Razkrivamo

Če Hrvaška ne bo sprejela arbitražne razsodbe, jo bo morala Slovenija tožiti

Eden od najpomembnejših dogodkov letošnjega leta bo zagotovo razsodba Arbitražnega sodišča, ki odloča o meji med Slovenijo in Hrvaško. Arbitražna odločitev bo najverjetneje znana že aprila letos. Ker sta si stališči Slovenije in Hrvaške glede tega vprašanja po enostranskem hrvaškem odstopu od arbitraže diametralno nasprotni, je že danes veliko ugibanj, kako se bodo na odločitev v Haagu odzvali v Zagrebu.

14.02.2017 22:00
Piše: Igor Mekina
Ključne besede:   arbitraža   Slovenija   Hrvaška   meja   Piranski zaliv   Haag   Sarvarian   Dunajska konvencija   OZN

Nevarnost uveljavitve razsodbe Arbitražnega sodišča je predvsem v tem, da bi Slovenija izgubila nekatera ozemlja, ki jih danes nadzoruje, hkrati pa ne bi dobila tistih, ki bodo po razsodbi slovenska, a jih danes nadzoruje hrvaška policija!

Pred Slovenijo so tri poti: najprej zagotavljanje enostranske uveljavitve razsodbe, nato iskanje sporazuma s Hrvaško s pomočjo generalnega sekretarja OZN in na koncu - če ne bo pozitivnih rezultatov - nova tožba proti Hrvaški. Ne zaradi same meje, pač pa zaradi očitne kršitve Dunajske pogodbe o pravu pogodb ter neutemeljenega poskusa odstopa Hrvaške od arbitraže. Prav o tem, smo izvedeli iz virov blizu vlade, v teh dneh razmišljajo slovenski pravniki. Kajti medtem ko slovenski diplomati opozarjajo, da bo odločitev Arbitražnega sodišča potrebno spoštovati, hrvaški politiki neprestano ponavljajo, da je zanje arbitražni sporazum - mrtev. Po znani "prisluškovalni aferi" in objavi prisluhov pogovorov med slovenskim arbitrom Jernejem Sekolcem in agentko na sodišču Simono Drenik je o tej zadevi odločalo tudi Arbitražno sodišče in sprejelo sklep, da je Slovenija sicer res kršila svoje obveznosti iz sporazuma, da pa kršitve kljub temu niso bile bistvene. Medtem sta bila po odstopu slovenskega in hrvaškega člana sodišča imenovana dva nova člana in sodišče je nato nadaljevalo z delom. Vendar pa Hrvaška nobenega sklepa Arbitražnega sodišča ne priznava več za veljavnega. Vse odločitve arbitraže so zanjo "nične in neveljavne".

 

Glede na vse to se zastavlja logično vprašanje: kaj torej sledi? Kaj se bo zgodilo z implementacijo in uresničevanjem Arbitražnega sporazuma? Prav o tem - namreč o implementaciji sporazuma - je v več svojih izjavah govoril tudi slovenski zunanji minister Karl Erjavec. Odgovor na to vprašanje je seveda precej enostaven. Implementacija sporazuma, ki ga ena od dveh strani ne priznava, je precej težavna. Implementacije sporazuma, vsaj s strani Hrvaške pač ne bo. Zagotovo torej po razsodbi lahko pričakujemo zgolj nove napetosti na južni meji, nove poskuse hrvaške policije in "civilne družbe" oziroma ribičev, da "zasedejo" dele ozemlja in morskega akvatorija, ki ju imajo za svoje in podobno. Že videno - deja vu. Na vse to pa bi se slovenski državni organi seveda morali pripraviti že danes.

