Razkrivamo

Če Hrvaška ne bo sprejela arbitražne razsodbe, jo bo morala Slovenija tožiti

Eden od najpomembnejših dogodkov letošnjega leta bo zagotovo razsodba Arbitražnega sodišča, ki odloča o meji med Slovenijo in Hrvaško. Arbitražna odločitev bo najverjetneje znana že aprila letos. Ker sta si stališči Slovenije in Hrvaške glede tega vprašanja po enostranskem hrvaškem odstopu od arbitraže diametralno nasprotni, je že danes veliko ugibanj, kako se bodo na odločitev v Haagu odzvali v Zagrebu.

14.02.2017 22:00
Piše: Igor Mekina
Ključne besede:   arbitraža   Slovenija   Hrvaška   meja   Piranski zaliv   Haag   Sarvarian   Dunajska konvencija   OZN

Nevarnost uveljavitve razsodbe Arbitražnega sodišča je predvsem v tem, da bi Slovenija izgubila nekatera ozemlja, ki jih danes nadzoruje, hkrati pa ne bi dobila tistih, ki bodo po razsodbi slovenska, a jih danes nadzoruje hrvaška policija!

Pred Slovenijo so tri poti: najprej zagotavljanje enostranske uveljavitve razsodbe, nato iskanje sporazuma s Hrvaško s pomočjo generalnega sekretarja OZN in na koncu - če ne bo pozitivnih rezultatov - nova tožba proti Hrvaški. Ne zaradi same meje, pač pa zaradi očitne kršitve Dunajske pogodbe o pravu pogodb ter neutemeljenega poskusa odstopa Hrvaške od arbitraže. Prav o tem, smo izvedeli iz virov blizu vlade, v teh dneh razmišljajo slovenski pravniki. Kajti medtem ko slovenski diplomati opozarjajo, da bo odločitev Arbitražnega sodišča potrebno spoštovati, hrvaški politiki neprestano ponavljajo, da je zanje arbitražni sporazum - mrtev. Po znani "prisluškovalni aferi" in objavi prisluhov pogovorov med slovenskim arbitrom Jernejem Sekolcem in agentko na sodišču Simono Drenik je o tej zadevi odločalo tudi Arbitražno sodišče in sprejelo sklep, da je Slovenija sicer res kršila svoje obveznosti iz sporazuma, da pa kršitve kljub temu niso bile bistvene. Medtem sta bila po odstopu slovenskega in hrvaškega člana sodišča imenovana dva nova člana in sodišče je nato nadaljevalo z delom. Vendar pa Hrvaška nobenega sklepa Arbitražnega sodišča ne priznava več za veljavnega. Vse odločitve arbitraže so zanjo "nične in neveljavne".

 

Glede na vse to se zastavlja logično vprašanje: kaj torej sledi? Kaj se bo zgodilo z implementacijo in uresničevanjem Arbitražnega sporazuma? Prav o tem - namreč o implementaciji sporazuma - je v več svojih izjavah govoril tudi slovenski zunanji minister Karl Erjavec. Odgovor na to vprašanje je seveda precej enostaven. Implementacija sporazuma, ki ga ena od dveh strani ne priznava, je precej težavna. Implementacije sporazuma, vsaj s strani Hrvaške pač ne bo. Zagotovo torej po razsodbi lahko pričakujemo zgolj nove napetosti na južni meji, nove poskuse hrvaške policije in "civilne družbe" oziroma ribičev, da "zasedejo" dele ozemlja in morskega akvatorija, ki ju imajo za svoje in podobno. Že videno - deja vu. Na vse to pa bi se slovenski državni organi seveda morali pripraviti že danes.

