Razkrivamo

Če Hrvaška ne bo sprejela arbitražne razsodbe, jo bo morala Slovenija tožiti

Eden od najpomembnejših dogodkov letošnjega leta bo zagotovo razsodba Arbitražnega sodišča, ki odloča o meji med Slovenijo in Hrvaško. Arbitražna odločitev bo najverjetneje znana že aprila letos. Ker sta si stališči Slovenije in Hrvaške glede tega vprašanja po enostranskem hrvaškem odstopu od arbitraže diametralno nasprotni, je že danes veliko ugibanj, kako se bodo na odločitev v Haagu odzvali v Zagrebu.

14.02.2017 22:00
Piše: Igor Mekina
Ključne besede:   arbitraža   Slovenija   Hrvaška   meja   Piranski zaliv   Haag   Sarvarian   Dunajska konvencija   OZN

Nevarnost uveljavitve razsodbe Arbitražnega sodišča je predvsem v tem, da bi Slovenija izgubila nekatera ozemlja, ki jih danes nadzoruje, hkrati pa ne bi dobila tistih, ki bodo po razsodbi slovenska, a jih danes nadzoruje hrvaška policija!

Pred Slovenijo so tri poti: najprej zagotavljanje enostranske uveljavitve razsodbe, nato iskanje sporazuma s Hrvaško s pomočjo generalnega sekretarja OZN in na koncu - če ne bo pozitivnih rezultatov - nova tožba proti Hrvaški. Ne zaradi same meje, pač pa zaradi očitne kršitve Dunajske pogodbe o pravu pogodb ter neutemeljenega poskusa odstopa Hrvaške od arbitraže. Prav o tem, smo izvedeli iz virov blizu vlade, v teh dneh razmišljajo slovenski pravniki. Kajti medtem ko slovenski diplomati opozarjajo, da bo odločitev Arbitražnega sodišča potrebno spoštovati, hrvaški politiki neprestano ponavljajo, da je zanje arbitražni sporazum - mrtev. Po znani "prisluškovalni aferi" in objavi prisluhov pogovorov med slovenskim arbitrom Jernejem Sekolcem in agentko na sodišču Simono Drenik je o tej zadevi odločalo tudi Arbitražno sodišče in sprejelo sklep, da je Slovenija sicer res kršila svoje obveznosti iz sporazuma, da pa kršitve kljub temu niso bile bistvene. Medtem sta bila po odstopu slovenskega in hrvaškega člana sodišča imenovana dva nova člana in sodišče je nato nadaljevalo z delom. Vendar pa Hrvaška nobenega sklepa Arbitražnega sodišča ne priznava več za veljavnega. Vse odločitve arbitraže so zanjo "nične in neveljavne".

 

Glede na vse to se zastavlja logično vprašanje: kaj torej sledi? Kaj se bo zgodilo z implementacijo in uresničevanjem Arbitražnega sporazuma? Prav o tem - namreč o implementaciji sporazuma - je v več svojih izjavah govoril tudi slovenski zunanji minister Karl Erjavec. Odgovor na to vprašanje je seveda precej enostaven. Implementacija sporazuma, ki ga ena od dveh strani ne priznava, je precej težavna. Implementacije sporazuma, vsaj s strani Hrvaške pač ne bo. Zagotovo torej po razsodbi lahko pričakujemo zgolj nove napetosti na južni meji, nove poskuse hrvaške policije in "civilne družbe" oziroma ribičev, da "zasedejo" dele ozemlja in morskega akvatorija, ki ju imajo za svoje in podobno. Že videno - deja vu. Na vse to pa bi se slovenski državni organi seveda morali pripraviti že danes.

