Razkrivamo

Če Hrvaška ne bo sprejela arbitražne razsodbe, jo bo morala Slovenija tožiti

Eden od najpomembnejših dogodkov letošnjega leta bo zagotovo razsodba Arbitražnega sodišča, ki odloča o meji med Slovenijo in Hrvaško. Arbitražna odločitev bo najverjetneje znana že aprila letos. Ker sta si stališči Slovenije in Hrvaške glede tega vprašanja po enostranskem hrvaškem odstopu od arbitraže diametralno nasprotni, je že danes veliko ugibanj, kako se bodo na odločitev v Haagu odzvali v Zagrebu.

14.02.2017 22:00
Piše: Igor Mekina
Ključne besede:   arbitraža   Slovenija   Hrvaška   meja   Piranski zaliv   Haag   Sarvarian   Dunajska konvencija   OZN

Nevarnost uveljavitve razsodbe Arbitražnega sodišča je predvsem v tem, da bi Slovenija izgubila nekatera ozemlja, ki jih danes nadzoruje, hkrati pa ne bi dobila tistih, ki bodo po razsodbi slovenska, a jih danes nadzoruje hrvaška policija!

Pred Slovenijo so tri poti: najprej zagotavljanje enostranske uveljavitve razsodbe, nato iskanje sporazuma s Hrvaško s pomočjo generalnega sekretarja OZN in na koncu - če ne bo pozitivnih rezultatov - nova tožba proti Hrvaški. Ne zaradi same meje, pač pa zaradi očitne kršitve Dunajske pogodbe o pravu pogodb ter neutemeljenega poskusa odstopa Hrvaške od arbitraže. Prav o tem, smo izvedeli iz virov blizu vlade, v teh dneh razmišljajo slovenski pravniki. Kajti medtem ko slovenski diplomati opozarjajo, da bo odločitev Arbitražnega sodišča potrebno spoštovati, hrvaški politiki neprestano ponavljajo, da je zanje arbitražni sporazum - mrtev. Po znani "prisluškovalni aferi" in objavi prisluhov pogovorov med slovenskim arbitrom Jernejem Sekolcem in agentko na sodišču Simono Drenik je o tej zadevi odločalo tudi Arbitražno sodišče in sprejelo sklep, da je Slovenija sicer res kršila svoje obveznosti iz sporazuma, da pa kršitve kljub temu niso bile bistvene. Medtem sta bila po odstopu slovenskega in hrvaškega člana sodišča imenovana dva nova člana in sodišče je nato nadaljevalo z delom. Vendar pa Hrvaška nobenega sklepa Arbitražnega sodišča ne priznava več za veljavnega. Vse odločitve arbitraže so zanjo "nične in neveljavne".

 

Glede na vse to se zastavlja logično vprašanje: kaj torej sledi? Kaj se bo zgodilo z implementacijo in uresničevanjem Arbitražnega sporazuma? Prav o tem - namreč o implementaciji sporazuma - je v več svojih izjavah govoril tudi slovenski zunanji minister Karl Erjavec. Odgovor na to vprašanje je seveda precej enostaven. Implementacija sporazuma, ki ga ena od dveh strani ne priznava, je precej težavna. Implementacije sporazuma, vsaj s strani Hrvaške pač ne bo. Zagotovo torej po razsodbi lahko pričakujemo zgolj nove napetosti na južni meji, nove poskuse hrvaške policije in "civilne družbe" oziroma ribičev, da "zasedejo" dele ozemlja in morskega akvatorija, ki ju imajo za svoje in podobno. Že videno - deja vu. Na vse to pa bi se slovenski državni organi seveda morali pripraviti že danes.

