuma? Prav o tem - namreč o implementaciji sporazuma - je v več svojih izjavah govoril tudi slovenski zunanji minister Karl Erjavec. Odgovor na to vprašanje je seveda precej enostaven. Implementacija sporazuma, ki ga ena od dveh strani ne priznava, je precej težavna. Implementacije sporazuma, vsaj s strani Hrvaške pač ne bo. Zagotovo torej po razsodbi lahko pričakujemo zgolj nove napetosti na južni meji, nove poskuse hrvaške policije in "civilne družbe" oziroma ribičev, da "zasedejo" dele ozemlja in morskega akvatorija, ki ju imajo za svoje in podobno. Že videno - deja vu. Na vse to pa bi se slovenski državni organi seveda morali pripraviti že danes.

 

 

Zakaj Hrvaška ne more odstopiti od arbitraže

 

Slovenska diplomacija bi morala predvsem jasno in odločno zagovarjati stališče, da je mnenje Hrvaške, da je sporazum "mrtev", delo sodišča pa "brezpogojno kompromitirano" - kar sicer neprestano ponavljajo vsi hrvaški politiki -, v popolnem neskladju z veljavnim mednarodnim pravom. Pravice do enostranskega odstopa od mednarodne pogodbe, kot ga razglaša Hrvaška, namreč mednarodno pravo ne pozna. Slovensko uradno stališče je, da je tudi pravico o tem, ali je bil arbitražni sporazum kršen ali ne, Hrvaška s podpisom arbitražnega sporazuma že prenesla na arbitražno sodišče, ki je nato suvereno odločilo, da kršitve Slovenije niso bile odločilne.

 

Toda tudi če to slovensko stališče ne bi vzdržalo strokovne presoje, Hrvaška še zmeraj nima pravice do enostranskega odstopa od pogodbe. In če je to res, potem že to dejstvo nakazuje, v katero smer bo zavil že dve desetletji in pol trajajoč mejni spor med Slovenijo in Hrvaško. Da bi dokazali, da Hrvaška ni imela in še vedno nima pravice, da zaradi "prisluškovalne afere" in domnevno hude "materialne kršitve" enostransko odstopi od arbitražnega sodišča, bo na koncu najverjetneje potrebno sprožiti pravdo - na novem sodišču. Z drugimi besedami, če Hrvaška ne bo želela sprejeti razsodbe, bo Slovenija Hrvaško prisiljena tožiti pred Meddržavnim sodiščem (ICJ) v Haagu. Še pred tem pa bi najverjetneje prišlo do posebnega postopka posredovanja generalnega sekretarja OZN.

 

Da je ta pot najverjetnejša, kažejo tudi informacije iz vrha slovenske vladajoče politike. "O tem razmišljajo tudi naši pravniki," nam je potrdil dobro obveščen vir blizu slovenske vlade. V zvezi s tem smo 7. februarja letos Ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) poslali več vprašanj, vendar odgovorov do zaključka redakcije (še) nismo dobili. V tem primeru bi imeli s Hrvaško tako odprta dva spora - prvega o meji in drugega o implementaciji razsodbe Arbitražnega sodišča. Tudi Slovenija bo po takem scenariju v nezavidljivem položaju, saj bo morala tudi tedaj, če sama ne bo v celoti zadovoljna z razsodbo sodišča (kar je seveda verjetno) po novi sodni in zelo zamudni poti iskati pravico za uveljavitev sporazuma, s katerim bi vendarle dobila jasno določeno južno mejo s Hrvaško.

 

Brez stika z odprtim morjem bo Slovenija (p)ostala t.i. ozemeljsko prikrajšana država.