 

 

Zakaj Hrvaška ne more odstopiti od arbitraže

 

Slovenska diplomacija bi morala predvsem jasno in odločno zagovarjati stališče, da je mnenje Hrvaške, da je sporazum "mrtev", delo sodišča pa "brezpogojno kompromitirano" - kar sicer neprestano ponavljajo vsi hrvaški politiki -, v popolnem neskladju z veljavnim mednarodnim pravom. Pravice do enostranskega odstopa od mednarodne pogodbe, kot ga razglaša Hrvaška, namreč mednarodno pravo ne pozna. Slovensko uradno stališče je, da je tudi pravico o tem, ali je bil arbitražni sporazum kršen ali ne, Hrvaška s podpisom arbitražnega sporazuma že prenesla na arbitražno sodišče, ki je nato suvereno odločilo, da kršitve Slovenije niso bile odločilne.

 

Toda tudi če to slovensko stališče ne bi vzdržalo strokovne presoje, Hrvaška še zmeraj nima pravice do enostranskega odstopa od pogodbe. In če je to res, potem že to dejstvo nakazuje, v katero smer bo zavil že dve desetletji in pol trajajoč mejni spor med Slovenijo in Hrvaško. Da bi dokazali, da Hrvaška ni imela in še vedno nima pravice, da zaradi "prisluškovalne afere" in domnevno hude "materialne kršitve" enostransko odstopi od arbitražnega sodišča, bo na koncu najverjetneje potrebno sprožiti pravdo - na novem sodišču. Z drugimi besedami, če Hrvaška ne bo želela sprejeti razsodbe, bo Slovenija Hrvaško prisiljena tožiti pred Meddržavnim sodiščem (ICJ) v Haagu. Še pred tem pa bi najverjetneje prišlo do posebnega postopka posredovanja generalnega sekretarja OZN.

 

Da je ta pot najverjetnejša, kažejo tudi informacije iz vrha slovenske vladajoče politike. "O tem razmišljajo tudi naši pravniki," nam je potrdil dobro obveščen vir blizu slovenske vlade. V zvezi s tem smo 7. februarja letos Ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) poslali več vprašanj, vendar odgovorov do zaključka redakcije (še) nismo dobili. V tem primeru bi imeli s Hrvaško tako odprta dva spora - prvega o meji in drugega o implementaciji razsodbe Arbitražnega sodišča. Tudi Slovenija bo po takem scenariju v nezavidljivem položaju, saj bo morala tudi tedaj, če sama ne bo v celoti zadovoljna z razsodbo sodišča (kar je seveda verjetno) po novi sodni in zelo zamudni poti iskati pravico za uveljavitev sporazuma, s katerim bi vendarle dobila jasno določeno južno mejo s Hrvaško.

 

Brez stika z odprtim morjem bo Slovenija (p)ostala t.i. ozemeljsko prikrajšana država.

 

Takšen razvoj dogodkov se zdi zelo verjeten tudi mednarodnim pravnikom. Najboljši primer za to kaže analiza dr. Armana Sarvariana, predavatelja na Univerzi Surrey ter specialista za etična vprašanja v zvezi z mednarodnimi sodniki, ki razsojajo na mednarodnih sodiščih. Hrvaški mediji so še pred letom dni pogosto citirali tega pravnika, ki je ob začetku slovensko-hrvaške prisluškovalne afere menil, da bi bilo Arbitražno sodišče najbolje takoj razpustiti, saj se arbitražna sodišča opirajo na domnevo, da bodo stranke v postopku sprejele njihove odločitve. Ker si je težko predstavljati, kakšen politični pritisk bo treba naložiti Hrvaški, da bi jo prisilili v uveljavitev odločitve arbitražnega sodišča v sporu s Slovenijo, je ta strokovnjak najprej svetoval - (samo)razpustitev sodišča. O tem, da bi bilo najbolje, če se arbitražni postopek prekine, profesor Sarvarian navaja še dodatne razloge. V hrvaški pogodbi o pristopu Evropski uniji namreč ni pogoja, da mora Hrvaška tudi izvršiti sodbo Arbitražnega sodišča (!).