 

 

Zakaj Hrvaška ne more odstopiti od arbitraže

 

Slovenska diplomacija bi morala predvsem jasno in odločno zagovarjati stališče, da je mnenje Hrvaške, da je sporazum "mrtev", delo sodišča pa "brezpogojno kompromitirano" - kar sicer neprestano ponavljajo vsi hrvaški politiki -, v popolnem neskladju z veljavnim mednarodnim pravom. Pravice do enostranskega odstopa od mednarodne pogodbe, kot ga razglaša Hrvaška, namreč mednarodno pravo ne pozna. Slovensko uradno stališče je, da je tudi pravico o tem, ali je bil arbitražni sporazum kršen ali ne, Hrvaška s podpisom arbitražnega sporazuma že prenesla na arbitražno sodišče, ki je nato suvereno odločilo, da kršitve Slovenije niso bile odločilne.

 

Toda tudi če to slovensko stališče ne bi vzdržalo strokovne presoje, Hrvaška še zmeraj nima pravice do enostranskega odstopa od pogodbe. In če je to res, potem že to dejstvo nakazuje, v katero smer bo zavil že dve desetletji in pol trajajoč mejni spor med Slovenijo in Hrvaško. Da bi dokazali, da Hrvaška ni imela in še vedno nima pravice, da zaradi "prisluškovalne afere" in domnevno hude "materialne kršitve" enostransko odstopi od arbitražnega sodišča, bo na koncu najverjetneje potrebno sprožiti pravdo - na novem sodišču. Z drugimi besedami, če Hrvaška ne bo želela sprejeti razsodbe, bo Slovenija Hrvaško prisiljena tožiti pred Meddržavnim sodiščem (ICJ) v Haagu. Še pred tem pa bi najverjetneje prišlo do posebnega postopka posredovanja generalnega sekretarja OZN.

 

Da je ta pot najverjetnejša, kažejo tudi informacije iz vrha slovenske vladajoče politike. "O tem razmišljajo tudi naši pravniki," nam je potrdil dobro obveščen vir blizu slovenske vlade. V zvezi s tem smo 7. februarja letos Ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) poslali več vprašanj, vendar odgovorov do zaključka redakcije (še) nismo dobili. V tem primeru bi imeli s Hrvaško tako odprta dva spora - prvega o meji in drugega o implementaciji razsodbe Arbitražnega sodišča. Tudi Slovenija bo po takem scenariju v nezavidljivem položaju, saj bo morala tudi tedaj, če sama ne bo v celoti zadovoljna z razsodbo sodišča (kar je seveda verjetno) po novi sodni in zelo zamudni poti iskati pravico za uveljavitev sporazuma, s katerim bi vendarle dobila jasno določeno južno mejo s Hrvaško.

 

Brez stika z odprtim morjem bo Slovenija (p)ostala t.i. ozemeljsko prikrajšana država.

 

Takšen razvoj dogodkov se zdi zelo verjeten tudi mednarodnim pravnikom. Najboljši primer za to kaže analiza dr. Armana Sarvariana, predavatelja na Univerzi Surrey ter specialista za etična vprašanja v zvezi z mednarodnimi sodniki, ki razsojajo na mednarodnih sodiščih. Hrvaški mediji so še pred letom dni pogosto citirali tega pravnika, ki je ob začetku slovensko-hrvaške prisluškovalne afere menil, da bi bilo Arbitražno sodišče najbolje takoj razpustiti, saj se arbitražna sodišča opirajo na domnevo, da bodo stranke v postopku sprejele njihove odločitve. Ker si je težko predstavljati, kakšen politični pritisk bo treba naložiti Hrvaški, da bi jo prisilili v uveljavitev odločitve arbitražnega sodišča v sporu s Slovenijo, je ta strokovnjak najprej svetoval - (samo)razpustitev sodišča. O tem, da bi bilo najbolje, če se arbitražni postopek prekine, profesor Sarvarian navaja še dodatne razloge. V hrvaški pogodbi o pristopu Evropski uniji namreč ni pogoja, da mora Hrvaška tudi izvršiti sodbo Arbitražnega sodišča (!).