 

 

Zakaj Hrvaška ne more odstopiti od arbitraže

 

Slovenska diplomacija bi morala predvsem jasno in odločno zagovarjati stališče, da je mnenje Hrvaške, da je sporazum "mrtev", delo sodišča pa "brezpogojno kompromitirano" - kar sicer neprestano ponavljajo vsi hrvaški politiki -, v popolnem neskladju z veljavnim mednarodnim pravom. Pravice do enostranskega odstopa od mednarodne pogodbe, kot ga razglaša Hrvaška, namreč mednarodno pravo ne pozna. Slovensko uradno stališče je, da je tudi pravico o tem, ali je bil arbitražni sporazum kršen ali ne, Hrvaška s podpisom arbitražnega sporazuma že prenesla na arbitražno sodišče, ki je nato suvereno odločilo, da kršitve Slovenije niso bile odločilne.

 

Toda tudi če to slovensko stališče ne bi vzdržalo strokovne presoje, Hrvaška še zmeraj nima pravice do enostranskega odstopa od pogodbe. In če je to res, potem že to dejstvo nakazuje, v katero smer bo zavil že dve desetletji in pol trajajoč mejni spor med Slovenijo in Hrvaško. Da bi dokazali, da Hrvaška ni imela in še vedno nima pravice, da zaradi "prisluškovalne afere" in domnevno hude "materialne kršitve" enostransko odstopi od arbitražnega sodišča, bo na koncu najverjetneje potrebno sprožiti pravdo - na novem sodišču. Z drugimi besedami, če Hrvaška ne bo želela sprejeti razsodbe, bo Slovenija Hrvaško prisiljena tožiti pred Meddržavnim sodiščem (ICJ) v Haagu. Še pred tem pa bi najverjetneje prišlo do posebnega postopka posredovanja generalnega sekretarja OZN.

 

Da je ta pot najverjetnejša, kažejo tudi informacije iz vrha slovenske vladajoče politike. "O tem razmišljajo tudi naši pravniki," nam je potrdil dobro obveščen vir blizu slovenske vlade. V zvezi s tem smo 7. februarja letos Ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) poslali več vprašanj, vendar odgovorov do zaključka redakcije (še) nismo dobili. V tem primeru bi imeli s Hrvaško tako odprta dva spora - prvega o meji in drugega o implementaciji razsodbe Arbitražnega sodišča. Tudi Slovenija bo po takem scenariju v nezavidljivem položaju, saj bo morala tudi tedaj, če sama ne bo v celoti zadovoljna z razsodbo sodišča (kar je seveda verjetno) po novi sodni in zelo zamudni poti iskati pravico za uveljavitev sporazuma, s katerim bi vendarle dobila jasno določeno južno mejo s Hrvaško.

 

Brez stika z odprtim morjem bo Slovenija (p)ostala t.i. ozemeljsko prikrajšana država.

 

Takšen razvoj dogodkov se zdi zelo verjeten tudi mednarodnim pravnikom. Najboljši primer za to kaže analiza dr. Armana Sarvariana, predavatelja na Univerzi Surrey ter specialista za etična vprašanja v zvezi z mednarodnimi sodniki, ki razsojajo na mednarodnih sodiščih. Hrvaški mediji so še pred letom dni pogosto citirali tega pravnika, ki je ob začetku slovensko-hrvaške prisluškovalne afere menil, da bi bilo Arbitražno sodišče najbolje takoj razpustiti, saj se arbitražna sodišča opirajo na domnevo, da bodo stranke v postopku sprejele njihove odločitve. Ker si je težko predstavljati, kakšen politični pritisk bo treba naložiti Hrvaški, da bi jo prisilili v uveljavitev odločitve arbitražnega sodišča v sporu s Slovenijo, je ta strokovnjak najprej svetoval - (samo)razpustitev sodišča. O tem, da bi bilo najbolje, če se arbitražni postopek prekine, profesor Sarvarian navaja še dodatne razloge. V hrvaški pogodbi o pristopu Evropski uniji namreč ni pogoja, da mora Hrvaška tudi izvršiti sodbo Arbitražnega sodišča (!).