 

 

Hrvaški vstop v EU in slovenska lahkovernost

 

To je seveda res. Vlada Boruta Pahorja (2008-2011) je vsekakor najbolj odgovorna za to, da ima Arbitražni sporazum omenjeno pomanjkljivost. Na to pomanjkljivost slovenskega preveč lahkovernega pristopa do reševanja problemov s Hrvaško smo nekateri zaman opozarjali že v času pred podpisom Arbitražnega sporazuma. Kljub temu pa spor za Slovenijo še vedno ni v celoti izgubljen. Hrvaški mediji niso poročali o nekoliko drugačnem stališču, ki ga je dr. Sarvarian objavil v četrtem delu svoje dolge analize slovensko-hrvaškega arbitražnega spora v publikaciji EJIL, ki objavlja članke s področja mednarodnega prava. Sarvarian v svojem prispevku opozarja, da se v tem sporu prepletata dva problema - hrvaška namera glede prekinitve arbitražnega sporazuma, torej pogodbe, na kateri temelji arbitraža, ter prekinitev arbitraže in postopkov, začetih leta 2012, pri čemer pa "prekinitev prve obsega tudi drugo, prekinitev druge pa ne pomeni prekinitve prve."

 

Povedano preprosto: če bi obveljalo, da je Hrvaška uspela prekiniti mednarodno pogodbo, na podlagi katere je pričelo delo Arbitražno sodišče, potem bi bil to seveda konec arbitraže med državama. Če pa bi prišlo samo do prekinitve (in morda obnove) arbitražnih postopkov, ki so se pričeli leta 2012 po ustanovitvi sodišča, potem to seveda ne bi pomenilo konca pogodbe. Slovenija in Hrvaška imata seveda diametralno nasprotni stališči o tem, ali lahko Arbitražno sodišče samo odloči o veljavnosti namere Hrvaške, da prekine pogodbo o arbitraži. Sarvarian ocenjuje, da ima po njegovi oceni "v tej točki Hrvaška prav", kajti čeprav ima arbitražno sodišče pravico, da odloča o proceduralnih vprašanjih v zvezi z arbitražo, kot to določajo točke 3(4) in 6(4) arbitražnega sporazuma, to isto arbitražno sodišče "nima pravice odločati o veljavnosti prekinitve arbitražnega sporazuma". Arbitražni postopki pred sodiščem pa v nasprotju s tem so "proceduralna vprašanja" in o njih Arbitražno sodišče lahko odloča. To torej pomeni, da je Arbitražno sodišče imelo pravico nadaljevati s postopki, in to ne glede na stališča Hrvaške.

 

 

Iz enega spora lahko nastaneta dva

 

Vendar namera južne sosede, da prekine pogodbo o Arbitražnem sporazumu, predstavlja "nov spor" med Slovenijo in Hrvaško - in to v zvezi z interpretacijo in uporabo 60. člena Dunajske konvencije o pravu pogodb. Po predvidenih postopkih te konvencije, ki zavezuje tako Slovenijo kot tudi Hrvaško, bi morali obe državi najprej v skladu s 33. členom Ustanovne listine OZN najprej najti "miroljubno rešitev". Ker do 12. avgusta 2016 (leto dni od podanih slovenskih ugovorov na sklep Hrvaške o odstopu od pogodbe) obe državi nista našli skupne rešitve, lahko namreč vsaka od držav sproži mehanizem, ki je določen v dodatku Dunajske pogodbe in daje posebna pooblastila generalnemu sekretarju OZN. Nato bi morala biti v okviru OZN sestavljena petčlanska komisija (v kateri bi bila tudi hrvaški in slovenski član), ki bo nato o tem problemu podala poročilo. Vendar to poročilo obe državi ne zavezuje, pač pa jima podana priporočila zgolj omogočajo, da najdeta "prijateljsko" rešitev problema. V tem trenutku prav tako ni jasno, ali bi bila "priporočila" te komisije lahko javna. Znano pa je, da v 63. letih veljavnosti Dunajske pogodbe o pravu mednarodnih pogodb ti postopki še nikoli niso bili uporabljeni, zato bi bila slovenska ali hrvaška pobuda v tej smeri zagotovo "zgodovinska." Ob tem je eden od dveh hrvaških posrednikov, ki bi lahko sedel v omenjeni komisiji, prav hrvaški mednarodni pravnik Budislav Vukas, hrvaški sodnik Arbitražnega sodišča, ki je odstopil po "prisluškovalni aferi."