 

 

Zakaj Hrvaška ne more odstopiti od arbitraže

 

Slovenska diplomacija bi morala predvsem jasno in odločno zagovarjati stališče, da je mnenje Hrvaške, da je sporazum "mrtev", delo sodišča pa "brezpogojno kompromitirano" - kar sicer neprestano ponavljajo vsi hrvaški politiki -, v popolnem neskladju z veljavnim mednarodnim pravom. Pravice do enostranskega odstopa od mednarodne pogodbe, kot ga razglaša Hrvaška, namreč mednarodno pravo ne pozna. Slovensko uradno stališče je, da je tudi pravico o tem, ali je bil arbitražni sporazum kršen ali ne, Hrvaška s podpisom arbitražnega sporazuma že prenesla na arbitražno sodišče, ki je nato suvereno odločilo, da kršitve Slovenije niso bile odločilne.

 

Toda tudi če to slovensko stališče ne bi vzdržalo strokovne presoje, Hrvaška še zmeraj nima pravice do enostranskega odstopa od pogodbe. In če je to res, potem že to dejstvo nakazuje, v katero smer bo zavil že dve desetletji in pol trajajoč mejni spor med Slovenijo in Hrvaško. Da bi dokazali, da Hrvaška ni imela in še vedno nima pravice, da zaradi "prisluškovalne afere" in domnevno hude "materialne kršitve" enostransko odstopi od arbitražnega sodišča, bo na koncu najverjetneje potrebno sprožiti pravdo - na novem sodišču. Z drugimi besedami, če Hrvaška ne bo želela sprejeti razsodbe, bo Slovenija Hrvaško prisiljena tožiti pred Meddržavnim sodiščem (ICJ) v Haagu. Še pred tem pa bi najverjetneje prišlo do posebnega postopka posredovanja generalnega sekretarja OZN.

 

Da je ta pot najverjetnejša, kažejo tudi informacije iz vrha slovenske vladajoče politike. "O tem razmišljajo tudi naši pravniki," nam je potrdil dobro obveščen vir blizu slovenske vlade. V zvezi s tem smo 7. februarja letos Ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) poslali več vprašanj, vendar odgovorov do zaključka redakcije (še) nismo dobili. V tem primeru bi imeli s Hrvaško tako odprta dva spora - prvega o meji in drugega o implementaciji razsodbe Arbitražnega sodišča. Tudi Slovenija bo po takem scenariju v nezavidljivem položaju, saj bo morala tudi tedaj, če sama ne bo v celoti zadovoljna z razsodbo sodišča (kar je seveda verjetno) po novi sodni in zelo zamudni poti iskati pravico za uveljavitev sporazuma, s katerim bi vendarle dobila jasno določeno južno mejo s Hrvaško.

 

Brez stika z odprtim morjem bo Slovenija (p)ostala t.i. ozemeljsko prikrajšana država.

 

Takšen razvoj dogodkov se zdi zelo verjeten tudi mednarodnim pravnikom. Najboljši primer za to kaže analiza dr. Armana Sarvariana, predavatelja na Univerzi Surrey ter specialista za etična vprašanja v zvezi z mednarodnimi sodniki, ki razsojajo na mednarodnih sodiščih. Hrvaški mediji so še pred letom dni pogosto citirali tega pravnika, ki je ob začetku slovensko-hrvaške prisluškovalne afere menil, da bi bilo Arbitražno sodišče najbolje takoj razpustiti, saj se arbitražna sodišča opirajo na domnevo, da bodo stranke v postopku sprejele njihove odločitve. Ker si je težko predstavljati, kakšen politični pritisk bo treba naložiti Hrvaški, da bi jo prisilili v uveljavitev odločitve arbitražnega sodišča v sporu s Slovenijo, je ta strokovnjak najprej svetoval - (samo)razpustitev sodišča. O tem, da bi bilo najbolje, če se arbitražni postopek prekine, profesor Sarvarian navaja še dodatne razloge. V hrvaški pogodbi o pristopu Evropski uniji namreč ni pogoja, da mora Hrvaška tudi izvršiti sodbo Arbitražnega sodišča (!).