 

 

Hrvaški vstop v EU in slovenska lahkovernost

 

To je seveda res. Vlada Boruta Pahorja (2008-2011) je vsekakor najbolj odgovorna za to, da ima Arbitražni sporazum omenjeno pomanjkljivost. Na to pomanjkljivost slovenskega preveč lahkovernega pristopa do reševanja problemov s Hrvaško smo nekateri zaman opozarjali že v času pred podpisom Arbitražnega sporazuma. Kljub temu pa spor za Slovenijo še vedno ni v celoti izgubljen. Hrvaški mediji niso poročali o nekoliko drugačnem stališču, ki ga je dr. Sarvarian objavil v četrtem delu svoje dolge analize slovensko-hrvaškega arbitražnega spora v publikaciji EJIL, ki objavlja članke s področja mednarodnega prava. Sarvarian v svojem prispevku opozarja, da se v tem sporu prepletata dva problema - hrvaška namera glede prekinitve arbitražnega sporazuma, torej pogodbe, na kateri temelji arbitraža, ter prekinitev arbitraže in postopkov, začetih leta 2012, pri čemer pa "prekinitev prve obsega tudi drugo, prekinitev druge pa ne pomeni prekinitve prve."

 

Povedano preprosto: če bi obveljalo, da je Hrvaška uspela prekiniti mednarodno pogodbo, na podlagi katere je pričelo delo Arbitražno sodišče, potem bi bil to seveda konec arbitraže med državama. Če pa bi prišlo samo do prekinitve (in morda obnove) arbitražnih postopkov, ki so se pričeli leta 2012 po ustanovitvi sodišča, potem to seveda ne bi pomenilo konca pogodbe. Slovenija in Hrvaška imata seveda diametralno nasprotni stališči o tem, ali lahko Arbitražno sodišče samo odloči o veljavnosti namere Hrvaške, da prekine pogodbo o arbitraži. Sarvarian ocenjuje, da ima po njegovi oceni "v tej točki Hrvaška prav", kajti čeprav ima arbitražno sodišče pravico, da odloča o proceduralnih vprašanjih v zvezi z arbitražo, kot to določajo točke 3(4) in 6(4) arbitražnega sporazuma, to isto arbitražno sodišče "nima pravice odločati o veljavnosti prekinitve arbitražnega sporazuma". Arbitražni postopki pred sodiščem pa v nasprotju s tem so "proceduralna vprašanja" in o njih Arbitražno sodišče lahko odloča. To torej pomeni, da je Arbitražno sodišče imelo pravico nadaljevati s postopki, in to ne glede na stališča Hrvaške.

 

 

Iz enega spora lahko nastaneta dva

 

Vendar namera južne sosede, da prekine pogodbo o Arbitražnem sporazumu, predstavlja "nov spor" med Slovenijo in Hrvaško - in to v zvezi z interpretacijo in uporabo 60. člena Dunajske konvencije o pravu pogodb. Po predvidenih postopkih te konvencije, ki zavezuje tako Slovenijo kot tudi Hrvaško, bi morali obe državi najprej v skladu s 33. členom Ustanovne listine OZN najprej najti "miroljubno rešitev". Ker do 12. avgusta 2016 (leto dni od podanih slovenskih ugovorov na sklep Hrvaške o odstopu od pogodbe) obe državi nista našli skupne rešitve, lahko namreč vsaka od držav sproži mehanizem, ki je določen v dodatku Dunajske pogodbe in daje posebna pooblastila generalnemu sekretarju OZN. Nato bi morala biti v okviru OZN sestavljena petčlanska komisija (v kateri bi bila tudi hrvaški in slovenski član), ki bo nato o tem problemu podala poročilo. Vendar to poročilo obe državi ne zavezuje, pač pa jima podana priporočila zgolj omogočajo, da najdeta "prijateljsko" rešitev problema. V tem trenutku prav tako ni jasno, ali bi bila "priporočila" te komisije lahko javna. Znano pa je, da v 63. letih veljavnosti Dunajske pogodbe o pravu mednarodnih pogodb ti postopki še nikoli niso bili uporabljeni, zato bi bila slovenska ali hrvaška pobuda v tej smeri zagotovo "zgodovinska." Ob tem je eden od dveh hrvaških posrednikov, ki bi lahko sedel v omenjeni komisiji, prav hrvaški mednarodni pravnik Budislav Vukas, hrvaški sodnik Arbitražnega sodišča, ki je odstopil po "prisluškovalni aferi."