 

 

Hrvaški vstop v EU in slovenska lahkovernost

 

To je seveda res. Vlada Boruta Pahorja (2008-2011) je vsekakor najbolj odgovorna za to, da ima Arbitražni sporazum omenjeno pomanjkljivost. Na to pomanjkljivost slovenskega preveč lahkovernega pristopa do reševanja problemov s Hrvaško smo nekateri zaman opozarjali že v času pred podpisom Arbitražnega sporazuma. Kljub temu pa spor za Slovenijo še vedno ni v celoti izgubljen. Hrvaški mediji niso poročali o nekoliko drugačnem stališču, ki ga je dr. Sarvarian objavil v četrtem delu svoje dolge analize slovensko-hrvaškega arbitražnega spora v publikaciji EJIL, ki objavlja članke s področja mednarodnega prava. Sarvarian v svojem prispevku opozarja, da se v tem sporu prepletata dva problema - hrvaška namera glede prekinitve arbitražnega sporazuma, torej pogodbe, na kateri temelji arbitraža, ter prekinitev arbitraže in postopkov, začetih leta 2012, pri čemer pa "prekinitev prve obsega tudi drugo, prekinitev druge pa ne pomeni prekinitve prve."

 

Povedano preprosto: če bi obveljalo, da je Hrvaška uspela prekiniti mednarodno pogodbo, na podlagi katere je pričelo delo Arbitražno sodišče, potem bi bil to seveda konec arbitraže med državama. Če pa bi prišlo samo do prekinitve (in morda obnove) arbitražnih postopkov, ki so se pričeli leta 2012 po ustanovitvi sodišča, potem to seveda ne bi pomenilo konca pogodbe. Slovenija in Hrvaška imata seveda diametralno nasprotni stališči o tem, ali lahko Arbitražno sodišče samo odloči o veljavnosti namere Hrvaške, da prekine pogodbo o arbitraži. Sarvarian ocenjuje, da ima po njegovi oceni "v tej točki Hrvaška prav", kajti čeprav ima arbitražno sodišče pravico, da odloča o proceduralnih vprašanjih v zvezi z arbitražo, kot to določajo točke 3(4) in 6(4) arbitražnega sporazuma, to isto arbitražno sodišče "nima pravice odločati o veljavnosti prekinitve arbitražnega sporazuma". Arbitražni postopki pred sodiščem pa v nasprotju s tem so "proceduralna vprašanja" in o njih Arbitražno sodišče lahko odloča. To torej pomeni, da je Arbitražno sodišče imelo pravico nadaljevati s postopki, in to ne glede na stališča Hrvaške.

 

 

Iz enega spora lahko nastaneta dva

 

Vendar namera južne sosede, da prekine pogodbo o Arbitražnem sporazumu, predstavlja "nov spor" med Slovenijo in Hrvaško - in to v zvezi z interpretacijo in uporabo 60. člena Dunajske konvencije o pravu pogodb. Po predvidenih postopkih te konvencije, ki zavezuje tako Slovenijo kot tudi Hrvaško, bi morali obe državi najprej v skladu s 33. členom Ustanovne listine OZN najprej najti "miroljubno rešitev". Ker do 12. avgusta 2016 (leto dni od podanih slovenskih ugovorov na sklep Hrvaške o odstopu od pogodbe) obe državi nista našli skupne rešitve, lahko namreč vsaka od držav sproži mehanizem, ki je določen v dodatku Dunajske pogodbe in daje posebna pooblastila generalnemu sekretarju OZN. Nato bi morala biti v okviru OZN sestavljena petčlanska komisija (v kateri bi bila tudi hrvaški in slovenski član), ki bo nato o tem problemu podala poročilo. Vendar to poročilo obe državi ne zavezuje, pač pa jima podana priporočila zgolj omogočajo, da najdeta "prijateljsko" rešitev problema. V tem trenutku prav tako ni jasno, ali bi bila "priporočila" te komisije lahko javna. Znano pa je, da v 63. letih veljavnosti Dunajske pogodbe o pravu mednarodnih pogodb ti postopki še nikoli niso bili uporabljeni, zato bi bila slovenska ali hrvaška pobuda v tej smeri zagotovo "zgodovinska." Ob tem je eden od dveh hrvaških posrednikov, ki bi lahko sedel v omenjeni komisiji, prav hrvaški mednarodni pravnik Budislav Vukas, hrvaški sodnik Arbitražnega sodišča, ki je odstopil po "prisluškovalni aferi."