 

 

Hrvaški vstop v EU in slovenska lahkovernost

 

To je seveda res. Vlada Boruta Pahorja (2008-2011) je vsekakor najbolj odgovorna za to, da ima Arbitražni sporazum omenjeno pomanjkljivost. Na to pomanjkljivost slovenskega preveč lahkovernega pristopa do reševanja problemov s Hrvaško smo nekateri zaman opozarjali že v času pred podpisom Arbitražnega sporazuma. Kljub temu pa spor za Slovenijo še vedno ni v celoti izgubljen. Hrvaški mediji niso poročali o nekoliko drugačnem stališču, ki ga je dr. Sarvarian objavil v četrtem delu svoje dolge analize slovensko-hrvaškega arbitražnega spora v publikaciji EJIL, ki objavlja članke s področja mednarodnega prava. Sarvarian v svojem prispevku opozarja, da se v tem sporu prepletata dva problema - hrvaška namera glede prekinitve arbitražnega sporazuma, torej pogodbe, na kateri temelji arbitraža, ter prekinitev arbitraže in postopkov, začetih leta 2012, pri čemer pa "prekinitev prve obsega tudi drugo, prekinitev druge pa ne pomeni prekinitve prve."

 

Povedano preprosto: če bi obveljalo, da je Hrvaška uspela prekiniti mednarodno pogodbo, na podlagi katere je pričelo delo Arbitražno sodišče, potem bi bil to seveda konec arbitraže med državama. Če pa bi prišlo samo do prekinitve (in morda obnove) arbitražnih postopkov, ki so se pričeli leta 2012 po ustanovitvi sodišča, potem to seveda ne bi pomenilo konca pogodbe. Slovenija in Hrvaška imata seveda diametralno nasprotni stališči o tem, ali lahko Arbitražno sodišče samo odloči o veljavnosti namere Hrvaške, da prekine pogodbo o arbitraži. Sarvarian ocenjuje, da ima po njegovi oceni "v tej točki Hrvaška prav", kajti čeprav ima arbitražno sodišče pravico, da odloča o proceduralnih vprašanjih v zvezi z arbitražo, kot to določajo točke 3(4) in 6(4) arbitražnega sporazuma, to isto arbitražno sodišče "nima pravice odločati o veljavnosti prekinitve arbitražnega sporazuma". Arbitražni postopki pred sodiščem pa v nasprotju s tem so "proceduralna vprašanja" in o njih Arbitražno sodišče lahko odloča. To torej pomeni, da je Arbitražno sodišče imelo pravico nadaljevati s postopki, in to ne glede na stališča Hrvaške.

 

 

Iz enega spora lahko nastaneta dva

 

Vendar namera južne sosede, da prekine pogodbo o Arbitražnem sporazumu, predstavlja "nov spor" med Slovenijo in Hrvaško - in to v zvezi z interpretacijo in uporabo 60. člena Dunajske konvencije o pravu pogodb. Po predvidenih postopkih te konvencije, ki zavezuje tako Slovenijo kot tudi Hrvaško, bi morali obe državi najprej v skladu s 33. členom Ustanovne listine OZN najprej najti "miroljubno rešitev". Ker do 12. avgusta 2016 (leto dni od podanih slovenskih ugovorov na sklep Hrvaške o odstopu od pogodbe) obe državi nista našli skupne rešitve, lahko namreč vsaka od držav sproži mehanizem, ki je določen v dodatku Dunajske pogodbe in daje posebna pooblastila generalnemu sekretarju OZN. Nato bi morala biti v okviru OZN sestavljena petčlanska komisija (v kateri bi bila tudi hrvaški in slovenski član), ki bo nato o tem problemu podala poročilo. Vendar to poročilo obe državi ne zavezuje, pač pa jima podana priporočila zgolj omogočajo, da najdeta "prijateljsko" rešitev problema. V tem trenutku prav tako ni jasno, ali bi bila "priporočila" te komisije lahko javna. Znano pa je, da v 63. letih veljavnosti Dunajske pogodbe o pravu mednarodnih pogodb ti postopki še nikoli niso bili uporabljeni, zato bi bila slovenska ali hrvaška pobuda v tej smeri zagotovo "zgodovinska." Ob tem je eden od dveh hrvaških posrednikov, ki bi lahko sedel v omenjeni komisiji, prav hrvaški mednarodni pravnik Budislav Vukas, hrvaški sodnik Arbitražnega sodišča, ki je odstopil po "prisluškovalni aferi."