 

Kakšna bo prihodnost Piranskega zaliva, ki so ga hrvaški domoljubi že prekrstili v Savudrijsko valo?

 

 

Sarvarian: "Slovenija ima prav"

 

Pri ocenjevanju upravičenosti hrvaškega odstopa od arbitraže je zato najprej potrebno ločiti zrna od plev ter dosledno ločevati med (neupravičeno) "prekinitvijo pogodbe" ter (pogojno upravičeno) "prekinitvijo arbitraže". Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb (VCLT) namreč omogoča, da kljub "prisluškovalni aferi" Arbitražni sporazum ostane v veljavi. Tudi po oceni dr. Sarvariana namreč hrvaška prekinitev arbitražnega sporazuma zaradi kršitve 60. člena Dunajske konvencije (VCLT) - ni veljavna:

 

"Slovenska kršitev sporazuma zaradi ravnanja njenega agenta je sedanje postopke res naredila nevzdržne, toda Slovenija ima prav, ko trdi, da to ravnanje ni v nasprotju z določilom, ki opredeljuje, da mora biti takšna kršitev bistvena za izpolnitev 'cilja in namena sporazuma.' Popolnoma mogoče je,  da se arbitraža prične znova: to seveda ni izrecno zapisano v sporazumu, vendar to implicirajo okoliščine, v katerih je bila pogodba izpogajana, na kar opozarja slovenski argument ‘quid pro quo’; Hrvaška ne more uiti svoji obveznosti, da spor reši v skladu s sporazumom. Hrvaška bi morala ali sprejeti ponoven začetek arbitraže (kar je predviden postopek) ali pa bi se s Slovenijo morala dogovoriti o alternativnih metodah (reševanje spora pred ICTJ, ITLOS), da bi razrešila spor."

 

 

Smo Hrvaško prehitro "spustili" v Evropsko unijo?

 

Bistveni poudarek te analize je jasen - Hrvaška ne more enostransko prekiniti ne samo arbitražnega procesa, pač pa arbitražne pogodbe same. To bi bilo za Slovenijo še posebej škodljivo tudi zato, ker je Slovenija - danes vidimo, da precej kratkovidno - dala Hrvaški za vstop v EU "zeleno luč", ne da bi to vezala na rešitev obmejnega spora ali vsaj na uveljavitev Arbitražnega sporazuma. V tem primeru si Hrvaška zagotovo ne bi upala "minirati" Arbitražnega sporazuma. Hrvaška bi bila morda sicer zato še nekaj let izven EU, pritiski na Slovenijo bi bili zato v začetku vsekakor večji, toda ob sedanjih kriznih razmerah v EU bi slovensko-hrvaški spor kmalu postal manj pomemben. Slovenija bi lahko z boljšim sporazumom, ki ga Pahorjeva vlada žal ni uspela doseči, zavarovala svoje nacionalne interese. Tako pa je Hrvaška dobila to, kar je želela, ko pa je vstopila v EU, je nato - najverjetneje ob pomoči svojih tajnih služb - preprosto "minirala" sporazum in na koncu celo odstopila (oziroma poskusila odstopiti) od njega. Slovenska diplomacija se je v tem primeru naivno pustila speljati na tanek led. Pri tem pa si je predvsem slovensko zunanje ministrstvo kot najpomembnejši oblikovalec Arbitražnega sporazuma samo krivo za ta polom resnično zgodovinskih razsežnosti. Hrvaška je namreč imela že pred miniranjem Arbitražnega sporazuma status verolomne države, ki serijsko odstopa od podpisanih pogodb s Slovenijo, zato bi bile večje rezerve Slovenije v tem primeru zelo na mestu.