 

Takšen razvoj dogodkov se zdi zelo verjeten tudi mednarodnim pravnikom. Najboljši primer za to kaže analiza dr. Armana Sarvariana, predavatelja na Univerzi Surrey ter specialista za etična vprašanja v zvezi z mednarodnimi sodniki, ki razsojajo na mednarodnih sodiščih. Hrvaški mediji so še pred letom dni pogosto citirali tega pravnika, ki je ob začetku slovensko-hrvaške prisluškovalne afere menil, da bi bilo Arbitražno sodišče najbolje takoj razpustiti, saj se arbitražna sodišča opirajo na domnevo, da bodo stranke v postopku sprejele njihove odločitve. Ker si je težko predstavljati, kakšen politični pritisk bo treba naložiti Hrvaški, da bi jo prisilili v uveljavitev odločitve arbitražnega sodišča v sporu s Slovenijo, je ta strokovnjak najprej svetoval - (samo)razpustitev sodišča. O tem, da bi bilo najbolje, če se arbitražni postopek prekine, profesor Sarvarian navaja še dodatne razloge. V hrvaški pogodbi o pristopu Evropski uniji namreč ni pogoja, da mora Hrvaška tudi izvršiti sodbo Arbitražnega sodišča (!).

 

 

Hrvaški vstop v EU in slovenska lahkovernost

 

To je seveda res. Vlada Boruta Pahorja (2008-2011) je vsekakor najbolj odgovorna za to, da ima Arbitražni sporazum omenjeno pomanjkljivost. Na to pomanjkljivost slovenskega preveč lahkovernega pristopa do reševanja problemov s Hrvaško smo nekateri zaman opozarjali že v času pred podpisom Arbitražnega sporazuma. Kljub temu pa spor za Slovenijo še vedno ni v celoti izgubljen. Hrvaški mediji niso poročali o nekoliko drugačnem stališču, ki ga je dr. Sarvarian objavil v četrtem delu svoje dolge analize slovensko-hrvaškega arbitražnega spora v publikaciji EJIL, ki objavlja članke s področja mednarodnega prava. Sarvarian v svojem prispevku opozarja, da se v tem sporu prepletata dva problema - hrvaška namera glede prekinitve arbitražnega sporazuma, torej pogodbe, na kateri temelji arbitraža, ter prekinitev arbitraže in postopkov, začetih leta 2012, pri čemer pa "prekinitev prve obsega tudi drugo, prekinitev druge pa ne pomeni prekinitve prve."

 

Povedano preprosto: če bi obveljalo, da je Hrvaška uspela prekiniti mednarodno pogodbo, na podlagi katere je pričelo delo Arbitražno sodišče, potem bi bil to seveda konec arbitraže med državama. Če pa bi prišlo samo do prekinitve (in morda obnove) arbitražnih postopkov, ki so se pričeli leta 2012 po ustanovitvi sodišča, potem to seveda ne bi pomenilo konca pogodbe. Slovenija in Hrvaška imata seveda diametralno nasprotni stališči o tem, ali lahko Arbitražno sodišče samo odloči o veljavnosti namere Hrvaške, da prekine pogodbo o arbitraži. Sarvarian ocenjuje, da ima po njegovi oceni "v tej točki Hrvaška prav", kajti čeprav ima arbitražno sodišče pravico, da odloča o proceduralnih vprašanjih v zvezi z arbitražo, kot to določajo točke 3(4) in 6(4) arbitražnega sporazuma, to isto arbitražno sodišče "nima pravice odločati o veljavnosti prekinitve arbitražnega sporazuma". Arbitražni postopki pred sodiščem pa v nasprotju s tem so "proceduralna vprašanja" in o njih Arbitražno sodišče lahko odloča. To torej pomeni, da je Arbitražno sodišče imelo pravico nadaljevati s postopki, in to ne glede na stališča Hrvaške.

 

 

Iz enega spora lahko nastaneta dva

 