 

Kakšna bo prihodnost Piranskega zaliva, ki so ga hrvaški domoljubi že prekrstili v Savudrijsko valo?

 

 

Sarvarian: "Slovenija ima prav"

 

Pri ocenjevanju upravičenosti hrvaškega odstopa od arbitraže je zato najprej potrebno ločiti zrna od plev ter dosledno ločevati med (neupravičeno) "prekinitvijo pogodbe" ter (pogojno upravičeno) "prekinitvijo arbitraže". Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb (VCLT) namreč omogoča, da kljub "prisluškovalni aferi" Arbitražni sporazum ostane v veljavi. Tudi po oceni dr. Sarvariana namreč hrvaška prekinitev arbitražnega sporazuma zaradi kršitve 60. člena Dunajske konvencije (VCLT) - ni veljavna:

 

"Slovenska kršitev sporazuma zaradi ravnanja njenega agenta je sedanje postopke res naredila nevzdržne, toda Slovenija ima prav, ko trdi, da to ravnanje ni v nasprotju z določilom, ki opredeljuje, da mora biti takšna kršitev bistvena za izpolnitev 'cilja in namena sporazuma.' Popolnoma mogoče je,  da se arbitraža prične znova: to seveda ni izrecno zapisano v sporazumu, vendar to implicirajo okoliščine, v katerih je bila pogodba izpogajana, na kar opozarja slovenski argument ‘quid pro quo’; Hrvaška ne more uiti svoji obveznosti, da spor reši v skladu s sporazumom. Hrvaška bi morala ali sprejeti ponoven začetek arbitraže (kar je predviden postopek) ali pa bi se s Slovenijo morala dogovoriti o alternativnih metodah (reševanje spora pred ICTJ, ITLOS), da bi razrešila spor."

 

 

Smo Hrvaško prehitro "spustili" v Evropsko unijo?

 

Bistveni poudarek te analize je jasen - Hrvaška ne more enostransko prekiniti ne samo arbitražnega procesa, pač pa arbitražne pogodbe same. To bi bilo za Slovenijo še posebej škodljivo tudi zato, ker je Slovenija - danes vidimo, da precej kratkovidno - dala Hrvaški za vstop v EU "zeleno luč", ne da bi to vezala na rešitev obmejnega spora ali vsaj na uveljavitev Arbitražnega sporazuma. V tem primeru si Hrvaška zagotovo ne bi upala "minirati" Arbitražnega sporazuma. Hrvaška bi bila morda sicer zato še nekaj let izven EU, pritiski na Slovenijo bi bili zato v začetku vsekakor večji, toda ob sedanjih kriznih razmerah v EU bi slovensko-hrvaški spor kmalu postal manj pomemben. Slovenija bi lahko z boljšim sporazumom, ki ga Pahorjeva vlada žal ni uspela doseči, zavarovala svoje nacionalne interese. Tako pa je Hrvaška dobila to, kar je želela, ko pa je vstopila v EU, je nato - najverjetneje ob pomoči svojih tajnih služb - preprosto "minirala" sporazum in na koncu celo odstopila (oziroma poskusila odstopiti) od njega. Slovenska diplomacija se je v tem primeru naivno pustila speljati na tanek led. Pri tem pa si je predvsem slovensko zunanje ministrstvo kot najpomembnejši oblikovalec Arbitražnega sporazuma samo krivo za ta polom resnično zgodovinskih razsežnosti. Hrvaška je namreč imela že pred miniranjem Arbitražnega sporazuma status verolomne države, ki serijsko odstopa od podpisanih pogodb s Slovenijo, zato bi bile večje rezerve Slovenije v tem primeru zelo na mestu.