 

Kakšna bo prihodnost Piranskega zaliva, ki so ga hrvaški domoljubi že prekrstili v Savudrijsko valo?

 

 

Sarvarian: "Slovenija ima prav"

 

Pri ocenjevanju upravičenosti hrvaškega odstopa od arbitraže je zato najprej potrebno ločiti zrna od plev ter dosledno ločevati med (neupravičeno) "prekinitvijo pogodbe" ter (pogojno upravičeno) "prekinitvijo arbitraže". Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb (VCLT) namreč omogoča, da kljub "prisluškovalni aferi" Arbitražni sporazum ostane v veljavi. Tudi po oceni dr. Sarvariana namreč hrvaška prekinitev arbitražnega sporazuma zaradi kršitve 60. člena Dunajske konvencije (VCLT) - ni veljavna:

 

"Slovenska kršitev sporazuma zaradi ravnanja njenega agenta je sedanje postopke res naredila nevzdržne, toda Slovenija ima prav, ko trdi, da to ravnanje ni v nasprotju z določilom, ki opredeljuje, da mora biti takšna kršitev bistvena za izpolnitev 'cilja in namena sporazuma.' Popolnoma mogoče je,  da se arbitraža prične znova: to seveda ni izrecno zapisano v sporazumu, vendar to implicirajo okoliščine, v katerih je bila pogodba izpogajana, na kar opozarja slovenski argument ‘quid pro quo’; Hrvaška ne more uiti svoji obveznosti, da spor reši v skladu s sporazumom. Hrvaška bi morala ali sprejeti ponoven začetek arbitraže (kar je predviden postopek) ali pa bi se s Slovenijo morala dogovoriti o alternativnih metodah (reševanje spora pred ICTJ, ITLOS), da bi razrešila spor."

 

 

Smo Hrvaško prehitro "spustili" v Evropsko unijo?

 

Bistveni poudarek te analize je jasen - Hrvaška ne more enostransko prekiniti ne samo arbitražnega procesa, pač pa arbitražne pogodbe same. To bi bilo za Slovenijo še posebej škodljivo tudi zato, ker je Slovenija - danes vidimo, da precej kratkovidno - dala Hrvaški za vstop v EU "zeleno luč", ne da bi to vezala na rešitev obmejnega spora ali vsaj na uveljavitev Arbitražnega sporazuma. V tem primeru si Hrvaška zagotovo ne bi upala "minirati" Arbitražnega sporazuma. Hrvaška bi bila morda sicer zato še nekaj let izven EU, pritiski na Slovenijo bi bili zato v začetku vsekakor večji, toda ob sedanjih kriznih razmerah v EU bi slovensko-hrvaški spor kmalu postal manj pomemben. Slovenija bi lahko z boljšim sporazumom, ki ga Pahorjeva vlada žal ni uspela doseči, zavarovala svoje nacionalne interese. Tako pa je Hrvaška dobila to, kar je želela, ko pa je vstopila v EU, je nato - najverjetneje ob pomoči svojih tajnih služb - preprosto "minirala" sporazum in na koncu celo odstopila (oziroma poskusila odstopiti) od njega. Slovenska diplomacija se je v tem primeru naivno pustila speljati na tanek led. Pri tem pa si je predvsem slovensko zunanje ministrstvo kot najpomembnejši oblikovalec Arbitražnega sporazuma samo krivo za ta polom resnično zgodovinskih razsežnosti. Hrvaška je namreč imela že pred miniranjem Arbitražnega sporazuma status verolomne države, ki serijsko odstopa od podpisanih pogodb s Slovenijo, zato bi bile večje rezerve Slovenije v tem primeru zelo na mestu.

 

Pogled na Piranski zaliv, ki ga je do 25.6.1991 v celoti nadzorovala slovenska pomorska policija.