Vendar namera južne sosede, da prekine pogodbo o Arbitražnem sporazumu, predstavlja "nov spor" med Slovenijo in Hrvaško - in to v zvezi z interpretacijo in uporabo 60. člena Dunajske konvencije o pravu pogodb. Po predvidenih postopkih te konvencije, ki zavezuje tako Slovenijo kot tudi Hrvaško, bi morali obe državi najprej v skladu s 33. členom Ustanovne listine OZN najprej najti "miroljubno rešitev". Ker do 12. avgusta 2016 (leto dni od podanih slovenskih ugovorov na sklep Hrvaške o odstopu od pogodbe) obe državi nista našli skupne rešitve, lahko namreč vsaka od držav sproži mehanizem, ki je določen v dodatku Dunajske pogodbe in daje posebna pooblastila generalnemu sekretarju OZN. Nato bi morala biti v okviru OZN sestavljena petčlanska komisija (v kateri bi bila tudi hrvaški in slovenski član), ki bo nato o tem problemu podala poročilo. Vendar to poročilo obe državi ne zavezuje, pač pa jima podana priporočila zgolj omogočajo, da najdeta "prijateljsko" rešitev problema. V tem trenutku prav tako ni jasno, ali bi bila "priporočila" te komisije lahko javna. Znano pa je, da v 63. letih veljavnosti Dunajske pogodbe o pravu mednarodnih pogodb ti postopki še nikoli niso bili uporabljeni, zato bi bila slovenska ali hrvaška pobuda v tej smeri zagotovo "zgodovinska." Ob tem je eden od dveh hrvaških posrednikov, ki bi lahko sedel v omenjeni komisiji, prav hrvaški mednarodni pravnik Budislav Vukas, hrvaški sodnik Arbitražnega sodišča, ki je odstopil po "prisluškovalni aferi."

 

Kakšna bo prihodnost Piranskega zaliva, ki so ga hrvaški domoljubi že prekrstili v Savudrijsko valo?

 

 

Sarvarian: "Slovenija ima prav"

 

Pri ocenjevanju upravičenosti hrvaškega odstopa od arbitraže je zato najprej potrebno ločiti zrna od plev ter dosledno ločevati med (neupravičeno) "prekinitvijo pogodbe" ter (pogojno upravičeno) "prekinitvijo arbitraže". Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb (VCLT) namreč omogoča, da kljub "prisluškovalni aferi" Arbitražni sporazum ostane v veljavi. Tudi po oceni dr. Sarvariana namreč hrvaška prekinitev arbitražnega sporazuma zaradi kršitve 60. člena Dunajske konvencije (VCLT) - ni veljavna:

 

"Slovenska kršitev sporazuma zaradi ravnanja njenega agenta je sedanje postopke res naredila nevzdržne, toda Slovenija ima prav, ko trdi, da to ravnanje ni v nasprotju z določilom, ki opredeljuje, da mora biti takšna kršitev bistvena za izpolnitev 'cilja in namena sporazuma.' Popolnoma mogoče je,  da se arbitraža prične znova: to seveda ni izrecno zapisano v sporazumu, vendar to implicirajo okoliščine, v katerih je bila pogodba izpogajana, na kar opozarja slovenski argument ‘quid pro quo’; Hrvaška ne more uiti svoji obveznosti, da spor reši v skladu s sporazumom. Hrvaška bi morala ali sprejeti ponoven začetek arbitraže (kar je predviden postopek) ali pa bi se s Slovenijo morala dogovoriti o alternativnih metodah (reševanje spora pred ICTJ, ITLOS), da bi razrešila spor."

 

 

Smo Hrvaško prehitro "spustili" v Evropsko unijo?

 

Bistveni poudarek te analize je jasen - Hrvaška ne more enostransko prekiniti ne samo arbitražnega procesa, pač pa arbitražne pogodbe same. To bi bilo za Slovenijo še posebej škodljivo tudi zato, ker je Slovenija - danes vidimo, da precej kratkovidno - dala Hrvaški za vstop v EU "zeleno luč", ne da bi to vezala na rešitev obmejnega spora ali vsaj na uveljavitev Arbitražnega sporazuma. V tem primeru si Hrvaška zagotovo ne bi upala "minirati" Arbitražnega sporazuma. Hrvaška bi bila morda sicer zato še nekaj let izven EU, pritiski na Slovenijo bi bili zato v začetku vsekakor večji, toda ob sedanjih kriznih razmerah v EU bi slovensko-hrvaški spor kmalu postal manj pomemben. Slovenija bi lahko z boljšim sporazumom, ki ga Pahorjeva vlada žal ni uspela doseči, zavarovala svoje nacionalne interese. Tako pa je Hrvaška dobila to, kar je želela, ko pa je vstopila v EU, je nato - najverjetneje ob pomoči svojih tajnih služb - preprosto "minirala" sporazum in na koncu celo odstopila (oziroma poskusila odstopiti) od njega. Slovenska diplomacija se je v tem primeru naivno pustila speljati na tanek led. Pri tem pa si je predvsem slovensko zunanje ministrstvo kot najpomembnejši oblikovalec Arbitražnega sporazuma samo krivo za ta polom resnično zgodovinskih razsežnosti. Hrvaška je namreč imela že pred miniranjem Arbitražnega sporazuma status verolomne države, ki serijsko odstopa od podpisanih pogodb s Slovenijo, zato bi bile večje rezerve Slovenije v tem primeru zelo na mestu.