 

Kakšna bo prihodnost Piranskega zaliva, ki so ga hrvaški domoljubi že prekrstili v Savudrijsko valo?

 

 

Sarvarian: "Slovenija ima prav"

 

Pri ocenjevanju upravičenosti hrvaškega odstopa od arbitraže je zato najprej potrebno ločiti zrna od plev ter dosledno ločevati med (neupravičeno) "prekinitvijo pogodbe" ter (pogojno upravičeno) "prekinitvijo arbitraže". Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb (VCLT) namreč omogoča, da kljub "prisluškovalni aferi" Arbitražni sporazum ostane v veljavi. Tudi po oceni dr. Sarvariana namreč hrvaška prekinitev arbitražnega sporazuma zaradi kršitve 60. člena Dunajske konvencije (VCLT) - ni veljavna:

 

"Slovenska kršitev sporazuma zaradi ravnanja njenega agenta je sedanje postopke res naredila nevzdržne, toda Slovenija ima prav, ko trdi, da to ravnanje ni v nasprotju z določilom, ki opredeljuje, da mora biti takšna kršitev bistvena za izpolnitev 'cilja in namena sporazuma.' Popolnoma mogoče je,  da se arbitraža prične znova: to seveda ni izrecno zapisano v sporazumu, vendar to implicirajo okoliščine, v katerih je bila pogodba izpogajana, na kar opozarja slovenski argument ‘quid pro quo’; Hrvaška ne more uiti svoji obveznosti, da spor reši v skladu s sporazumom. Hrvaška bi morala ali sprejeti ponoven začetek arbitraže (kar je predviden postopek) ali pa bi se s Slovenijo morala dogovoriti o alternativnih metodah (reševanje spora pred ICTJ, ITLOS), da bi razrešila spor."

 

 

Smo Hrvaško prehitro "spustili" v Evropsko unijo?

 

Bistveni poudarek te analize je jasen - Hrvaška ne more enostransko prekiniti ne samo arbitražnega procesa, pač pa arbitražne pogodbe same. To bi bilo za Slovenijo še posebej škodljivo tudi zato, ker je Slovenija - danes vidimo, da precej kratkovidno - dala Hrvaški za vstop v EU "zeleno luč", ne da bi to vezala na rešitev obmejnega spora ali vsaj na uveljavitev Arbitražnega sporazuma. V tem primeru si Hrvaška zagotovo ne bi upala "minirati" Arbitražnega sporazuma. Hrvaška bi bila morda sicer zato še nekaj let izven EU, pritiski na Slovenijo bi bili zato v začetku vsekakor večji, toda ob sedanjih kriznih razmerah v EU bi slovensko-hrvaški spor kmalu postal manj pomemben. Slovenija bi lahko z boljšim sporazumom, ki ga Pahorjeva vlada žal ni uspela doseči, zavarovala svoje nacionalne interese. Tako pa je Hrvaška dobila to, kar je želela, ko pa je vstopila v EU, je nato - najverjetneje ob pomoči svojih tajnih služb - preprosto "minirala" sporazum in na koncu celo odstopila (oziroma poskusila odstopiti) od njega. Slovenska diplomacija se je v tem primeru naivno pustila speljati na tanek led. Pri tem pa si je predvsem slovensko zunanje ministrstvo kot najpomembnejši oblikovalec Arbitražnega sporazuma samo krivo za ta polom resnično zgodovinskih razsežnosti. Hrvaška je namreč imela že pred miniranjem Arbitražnega sporazuma status verolomne države, ki serijsko odstopa od podpisanih pogodb s Slovenijo, zato bi bile večje rezerve Slovenije v tem primeru zelo na mestu.