 

Pogled na Piranski zaliv, ki ga je do 25.6.1991 v celoti nadzorovala slovenska pomorska policija.

 

 

Za popravljanje napak je sedaj prepozno. Namesto tega bi se Slovenija morala osredotočiti na zagovarjanje veljavnosti razsodbe, ki naj bi bila sprejeta že v kratkem. Če to ne bo uspelo, pa na postopek ponovitve arbitražnega postopka pred drugim senatom oziroma za iskanje rešitve s pomočjo generalnega sekretarja OZN. Slovenija in Hrvaška bi se za postopek posredovanja generalnega sekretarja OZN lahko odločili že kadarkoli od 12. avgusta lani, vendar tega nobena od držav še ni naredila. Če vse to ne bo uspelo, potem bi Slovenija zaradi Hrvaške kršitve Dunajske pogodbe o pravu pogodb in neutemeljenega odstopa od Arbitražnega sporazuma morala razmisliti o vložitvi tožbe proti Hrvaški pred ICJ. Takšni spori pa so lahko zelo dolgotrajni. Spor med Madžarsko in Slovaško glede jezov Gabčíkovo–Nagymaros se je na primer pred Meddržavnim sodiščem pričel že leta 1992, vendar kljub vmesni sodbi še danes ni rešen.

 

 

Kako bo Slovenija uveljavljala razsodbo

 

Istočasno bi vlada morala že danes pripravljati sklep, da bo Slovenija uveljavila razsodbo Arbitražnega sodišča na ozemljih in morskih vodah, ki so v njeni pristojnosti in jih nadzoruje, ozemlja in morske vode, ki naj bi pripadla Hrvaški in jih trenutno nadzoruje slovenska policija, pa bi Slovenija Hrvaški prepustila šele tedaj, ko bo tudi Hrvaška pokazala pripravljenost, da sprejme razsodbo oziroma najde sporazumno rešitev s Slovenijo. Sicer bi Slovenija izgubila nekatera ozemlja, ki jih danes nadzoruje, hkrati pa ne bi dobila tistih, ki bodo po razsodbi slovenska, a jih trenutno nadzoruje hrvaška policija. Istočasno pa bi bilo nujno, da bi slovenska vlada tudi s primernimi okrepljenimi policijskimi, pa tudi vojaškimi sredstvi (s primerno obrambo obale in morja pred njo in novimi, večjimi plovili) tudi de facto zagotovila, da bo imela Slovenija po razsodbi sodišča na voljo primerna sredstva za uveljavitev svojega dostopa do odprtega morja. Ter za zaščito slovenskih ribičev, če bo prišlo do hrvaških poskusov enostranske spremembe stanja v Piranskem zalivu oziroma od slovenskih teritorialnih voda vse do "stika" slovenskih ozemeljskih voda z mednarodnimi vodami, kot ga bo določilo sodišče. In da Cerarjeva vlada, ki namesto teh sredstev raje kupuje policijske vodne topove, vsaj glede tega ne bi znova zamujala.

 

 