 

Pogled na Piranski zaliv, ki ga je do 25.6.1991 v celoti nadzorovala slovenska pomorska policija.

 

 

Za popravljanje napak je sedaj prepozno. Namesto tega bi se Slovenija morala osredotočiti na zagovarjanje veljavnosti razsodbe, ki naj bi bila sprejeta že v kratkem. Če to ne bo uspelo, pa na postopek ponovitve arbitražnega postopka pred drugim senatom oziroma za iskanje rešitve s pomočjo generalnega sekretarja OZN. Slovenija in Hrvaška bi se za postopek posredovanja generalnega sekretarja OZN lahko odločili že kadarkoli od 12. avgusta lani, vendar tega nobena od držav še ni naredila. Če vse to ne bo uspelo, potem bi Slovenija zaradi Hrvaške kršitve Dunajske pogodbe o pravu pogodb in neutemeljenega odstopa od Arbitražnega sporazuma morala razmisliti o vložitvi tožbe proti Hrvaški pred ICJ. Takšni spori pa so lahko zelo dolgotrajni. Spor med Madžarsko in Slovaško glede jezov Gabčíkovo–Nagymaros se je na primer pred Meddržavnim sodiščem pričel že leta 1992, vendar kljub vmesni sodbi še danes ni rešen.

 

 

Kako bo Slovenija uveljavljala razsodbo

 

Istočasno bi vlada morala že danes pripravljati sklep, da bo Slovenija uveljavila razsodbo Arbitražnega sodišča na ozemljih in morskih vodah, ki so v njeni pristojnosti in jih nadzoruje, ozemlja in morske vode, ki naj bi pripadla Hrvaški in jih trenutno nadzoruje slovenska policija, pa bi Slovenija Hrvaški prepustila šele tedaj, ko bo tudi Hrvaška pokazala pripravljenost, da sprejme razsodbo oziroma najde sporazumno rešitev s Slovenijo. Sicer bi Slovenija izgubila nekatera ozemlja, ki jih danes nadzoruje, hkrati pa ne bi dobila tistih, ki bodo po razsodbi slovenska, a jih trenutno nadzoruje hrvaška policija. Istočasno pa bi bilo nujno, da bi slovenska vlada tudi s primernimi okrepljenimi policijskimi, pa tudi vojaškimi sredstvi (s primerno obrambo obale in morja pred njo in novimi, večjimi plovili) tudi de facto zagotovila, da bo imela Slovenija po razsodbi sodišča na voljo primerna sredstva za uveljavitev svojega dostopa do odprtega morja. Ter za zaščito slovenskih ribičev, če bo prišlo do hrvaških poskusov enostranske spremembe stanja v Piranskem zalivu oziroma od slovenskih teritorialnih voda vse do "stika" slovenskih ozemeljskih voda z mednarodnimi vodami, kot ga bo določilo sodišče. In da Cerarjeva vlada, ki namesto teh sredstev raje kupuje policijske vodne topove, vsaj glede tega ne bi znova zamujala.