 

Pogled na Piranski zaliv, ki ga je do 25.6.1991 v celoti nadzorovala slovenska pomorska policija.

 

 

Za popravljanje napak je sedaj prepozno. Namesto tega bi se Slovenija morala osredotočiti na zagovarjanje veljavnosti razsodbe, ki naj bi bila sprejeta že v kratkem. Če to ne bo uspelo, pa na postopek ponovitve arbitražnega postopka pred drugim senatom oziroma za iskanje rešitve s pomočjo generalnega sekretarja OZN. Slovenija in Hrvaška bi se za postopek posredovanja generalnega sekretarja OZN lahko odločili že kadarkoli od 12. avgusta lani, vendar tega nobena od držav še ni naredila. Če vse to ne bo uspelo, potem bi Slovenija zaradi Hrvaške kršitve Dunajske pogodbe o pravu pogodb in neutemeljenega odstopa od Arbitražnega sporazuma morala razmisliti o vložitvi tožbe proti Hrvaški pred ICJ. Takšni spori pa so lahko zelo dolgotrajni. Spor med Madžarsko in Slovaško glede jezov Gabčíkovo–Nagymaros se je na primer pred Meddržavnim sodiščem pričel že leta 1992, vendar kljub vmesni sodbi še danes ni rešen.

 

 

Kako bo Slovenija uveljavljala razsodbo

 

Istočasno bi vlada morala že danes pripravljati sklep, da bo Slovenija uveljavila razsodbo Arbitražnega sodišča na ozemljih in morskih vodah, ki so v njeni pristojnosti in jih nadzoruje, ozemlja in morske vode, ki naj bi pripadla Hrvaški in jih trenutno nadzoruje slovenska policija, pa bi Slovenija Hrvaški prepustila šele tedaj, ko bo tudi Hrvaška pokazala pripravljenost, da sprejme razsodbo oziroma najde sporazumno rešitev s Slovenijo. Sicer bi Slovenija izgubila nekatera ozemlja, ki jih danes nadzoruje, hkrati pa ne bi dobila tistih, ki bodo po razsodbi slovenska, a jih trenutno nadzoruje hrvaška policija. Istočasno pa bi bilo nujno, da bi slovenska vlada tudi s primernimi okrepljenimi policijskimi, pa tudi vojaškimi sredstvi (s primerno obrambo obale in morja pred njo in novimi, večjimi plovili) tudi de facto zagotovila, da bo imela Slovenija po razsodbi sodišča na voljo primerna sredstva za uveljavitev svojega dostopa do odprtega morja. Ter za zaščito slovenskih ribičev, če bo prišlo do hrvaških poskusov enostranske spremembe stanja v Piranskem zalivu oziroma od slovenskih teritorialnih voda vse do "stika" slovenskih ozemeljskih voda z mednarodnimi vodami, kot ga bo določilo sodišče. In da Cerarjeva vlada, ki namesto teh sredstev raje kupuje policijske vodne topove, vsaj glede tega ne bi znova zamujala.

 

 