 

Pogled na Piranski zaliv, ki ga je do 25.6.1991 v celoti nadzorovala slovenska pomorska policija.

 

 

Za popravljanje napak je sedaj prepozno. Namesto tega bi se Slovenija morala osredotočiti na zagovarjanje veljavnosti razsodbe, ki naj bi bila sprejeta že v kratkem. Če to ne bo uspelo, pa na postopek ponovitve arbitražnega postopka pred drugim senatom oziroma za iskanje rešitve s pomočjo generalnega sekretarja OZN. Slovenija in Hrvaška bi se za postopek posredovanja generalnega sekretarja OZN lahko odločili že kadarkoli od 12. avgusta lani, vendar tega nobena od držav še ni naredila. Če vse to ne bo uspelo, potem bi Slovenija zaradi Hrvaške kršitve Dunajske pogodbe o pravu pogodb in neutemeljenega odstopa od Arbitražnega sporazuma morala razmisliti o vložitvi tožbe proti Hrvaški pred ICJ. Takšni spori pa so lahko zelo dolgotrajni. Spor med Madžarsko in Slovaško glede jezov Gabčíkovo–Nagymaros se je na primer pred Meddržavnim sodiščem pričel že leta 1992, vendar kljub vmesni sodbi še danes ni rešen.

 

 

Kako bo Slovenija uveljavljala razsodbo

 

Istočasno bi vlada morala že danes pripravljati sklep, da bo Slovenija uveljavila razsodbo Arbitražnega sodišča na ozemljih in morskih vodah, ki so v njeni pristojnosti in jih nadzoruje, ozemlja in morske vode, ki naj bi pripadla Hrvaški in jih trenutno nadzoruje slovenska policija, pa bi Slovenija Hrvaški prepustila šele tedaj, ko bo tudi Hrvaška pokazala pripravljenost, da sprejme razsodbo oziroma najde sporazumno rešitev s Slovenijo. Sicer bi Slovenija izgubila nekatera ozemlja, ki jih danes nadzoruje, hkrati pa ne bi dobila tistih, ki bodo po razsodbi slovenska, a jih trenutno nadzoruje hrvaška policija. Istočasno pa bi bilo nujno, da bi slovenska vlada tudi s primernimi okrepljenimi policijskimi, pa tudi vojaškimi sredstvi (s primerno obrambo obale in morja pred njo in novimi, večjimi plovili) tudi de facto zagotovila, da bo imela Slovenija po razsodbi sodišča na voljo primerna sredstva za uveljavitev svojega dostopa do odprtega morja. Ter za zaščito slovenskih ribičev, če bo prišlo do hrvaških poskusov enostranske spremembe stanja v Piranskem zalivu oziroma od slovenskih teritorialnih voda vse do "stika" slovenskih ozemeljskih voda z mednarodnimi vodami, kot ga bo določilo sodišče. In da Cerarjeva vlada, ki namesto teh sredstev raje kupuje policijske vodne topove, vsaj glede tega ne bi znova zamujala.

 

 