 

 

Igor Mekina je dolgoletni novinar in nekdanji urednik zunanje politike časnika Dnevnik. Danes deluje kot samostojni novinar. Na Portalu PLUS bo objavljal preiskovalno-novinarske zgodbe.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Sprava kot proslava ali kako je danes videti partizanska spominska svečanost
17
23.07.2017 20:00
Kakšno je vzdušje na partizanski proslavi, kako je sploh videti in kaj se na njej govori, smo se vprašali na uredništvu. In ... Več.
Piše: Uredništvo
Odgovor Ministrstvu za obrambo, drugič: zakaj je krojenje razpisa po željah Patrie zgrešeno
1
23.07.2017 16:00
Ministrstvo za obrambo v svojem zadnjempopravkuglede novih nakupovosemkolesnikovza Slovensko vojskoznova niti ne črhnena ... Več.
Piše: Igor Mekina
Ministrstvo za obrambo odgovarja na odgovor Igorja Mekine v zvezi s člankom "Slovenija kupuje oklepnike, v igri pa je ponovno razvpita finska Patria!"
2
12.07.2017 01:03
Prejeli smo odgovor Ministrstva za obrambo, ki se nanaša na trditve novinarja IgorjaMekine v njegovem odgovoru na nasprotna ... Več.
Piše: Uredništvo
Kot kaže bo general Petraeus, nekdanji direktor Cie, po vojaško ukrojil slovensko medijsko zakonodajo
19
11.07.2017 00:00
United Group, na čelu katerega je srbski milijonar in blejski rezident Dragan Šolak, prevzema komercialni televiziji Pop TV in ... Več.
Piše: Uredništvo
Pahor, Cerar, Erjavec in ostali: vaše brezpogojno sprejemanje arbitražne razsodbe nas je stisnilo v mrtvi kot!
13
09.07.2017 22:00
Ker je prispevek, ki ga je minuli teden o arbitražni razsodbi o meji s Hrvaško pripravil naš sodelavec Laris Gaiser, sprožil ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Odgovor Ministrstvu za obrambo ali zakaj bo najverjetneje znova izbrana razvpita finska Patria
5
06.07.2017 19:03
V odgovoru na moj članek o bližajočem se razpisu za nakup novih osemkolesnih oklepnikov za Slovensko vojsko, ki je bil objavljen ... Več.
Piše: Igor Mekina
"Šok" za Slovenijo iz Haaga: arbitražna razsodba o meji s Hrvaško sploh ni dokončna!
14
04.07.2017 21:20
Ne, niste napačno prebrali: naš sodelavec Laris Gaiser je v 373 strani dolgi arbitražni odločbi - in sicer v zadnjem stavku ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Odgovor na članek: Slovenija kupuje oklepnike, v igri pa je ponovno razvpita finska Patria!
0
30.06.2017 22:59
Z Ministrstva za obrambo smo odgovor na članek z naslovom Slovenija kupuje oklepnike, v igri pa je ponovno razvpita finska ... Več.
Piše: Uredništvo
V Luki Koper spet vre: SDH nad Alenko Žnidaršič Kranjc, ki jo žerjavisti branijo kot boginjo
2
29.06.2017 15:26
Napetost pred 28. skupščino delničarjev Luke Koper narašča, saj se zaradi izgube zaupanja napoveduje menjava predsednice ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenija kupuje oklepnike, v igri pa je ponovno razvpita finska Patria!
17
28.06.2017 20:29
V teh dneh naj bi Ministrstvo za obrambo zaključilo javni razpis za nakup 13 osemkolesnikov, ki jih nujno potrebuje Slovenska ... Več.
Piše: Igor Mekina
Kako zanikrno se je Cerarjeva vlada lotila postopka imenovanja direktorja Agencije za varstvo konkurence!
2
23.06.2017 08:00
Postopek imenovanja direktorja Agencije za varstvo konkurence se vleče že od marca 2016, kar je svojevrstni škandal. Gre namreč ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Pravica do popravka: "Iznajdljivo davčno poslovanje novinarskih asov Suzane Rankov, Vesne Vuković, Primoža Cirmana in Tomaža Modica"