 

 

Za popravljanje napak je sedaj prepozno. Namesto tega bi se Slovenija morala osredotočiti na zagovarjanje veljavnosti razsodbe, ki naj bi bila sprejeta že v kratkem. Če to ne bo uspelo, pa na postopek ponovitve arbitražnega postopka pred drugim senatom oziroma za iskanje rešitve s pomočjo generalnega sekretarja OZN. Slovenija in Hrvaška bi se za postopek posredovanja generalnega sekretarja OZN lahko odločili že kadarkoli od 12. avgusta lani, vendar tega nobena od držav še ni naredila. Če vse to ne bo uspelo, potem bi Slovenija zaradi Hrvaške kršitve Dunajske pogodbe o pravu pogodb in neutemeljenega odstopa od Arbitražnega sporazuma morala razmisliti o vložitvi tožbe proti Hrvaški pred ICJ. Takšni spori pa so lahko zelo dolgotrajni. Spor med Madžarsko in Slovaško glede jezov Gabčíkovo–Nagymaros se je na primer pred Meddržavnim sodiščem pričel že leta 1992, vendar kljub vmesni sodbi še danes ni rešen.

 

 

Kako bo Slovenija uveljavljala razsodbo

 

Istočasno bi vlada morala že danes pripravljati sklep, da bo Slovenija uveljavila razsodbo Arbitražnega sodišča na ozemljih in morskih vodah, ki so v njeni pristojnosti in jih nadzoruje, ozemlja in morske vode, ki naj bi pripadla Hrvaški in jih trenutno nadzoruje slovenska policija, pa bi Slovenija Hrvaški prepustila šele tedaj, ko bo tudi Hrvaška pokazala pripravljenost, da sprejme razsodbo oziroma najde sporazumno rešitev s Slovenijo. Sicer bi Slovenija izgubila nekatera ozemlja, ki jih danes nadzoruje, hkrati pa ne bi dobila tistih, ki bodo po razsodbi slovenska, a jih trenutno nadzoruje hrvaška policija. Istočasno pa bi bilo nujno, da bi slovenska vlada tudi s primernimi okrepljenimi policijskimi, pa tudi vojaškimi sredstvi (s primerno obrambo obale in morja pred njo in novimi, večjimi plovili) tudi de facto zagotovila, da bo imela Slovenija po razsodbi sodišča na voljo primerna sredstva za uveljavitev svojega dostopa do odprtega morja. Ter za zaščito slovenskih ribičev, če bo prišlo do hrvaških poskusov enostranske spremembe stanja v Piranskem zalivu oziroma od slovenskih teritorialnih voda vse do "stika" slovenskih ozemeljskih voda z mednarodnimi vodami, kot ga bo določilo sodišče. In da Cerarjeva vlada, ki namesto teh sredstev raje kupuje policijske vodne topove, vsaj glede tega ne bi znova zamujala.

 

 