Igor Mekina je dolgoletni novinar in nekdanji urednik zunanje politike časnika Dnevnik. Danes deluje kot samostojni novinar. Na Portalu PLUS bo objavljal preiskovalno-novinarske zgodbe.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
0
19.05.2020 17:00
V skladu s sodno poravnavo, sklenjeno na podlagi 307. člena Zakona o pravdnem postopku 15. maja 2020 na Okrožnem sodišču v ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako rešiti slovenski turizem? Če ne bo hitre akcije in denarja, se nam obeta katastrofa!
1
15.05.2020 12:00
Koronavirusna epidemija bo resno prizadela slovenski turizem. Letošnja sezona bo zdesetkana, to je verjetno neizogibno. Turizem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Začenja se lov na novega ustavnega sodnika ali sodnico: Kdo so kandidati političnih strank?
4
13.05.2020 00:20
Sedem bo kandidatov za izpraznjeno sodniško mesto na Beethovnovi, so nam namignili zaupni viri. Objavljamo vsa imena, ki po ... Več.
Piše: Andrej Černe
Zdravstvo po epidemiji: Kateri so trije temeljni pogoji za ureditev slovenskega zdravstva
3
12.05.2020 00:28
Dvanajst uglednih slovenskih zdravnikov je na portalu zdravstvo.si objavilo poziv vsem odločevalcem, zlasti pa zakonodajalcem, ... Več.
Piše: Uredništvo
Poziv finančnemu ministru Andreju Širclju: Ne ponavljajte zablode s TEŠ 6, ustavite projekt Drugega tira!
9
08.05.2020 23:30
Ali bo koronavirus pripomogel k novemu razmisleku in drugačnemu odnosu do največjih državnih investicij? Nujna je revizija ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Blaž Zgaga je Deutsche Welle zakuhal mednarodni novinarski škandal, jezni in užaljeni Nemci se zdaj branijo z aroganco
25
07.05.2020 23:40
Nagrada za svobodo govora, ki jo je od Deutsche Welle prejel tudi slovenski novinar Blaž Zgaga, je po besedah generalnega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Evrozadolževanje" v času epidemije: Slovenija lahko "pokuri" še dobrih 5 milijard evrov, ki jih verjetno nikoli ne bo treba vrniti!
9
06.05.2020 22:50
Od kod kar naenkrat toliko denarja, se marsikdo sprašuje v aktualnih razmerah, ko države skoraj že tekmujejo med seboj, katera ... Več.
Piše: Bine Kordež
Medijske žrtve koronavirusa: Govorica telesa glavnih igralcev t.i. afere Maske v oddaji Tarča
32
01.05.2020 23:55
Oddaja Tarča se bo zapisala v zgodovino medijskega poročanja po najmanj dveh vidikih. Najprej zato, ker gre za pomembno oddajo ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Bitenc proti Bitencu: Kako bi zmešnjava zaradi Marka Bitenca in Marka Bitenca lahko zatresla vladno koalicijo
34
29.04.2020 23:30
Pred nami je nadaljevanje prve epizode nove televizijske serije Maske, v kateri so ministra Počivalška obtožili, da je po ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj vse so vam mediji zamolčali o ozadju afere Maske, pa bi bilo pošteno, da bi vam povedali
25
25.04.2020 01:45
Slovenija ima novega heroja, ki dobiva dimenzije stripovskega junaka, njegovo ime se že pojavlja na grafitih. V nekoliko ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko mešetarjenje okoli lokalnega avtomobilskega salona razkrije vse slabosti nacionalne okoljske zakonodaje
3
19.04.2020 23:15
Zgolj usoda oziroma višja sila, če smo bolj natančni, je poskrbela, da se saga o načrtovanem avtomobilskem salonu luksuznih ... Več.
Piše: Uredništvo
Konfucijev svet, 2.del: Kaj je prava vloga vlade in kako naj se ljudem vlada?
0
19.04.2020 09:00
Knjiga o Konfuciju ameriškega novinarja Michaela Schumana v prevodu Uroša Kalčiča ni klasična biografija, ki bi se ukvarjala ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko bo epidemije koronavirusa konec, pride na vrsto manjše zlo: menjave nekaterih šefov državnih podjetij
4
16.04.2020 02:20
Vlada je naposled le ustregla pričakovanjem medijev in javnosti ter imenovala celjskega odvetnika Janeza Stuška za novega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.413
02/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 4.174
03/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.537
04/
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.239
05/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 2.132
06/
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
Uredništvo
Ogledov: 1.893
07/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 2.188
08/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 6.071
09/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.756
10/
Slovenska desnica in tuji mediji: Ker Janša noče, da bi ga kot žabo skuhali v topli vodi, občasno kar sam skoči v ponev z vrelim oljem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.489