6
22.06.2017 20:00
Tomaž Modic, direktor podjetja Providentia, d.o.o., nam je poslal zahtevek po objavi popravka članka z naslovom Iznajdljivo ... Več.
Piše: Uredništvo
Iznajdljivo davčno poslovanje novinarskih asov Suzane Rankov, Vesne Vuković, Primoža Cirmana in Tomaža Modica
9
20.06.2017 20:00
Redno plačevanje davkov je obveznost davčnih zavezancev. Večina nas to obveznost izpolnjuje vestno in pravočasno. Če kdo pri ... Več.
Piše: Ivan Simič
Gospod minister Dejan Židan, kaj boste naredili za slovensko prašičerejo?
6
15.06.2017 19:31
Spoštovani minister Židan, samooskrba države s hrano je odvisna od razmerja domače prireje in porabe ter uvoza in izvoza. ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Bi se Rajko Kenda žrtvoval in odstopil, če bi mu Zoran Janković obljubil mesto ministra za zdravje?
10
12.06.2017 23:58
Ob napovedani razrešitvi Rajka Kende, dolgoletnega strokovnega direktorja Pediatrične klinike UKC Ljubljana, okoli katerega se ... Več.
Piše: Uredništvo
Manipulacije brez meja: v Sloveniji je dejansko brezposelnih najmanj 175.000 ljudi
9
07.06.2017 22:15
Miro Cerar v javnosti ponavlja in dokazuje uspehe svoje vlade na področju zmanjševanja brezposelnosti, aktivne politike ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Armada piarovcev Mira Cerarja potrjuje staro ljudsko modrost: "veliko babic, kilavo dete"
9
06.06.2017 21:10
Zadnje javnomnenjske ankete kažejo, da je Stranka modernega centra (SMC) dosegla novo dno in da bi komaj še prilezla v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Miro Cerar na SMC-jevemu pikniku v Zbiljah: "Lahko tudi objemate ministre in poslance, če želite!"
12
02.06.2017 00:27
Če se je na tradicionalnem pikniku največje, a tudi najhitreje propadajoče Stranke modernega centra (SMC) v Zbiljah pri Medvodah ... Več.
Piše: Uredništvo
Pravičnik Janko Veber na Facebooku vlado imenuje zlo in med vrsticami poziva k zrušitvi Mira Cerarja
5
01.06.2017 14:05
Prodaja Nove ljubljanske banke resno načenja vladno koalicijo. Pred dnevi so denimo na seji vlade s preglasovanjem povozili ... Več.
Piše: Uredništvo
Danes se bo Svet UKCL seznanil s "sanacijskimi ukrepi za stabilizacijo poslovanja" Kliničnega centra
2
31.05.2017 11:00
Popoldne se bo sestal Svet UKC Ljubljana in razpravljal o ukrepih, ki jih je predlagalo vodstvo zavoda zaradi rekordne, 25,5 ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sprava kot proslava ali kako je danes videti partizanska spominska svečanost
Uredništvo
Ogledov: 3.108
02/
Zares, kako strašna slepota je človeka ...
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.695
03/
Ekomafija ali zgodba o evoluciji mafije skozi trgovino z odpadki
Bojan Dobovšek
Ogledov: 2.375
04/
Whitewashing ali po slovensko: verzija pranja denarja z dodajanjem odstranjevalca madežev
Bojan Dobovšek
Ogledov: 2.281
05/
Pismo brez pisave, spomenik brez spomina
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.691
06/
Idealizem Tomija Bitežnika in najmočnejši paradoks demokracije
Miha Burger
Ogledov: 2.072
07/
Med železom in žametom: Slovenci in Evropa po koncu hladne vojne
Borut Trekman
Ogledov: 1.222
08/
Pahor, Cerar, Erjavec in ostali: vaše brezpogojno sprejemanje arbitražne razsodbe nas je stisnilo v mrtvi kot!
Laris Gaiser
Ogledov: 4.249
09/
Moja resnica o prevzemu Merkurja
Bine Kordež
Ogledov: 764
10/
Poročilo iz severa: Jalla, jalla! V Nynäshamn.
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.209