Igor Mekina je dolgoletni novinar in nekdanji urednik zunanje politike časnika Dnevnik. Danes deluje kot samostojni novinar. Na Portalu PLUS bo objavljal preiskovalno-novinarske zgodbe.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
17
19.01.2020 22:59
Karla Erjavca ni več. Na domačem igrišču ga je suvereno deklasirala nova igralka Aleksandra Pivec. Kdo stoji za njenim vzponom, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
11
12.01.2020 22:00
Februarja 2018 je v vzhodni Siriji prvič po vietnamski vojni dejansko prišlo do neposredne vojaške konfrontacije med ameriškimi ... Več.
Piše: Shane Quinn
Vojna v Perzijskem zalivu: Za zdaj blago maščevanje Irana, ki pa se lahko nadaljuje v množici samomorilskih napadov na ameriške tarče
9
08.01.2020 22:13
Vse kaže, da med Iranom in Združenimi državami Amerike vsaj za zdaj še ne bo vojne in da je napetost dosegla vrhunec z raketnimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Davki v Sloveniji, 4. del: Država nam pobere 9 milijard od dohodkov od dela in 500 milijonov od kapitala fizičnih oseb
3
07.01.2020 23:00
Po podatkih o strukturi lastništva gospodarskih družb imajo danes domače fizične osebe v lasti dobro tretjino lastništva ... Več.
Piše: Bine Kordež
Volitve v Ameriki: Iowa bo za Demokrate prvi preizkus, kako dejansko kotirajo med ljudstvom Biden, Sanders in Warrenova
10
05.01.2020 23:00
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike bodo 3. novembra letos in medtem ko bo republikanski kandidat nesporno Donald ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Davki v Sloveniji, 3. del: Povprečni davkoplačevalec državi prispeva okoli 500 evrov na mesec
8
02.01.2020 23:02
In kako država porabi teh 500 evrov? Največji del, dobrih 300 evrov, gre za financiranje šolstva in zdravstva za vse državljane. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo predsedniku Pahorju: Sedanji volilni sistem za volitve v državni zbor je nedemokratičen, izvoljeni poslanci so nelegitimni predstavniki ljudstva!
8
02.01.2020 00:36
Gospod predsednik, vi in vaši predhodniki od leta 1992 dalje ste edini demokratično in legitimno izvoljeni predstavniki države ... Več.
Piše: Boris Nemec
Davki v Sloveniji 2. del: Če odmislimo plače, bi o kakšni progresivni obdavčitvi težko govorili
12
30.12.2019 23:00
Povprečni zaposleni v Sloveniji namenja za skupne potrebe v obliki davkov in prispevkov znesek v višini 54 % skupnega stroška ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pregled celotne obdavčitve glede na višino prejemkov v Sloveniji, 1. del: Davek na plače
4
27.12.2019 02:00
V Sloveniji več ali manj prevladuje prepričanje, da imamo dokaj visoko in tudi močno progresivno davčno obremenitev dela. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Putinova Rusija in nemirni muslimani: Kavkaški sod smodnika
8
25.12.2019 23:58
Ruska federacija pod Vladimirjem Putinom je vedno bolj suverena na mednarodnem prizorišču. Ne le politično in vojaško, ampak ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Pogled iz Pariza: Položaj bolnika in zdravnika v francoskem zdravstvenem sistemu
7
16.12.2019 20:10
Odkar živim vFranciji, nisem srečal še nikogar, ki bi se pritoževal čez njihov zdravstveni sistem, čeprav so Francozi izredno ... Več.
Piše: Andrej Vranič
Minister za zdravje Aleš Šabeder je res dvoličnež: managerjem govori eno, koalicijskim tovarišem in javnosti pa drugo!
9
15.12.2019 19:00
V ponedeljek, 16. decembra bodo poslanci državnega zbora začeli odločati o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ... Več.
Piše: Uredništvo
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskih Ujgurov ne!
11
10.12.2019 20:00
Zahodne države glede Kitajske uporabljajo različna merila. Proteste v Hongkongu, usmerjene proti komunističnemu režimu v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
1
08.12.2019 20:00
Upravo družbe Petrol na podlagi zahteve Slovenskega državnega holdinga (SDH) v četrtek, 12. decembra čaka skupščina družbe. ... Več.
Piše: Uredništvo
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
14
03.12.2019 08:30
Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
16
02.12.2019 05:00
Terotistični napad, ki se je prejšnji teden zgodil v Londonu, odgovornost zanj pa je nemudoma prevzela formalno sicer poražena ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
5
29.11.2019 21:00
V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
13
28.11.2019 20:00
Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
1
27.11.2019 20:10
Čas je za resno analizo sprejetega proračuna za prihodnje leto. Nikakor ne drži, da gre iz proračuna 80 % za plače, 20 % za ... Več.
Piše: Bine Kordež
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
6
26.11.2019 20:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki ga je uredništvo 13. novembra 2019 objavilo na portalu+ pod naslovom Dosje ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,518
02/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,102
03/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,646
04/
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
Matija Ž. Likar
Ogledov: 2,320
05/
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,300
06/
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
Shane Quinn
Ogledov: 1,956
07/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,515
08/
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
Keith Miles
Ogledov: 815
09/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 824
10/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 392