Igor Mekina je dolgoletni novinar in nekdanji urednik zunanje politike časnika Dnevnik. Danes deluje kot samostojni novinar. Na Portalu PLUS bo objavljal preiskovalno-novinarske zgodbe.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Zunanje ministrstvo odgovarja: ker so informacije, o katerih sprašuje portal+, tajne, nam na vprašanja ne morejo odgovoriti!
1
27.03.2017 20:23
Trenutek objave sodbe Arbitražnega sodišča o določitvi meje s Hrvaško se nezadržno približuje. Glede na diametralno nasprotna ... Več.
Piše: Igor Mekina
Slovenska vojska na četrto generacijo vojne ni pripravljena, vladajoča koalicija pa nima pojma, kaj to sploh je!
3
26.03.2017 21:12
Negativno poročilo o bojni uporabnosti Slovenske vojske ter Strateški pregled obrambnega resorja kažeta, da naša država za t.i. ... Več.
Piše: Ivan H. Kukec
Za rešetkami Erdoganovega avtoritarnega režima ječi že okoli 200 turških novinarjev in urednikov
2
21.03.2017 20:46
Ker bo v Turčiji 16. aprila referendum o spremembi ustave, s katerim si želi avtoktatski predsednik Erdogan okrepiti položaj, bo ... Več.
Piše: Ariana Ferfila
Sramota! Kako profesorsko vlado Mira Cerarja pred ustavnim sodiščem zlahka postavimo na laž!
1
20.03.2017 21:30
Vlada Mira Cerarja je na zadnji seji sprejela mnenje, da so zahteva državnega sveta in pobuda Radia City za začetek postopka za ... Več.
Piše: Uredništvo
Z lansko izgubo Kliničnega centra bi lahko pokrili 25.000 plač medicinskih sester!
7
20.03.2017 01:00
V Kliničnem centru, največjemu igralcu v slovenskem zdravstvu, se je od55 milijonovevrov izgub v zdravstvu v lanskem letu ... Več.
Piše: Uredništvo
Reševanje Cimosa ni le nacionalna katastrofa. Je bistveno več od tega. Je simptom strateške bebavosti in operativne nesposobnosti slovenske države.
18
17.03.2017 23:35
Zadnja dva tedna me je klicalo več slovenskih direktorjev in podjetnikov v zvezi s planom B za Cimos, pravi Marko Golob, ki je o ... Več.
Piše: Marko Golob
Slovenska vojska na tleh: sprenevedanje krivcev za katastrofo se mirno nadaljuje
8
16.03.2017 21:45
Stanje je alarmantno: Slovenska vojska ta hip operativno ni sposobna zagotoviti celovite nacionalne varnosti. Ob stalni grožnji ... Več.
Piše: Marko Novak
Predsednik Židan je res amater: poslanec Han je tisti, ki biznisira in kadruje ustavne sodnike!
9
14.03.2017 00:50
Politiku in nekdanjemu podjetniku Matjažu Hanu na ustavno sodišče nikakor ni uspelo spraviti strankarskega tovariša Rada ... Več.
Piše: Uredništvo
Edini v Evropi! Mario Galunič o javni televiziji, ki ne more predvajati Evrovizije, ne da bi kršila zakon
4
09.03.2017 22:00
Je Televizija Slovenija na polfinalnih in finalnem večeru Eme zaradi neživljenjske in škodljive glasbene kvote in njenih deležev ... Več.
Piše: Uredništvo
Pri Počivalšku uslužbenci goljufajo s potnimi stroški, minister bo angažiral detektivsko agencijo
5
08.03.2017 21:59
O tem, kakšen pravni, moralni in kadrovski razkroj je doletel Cerarjevo vlado, zgovorno priča tudi zgodba z ministrstva za ... Več.
Piše: Uredništvo
Hrvatje uničili raketni sistem Roland, slovensko nebo pa že peto leto brez protizračne obrambe
11
07.03.2017 20:01
Naš sodelavec za posebne projekte na področju preiskovalnega novinarstva se je tokrat lotil novega škandaloznega primera s ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nora kvota na ustavnem sodišču: V pričakovanju hitre odločitve o zadržanju izvrševanja najbolj zapletenega sistema na svetu
5
06.03.2017 22:00
Potem ko smo prejšnji teden na portalu+ objavili komentar ustavnega pravnika Cirila Ribičiča na kvoto slovenske glasbe, smo ... Več.