Igor Mekina je dolgoletni novinar in nekdanji urednik zunanje politike časnika Dnevnik. Danes deluje kot samostojni novinar. Na Portalu PLUS bo objavljal preiskovalno-novinarske zgodbe.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Janko Veber ponovno v akciji: tokrat gre za 700 milijonov evrov prepoceni prodajo NLB
2
25.05.2017 13:35
Poslanec vladnih socialnih demokratov Janko Veber upa, da ga bo premier Miro Cerar tokrat slišal in razumel, da Vebrova ... Več.
Piše: Uredništvo
Borut Trump z Erjavčeve, ruski medijsko-obveščevalni medved bo vsak čas potrkal tudi na naša vrata!
7
23.05.2017 22:17
Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump ima že od inavguracije - in kot zdaj kaže, že tudi pred njo - precejšnje težave ... Več.
Piše: Marko Novak
Milan Mandarić, prijatelj Cerarjevega frizerja Miča Sojerja, je Olimpijo kupil za 2 evra, igralca pa prodal za 9 milijonov evrov
10
22.05.2017 20:05
8. maja 2017 je bil na komercialni televiziji POP TV objavljen prispevek novinarke Nike Kunaver z naslovom Kako jeMandarićpostal ... Več.
Piše: Ivan Simič
Slovenska vojska: razkrojena institucija brez trdne podlage, oprta na bergle zunanjih izvajalcev
15
21.05.2017 20:49
Slovenska vojska se v zadnjem času ukvarja z nenavadnimi težavami. Potem ko prejšnji teden zaradi bolniških odsotnosti ni bilo ... Več.
Piše: Igor Mekina
Zdravstvena reforma Milojke Kolar Celarc je za Mira Cerarja in njegovo vlado zanesljiva pot v pogubo
8
15.05.2017 01:25
Koalicija SMC, DeSUS in SD ima še vedno minimalne možnosti, da po naslednjih državnozborskih volitvah ponovi mandat. Lahko bi ... Več.
Piše: Aljuš Pertinač
Deložacije in prodaje stanovanj na dražbah zaradi absurdnih dolgov bi ustavil zakon, ki prepoveduje izvršbe nad standardnim stanovanjem
7
11.05.2017 00:14
Skupina pravnikov je pripravila predlog zakona, s katerim bi prepovedali izvršbe nad t.i. standardnim stanovanjem, s čemer bi se ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: "Na Pediatrični kliniki v Kliničnem centru bo vsak čas počilo: zaposleni nad Rajka Kendo in ljudi iz ozadja s težko anonimko!"
8
07.05.2017 12:29
Iz Odvetniške pisarne Zakonjšek, ki zastopa družbo Marand in njena direktorja, smo dobili zahtevo po objavi popravka v zvezi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Cimos za Dana Browna: nova zmaga Dame s kamelijami in finančnikov iz Ulice temnih rož
1
04.05.2017 22:45
Mojstru operacije Cimos je treba čestitati: fantje so vse skupaj izvedli profesionalno, v tranzicijskem slogu. Najprej predstava ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zdrava glosa: "Tožilci od Boruta Miklavčiča zahtevajo, da dokaže, od kod mu premoženje"
6
20.04.2017 22:40
Se vam je ob branju naslova morda zazdelo, da nekaj ni v redu? Naj vas potolažimo, naslov smo si sposodili od kolegov iz ... Več.
Piše: Uredništvo
Se Jamniku že tresejo hlače? Veber in njegovi borci na Facebooku grozijo, da ga pridejo "pozdravit" na petkovo skupščino Telekoma!
6
18.04.2017 22:25
V petek bo na sedežu Telekoma Slovenije med 15.30 in 18.30 potekala izjemno pomembna in dolgo pričakovana 28. skupščina ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še pet dni do francoskih volitev: vse, kar morate vedeti o petih ključnih predsedniških kandidatih
3
17.04.2017 22:44
Manj kot teden dni je do prvega kroga francoskih predsedniških volitev, ki bodo 23. aprila, zato smo našega luksemburškega ... Več.
Piše: Bill Wirtz
Veber je Jamniku napovedal totalno vojno, Telekomova skupščina bo še vroča
6
11.04.2017 22:00