Piše: Uredništvo
Hitovi nadzorniki že skoraj izvolili novega predsednika uprave, ko je zazvonil telefon iz Ljubljane in prekinil sejo!
17
05.03.2017 20:31
Kadrovska blamaža Cerarjevih upravljavcev v družbi Hit po naših zanesljivih informacijah dobiva nove, morda celo kriminalne ... Več.
Piše: Uredništvo
Zoper Rada Bohinca, zdaj že bivšega kandidata za ustavnega sodnika, tudi uradno uvedena preiskava zaradi goljufije!
6
02.03.2017 23:30
Ali se je Rado Bohinc prejšnji teden iz tekme za mesto ustavnega sodnika res umaknil zaradi političnega in ideološkega ... Več.
Piše: Uredništvo
Deset vprašanj, deset enakih odgovorov: vzrok za težave so obvezne kvote slovenske glasbe
4
02.03.2017 00:01
V razpravo o nori glasbeni kvoti se je vključil tudi nekdanji ustavni sodnik dr. Ciril Ribičič. Kot smože poročali, je skupaj z ... Več.
Piše: Uredništvo
Prodaja Cimosa je propadla, alternativa je nadaljevanje državnega socializma in potem tovarišijska privatizacija
17
28.02.2017 02:01
Uvodni prispevek včerajšnjega TV Dnevnika na nacionalki je bil dramatičen: Slovensko javnost je popoldne pretresla novica, da je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
EMA 2017: analiziramo odločitve strokovne komisije RTV, ki je ignorirala in povozila glas ljudstva
10
27.02.2017 00:28
Kljub temu, da sta fanta iz skupine BQL po mnenju večine Slovencev na letošnji Emi odpela najbolj všečno pesem, ki jima je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Pred velikim finalom: Zakaj je Ema dokaz, da so glasbene kvote slaba ideja
4
24.02.2017 00:28
Po zaključku polfinalnih večerov Eme ter tik pred velikim finalom tega glasbenega dogodka smo pridobili nov komentar o glasbeni ... Več.
Piše: Uredništvo
Lidia Glavina na vrhu SDH: Ženska za 12 milijard evrov, o kateri ne vemo skoraj nič!
10
23.02.2017 15:30
Lansko poletje, ko je Lidia Glavina nepričakovano postala v.d. predsednice uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH), smo na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kako je Darko Zorman "blestel" pred parlamentarno preiskovalno komisijo
10
20.02.2017 01:11
Med vrhunci zaslišanj, ki jih je doslej opravila spomladi 2016 ustanovljena parlamentarna preiskovalna komisija za ugotavljanje ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sramota! Kako profesorsko vlado Mira Cerarja pred ustavnim sodiščem zlahka postavimo na laž!
Uredništvo
Ogledov: 1.676
02/
Cerarjeve "smešne koalicije" niti Frank Underwood ne more več rešiti pred porazom
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.442
03/
Zunanje ministrstvo odgovarja: ker so informacije, o katerih sprašuje portal+, tajne, nam na vprašanja ne morejo odgovoriti!
Igor Mekina
Ogledov: 1.545
04/
Z lansko izgubo Kliničnega centra bi lahko pokrili 25.000 plač medicinskih sester!
Uredništvo
Ogledov: 1.507
05/
Slovenska vojska na četrto generacijo vojne ni pripravljena, vladajoča koalicija pa nima pojma, kaj to sploh je!
Ivan H. Kukec
Ogledov: 1.535
06/
Pravljica za vikend: Ali je IKEA socialistično podjetje?
Bine Kordež
Ogledov: 1.259
07/
London po Londonu
Iztok Mirošič
Ogledov: 1.459
08/
Reševanje Cimosa ni le nacionalna katastrofa. Je bistveno več od tega. Je simptom strateške bebavosti in operativne nesposobnosti slovenske države.
Marko Golob
Ogledov: 2.299
09/
Hommage Michaelu Novaku, harvardskemu teologu kapitalizma
Keith Miles
Ogledov: 943
10/
Za rešetkami Erdoganovega avtoritarnega režima ječi že okoli 200 turških novinarjev in urednikov
Ariana Ferfila
Ogledov: 1.089