Ker 27. aprila poteče mandat štirim od petih nadzornikov državnega telekomunikcijskega operaterja, se zakulisni spopad pred ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Leteči pediatrični cirkus doktorja Rajka Kende
6
09.04.2017 23:10
Albert Einstein je ugotavljal, da sta dve stvari neskončni: človeška neumnost in vesolje. No, za vesolje nisem povsem prepričan, ... Več.
Piše: Uredništvo
Aleksandar Vučić postaja mali Milošević z idejo "Naredite mi Srbijo ponovno veliko!"
8
07.04.2017 19:00
Lani poleti je portal+ objavil mojo analizo z naslovom Aleksander Vučić, mali srbski Erdogan iz naše soseščine, v katerem ... Več.
Piše: Marko Novak
"Zunanji minister" Jelinčič odgovarja namesto Cerarjeve vlade: "Hrvaška ima prav, ko ne priznava legitimnosti arbitražnega sodišča!"
5
06.04.2017 22:30
Kaj storiti, ko pošljete vprašanja državni instituciji, ta pa se najprej zavije v molk, potem pa, ko se ne more več iti ... Več.
Piše: Uredništvo
Erdogan Paša se do turških intelektualcev obnaša podobno, kot se je Hitler do Judov
7
05.04.2017 20:24
Pred bližajočim se referendumom o večjih ustavnih pooblastilih avtokratskega predsednika Erdogana objavljamo nov prispevek o ... Več.
Piše: Ariana Ferfila
Vojak Rajko, skrajni čas je, da mirno in dostojanstveno odideš v penzion!
11
04.04.2017 21:30
V teh dneh se je na socialnih omrežjih na Rajka Kendo sprožil plaz kritik in težkih besed. Nekdo je celo ugotavljal, da bi Kenda ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj bi Rajko Kenda & tovarišija radi prikrili v primeru smrti 14-letnika v UKC Ljubljana
8
02.04.2017 22:04
Minuli teden je v javnosti odjeknila novica, da je v začetku septembra 2016 na Pediatrični kliniki v Ljubljani umrl 14-letni ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je bil skoraj razrešen Rajko Kenda, pa sta ga rešila procesna napaka in telefonski klic ministrce Milojke Kolar Celarc
9
30.03.2017 22:59
V ljubljanskem Kliničnem centru, točneje Pediatrični kliniki, se ponovno dogajajo tragični absurdi: potem ko je bil zaradi ... Več.
Piše: Uredništvo
Škandalozno: Hrvati po Sloveniji prevažali 25 ton nevarnih raket brez slehernega varovanja!
8
29.03.2017 19:26
Namesto da bi policija med 2. in 7. novembrom 2016 skrbno spremljalo izjemno nevaren tovor raket Roland na njegovi poti iz ... Več.
Piše: Igor Mekina
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Včasih imam občutek, da Slovencem, novodobnim sužnjem, poleg joda v vodo dajejo tudi sedative."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.204
02/
Kako je sovražnik ljudstva Thompson preusmeril pozornost od "okolju prijazne" avstrijske lakirnice
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.039
03/
Milan Mandarić, prijatelj Cerarjevega frizerja Miča Sojerja, je Olimpijo kupil za 2 evra, igralca pa prodal za 9 milijonov evrov
Ivan Simič
Ogledov: 2.150
04/
Borut Trump z Erjavčeve, ruski medijsko-obveščevalni medved bo vsak čas potrkal tudi na naša vrata!
Marko Novak
Ogledov: 1.824
05/
Slovenska vojska: razkrojena institucija brez trdne podlage, oprta na bergle zunanjih izvajalcev
Igor Mekina
Ogledov: 1.566
06/
Fake news in izmišljije, od FDV-ja do Evrovizije
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.292
07/
Zgodovina komunizma: Intimni portret diktatorja Lenina
Keith Miles
Ogledov: 2.262
08/
Janko Veber ponovno v akciji: tokrat gre za 700 milijonov evrov prepoceni prodajo NLB
Uredništvo
Ogledov: 943
09/
Pripoved o skrivnosti neke družine: Izgubljene Jelovškove freske iz požganega Zaloškega gradu
Dragan Živadinov
Ogledov: 790
10/
Če ste stalno zaskrbljeni, potem vam malce budizma ne bo škodilo
Oskar Salobir
Ogledov: 601